243 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
bralci bodo morali prebrati razpravo v celoti. Izjemno zanimiva pa je ugotovitev, da so se po letu 1882
nekateri od renegatskih Srbov in Hrvatov vrnili k svojim koreninam, medtem ko so se pravi Italijani
izseljevali v Istro, Trst in Slovensko Primorje.
Tihomir Raj~i~ objavlja razpravo: Slika Hrvata u nacionalnoj ideologiji srpske stranke u Dalmaciji
80-ih godina XIX. stolje}a (Srpski list /glas/ o Hrvatima) (str. 357–374). Pisec analizira stali{~e »Srp-
skega lista (glasa)«, glasila Srpske stranke u austrijskoj Dalmaciji do hrvatske nacije. Avtor ugotavlja,
da ta ~asopis {teje Hrvate za »slabo« in »nenaravno« nacijo, ki ji odreka vsako mo‘nost samostojnega
obstoja. S tem se ujema, da ta ~asopis {teje Hrvate za »klerikalce« in »{oviniste«, ki z izrabljanjem
vere, {olstva in dr‘avnega prava ter s pomo~jo Vatikana in Avstro-Ogrske ‘elijo »uni~iti« Srbe. Srbska
stranka je videla re{itev hrva{ko srbskih nasprotij v priznanju posebnega kulturnega polo‘aja Srbov,
oziroma v etni~ni delitvi hrva{kih de‘el ali pa v srbizaciji Hrvatov.
Marjan Dikli} je prispeval razpravo: Dvije pobjede don Ive Prodana na izborima u carevinsko
vije}e u Be}u (str. 375–391). Don Ivo Prodan (1852–1933) je bil pomemben publicist in politik prava{ke
usmeritve in utemeljitelj ter raz{irjevalec dalmatinskega prava{tva v drugi polovici 19. stoletja. Opisa-
no je njegovo delovanje ter dvakratna izvolitev za poslanca v Dr‘avni zbor na Dunaju.
Ivan Balta objavlja razpravo: Iseljavanje iz Slavonije u Ameriku od 1905. do 1910. godine (str.
393–417). To delo temelji na virih Dr‘avnega arhiva v Osijeku, Hrvatskega dr‘avnega arhiva v Zagre-
bu, na raznih ~asopisih in revijah ter na historiografskih virih. Izseljevanje v Ameriko od za~etka 19.
stoletja je doseglo svoj vrh v letih 1905–1910. Vzroki za to so bili gospodarski in politi~ni: drobno-
posestni{ka zemlji{ka struktura, zemlje se skoraj ni spla~alo obdelovati, industrializacija, pove~anje
{tevila mezdnih delavcev, rapidno ve~anje {tevila prebivalcev, okrepljena mad‘arizacija Slavonije z
velikomad‘arskim programom »Julijanske akcije« prek ‘eleznice in {ol, strankarski spori, idejno-
politi~no razslojevanje slavonskega prebivalstva (narodnjaki, prava{i, avstrofili, mad‘arofili, koalicio-
nisti, ju‘ni Slovani, socialdemokrati). Izseljevanje v ZDA je prvotno bilo usmerjeno v rudarske revirje,
kmetijske pokrajine in v industrijska mesta, kakor so bila New York, Chicago, San Francisco in druga.
Mislav Elvis Luk{i} objavlja Bibliografijo dr. [ime Peri~i}a (od 1963. do 2002. g.) (str. 419–446)
ob 40-letnici znanstveno-raziskovalnega dela in ob odhodu v pokoj omenjenega slavljenca.
Objavljenih je {e {est prikazov raznih hrva{kih zgodovinskih knjig.
Jo‘e Ma~ek
Radovi Zavoda za povijesne znanosti HAZU u Zadru. 50. obljetnica Zavoda za povijesne zna-
nosti u Zadru. Zadar : Zavod za povijesne znanosti HAZU, 2004. 562 strani. (Svezak ; 46)
Omenjeni obletnici je namenjen zapis 50. godi{njica Zavoda za povijesne znanosti Hrvatske akade-
mije znanosti i umjetnosti u Zadru (1954–2004) (str. 1–29). V njem so s kratkimi biografijami in biblio-
grafijami predstavljeni vsi sodelavci tega zavoda, znanstveno-raziskovalna, strokovna ter izdajateljska
dejavnost.
V prvi razpravi obdeluje Zvjezdan Strika vpra{anje Kada i gdje se prvi put spominje zadarski
biskup? (str. 31–64). To vpra{anje je za dalmatinske cerkvene razmere zelo pomembno. Avtor se je
dokopal do sklepa, da je v Zadru ‘e v za~etku 4. stoletja bil mestni {kof, vsekakor {e pred milanskim
ediktom. Ta {kof je podpiral odloke Rimske sinode iz leta 341, nekoliko kasneje pa je sodeloval na
cerkvenem zboru v Sardici. Zdaj poznamo samo ime zadarskega {kofa Feliksa iz leta 381, ki je sodelo-
val na Oglejski in Milanski {kofijski sinodi. Po dodatnih virih pa je mogo~e sklepati, da je v Zadru ‘e
koncem 3. stoletja bila {kofija.
Gherardo Ortalli objavlja ~lanek: Petar II. Orseolo – dux veneticorum et dalmaticorum (str. 65–76).
Gre za prevod izvirnega ~lanka, ki je bil objavljen pod skoraj identi~nim naslovom v zborniku Venezia
e la Dalmazia. Anno Mille. Treviso 2002, 13–27, zato ga ne ka‘e podrobneje predstavljati.
[ime Peri~i} objavlja kraj{i zapis: Otok Maun u pro{losti (str.77–84). Otok Maun le‘i med otoko-
ma Pag in Olib in ga je kralj Petar Kre{imir ‘e aprila 1069 daroval zadarskemu samostanu sv. Kr{evana.
^eprav je bil v sestavu tega znamenitega samostana, je skoraj pozabljen. Pisec je poskusil na podlagi

244 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
najdenih virov in literature dati ~im ve~ informacij o njegovi gospodarski in strate{ki vlogi v preteklo-
sti. Njegov pomen je bil bistveno ve~ji, kakor bi izhajalo iz njegove velikosti.
Akademik Lujo Margeti} iz Reke objavlja kraj{i ~lanek: Neka pitanja abjuracije iz 1203. godine
(str. 85–92). ^lanek je bil napisan ob tiso~letnici dogodka, ko so priores bosanske bratov{~ine kristja-
nov – societas fraternitatis – pred pape‘evim legatom in svojim patronom Kulinom banom, gospo-
darjem Bosne, izjavili, da se v imenu vse bratov{~ine odrekajo suma, da bi bili odpadniki (razkolniki)
(abrenuntiamus scismati) in obljubljajo, da bodo v vsem sledili naukom Apostolskega rimskega se-
de‘a. Ta izjava se na splo{no imenuje abjuracija. Ta abjuracija po svoji nenavadni invokaciji odstopa od
veroizpovedi drugih tedanjih heterodoksnih gibanj v ~asu sprejema katoli{ke formule, posebej zato, ker
se v njej ne omenja Jezus Kristus. Ta razlika bi se lahko tolma~ila s tem, da so se kristjani odrekli
svojega arijanskega svetovnega nazora, ki so ga izpovedovali ostanki gotskega, ‘e slovaniziranega pre-
bivalstva Bosne.
Kre{imir Ku‘i} odgovarja na vpra{anje Kojim su brodovima 1217. godine prevezeni kri‘ari kralja
Andrije II? (str. 93–107). Obdelan je pomorski vidik kri‘arske vojne Andreja II. Poudarek je dan tipolo{ki
ugotovitvi ladij, s katerimi so preva‘ali kri‘arje, manj pa se pisec ukvarja z vpra{anjem razvoja ladij do
tega ~asa in na ladijsko ikonografijo.
Domagoj Mijan objavlja obse‘no razpravo Pomorske odredbe Zadarskog statuta u usporedbi s
istim odredbama venecijanskog, dubrova~kog i splitskog statuta (str. 109–168). Avtor daje nekaj odgo-
vorov v zvezi s pomorskimi odredbami Zadarskega statuta. Te odredbe in sploh ves statut so v pomor-
ski pravni zgodovini sorazmerno slabo obdelani. Do zdaj niso prikazane neposredne zveze med bene{kim
in zadarskim statutom. Po {tevilu odredb je zadarski poleg dubrovni{kega najbogatej{i statut, zato bi
zaslu‘il celovitej{o obdelavo. V tej razpravi so komparativno obdelane pomorske odredbe zadrskega z
istimi odredbami bene{kega, dubrovni{kega in splitskega statuta.
Marica ^un~i} je prispevala razpravo Ninski odlomak glagoljskog misala (str. 169–193). Perga-
mentni ovoj neznane knji‘ice je edini ostanek nekega rokopisnega glagolskega misala iz Nina iz 15.
stoletja, ki ga hranijo v Arheolo{kem muzeju v Splitu. V razpravi je odlomek objavljen v latini~ni
transliteraciji s kodikolo{ko, paleografsko, vsebinsko in jezikovno analizo ter slovarjem vseh besed, s
slikami inicialk in posebnih znakov vseh ohranjenih strani, kot tudi z nekoliko inicialkami in glasbeni-
mi oznakami iz Misala Mr 180 in inicialkami Ljubljanskega misala 162a/2.
Mislav Elvis Luk{i} objavlja razpravo Pograni~ni prijepori izme|u mleta~kih vlasti i knezova Krbav-
skih u drugoj polovini XV. stolje}a (str. 195–226). Nesoglasja so opredeljevala medsebojne odnose
mo~ne jadranske aristokratske republike, ki je na vse na~ine ‘elela ohraniti svoje pozicije in cilje ter
pomembnimi hrva{ki velika{i Kurjakovi}i Krbavskimi, ki so bili {e dodatno oslabljeni zaradi tedanje
{ibke kraljevske oblasti v Ogrsko-hrvatskem kraljestvu. [lo je predvsem za nadzor nad trdnjavo Ostro-
vico, ki je bila na klju~nem kri‘i{~u severnodalmatinskih poti, za obmejno trdnjavo Kurjakovi}ev Kli~evac
poleg Benkovca ter meje na vranskem obmo~ju. Seveda je bilo {e veliko drugih spornih vpra{anj, ki jih
tu ne ka‘e na{tevati.
Petar Runje je prispeval kratek ~lanek Sve}enik Andrija Mariji} – sinovac poznatoga glagolja{a
Jurja Zubine (str. 227–234). Pisec obravnava duhovnika z gornjim imenom, ki je od rajnega strica
Juraja Zubine (glej isto publikacijo, zvezek 45, 21–38), znanega duhovnika glagolja{a podedoval znat-
no premo‘enje. Slu‘boval je v cerkvi sv. [imeta in sv. Marije in je bil kanonik v zadarski stolnici. Tudi
sam je bil priznano poslovni ~lovek in hkrati dober duhovnik, zlasti spovednik.
Lovorka ^orali} objavlja razpravo Iz pro{losti Boke: Stjepan Tartaro – istaknuti hrvatski poduzet-
nik u Mlecima u XVI. stolje}u (str. 235–251). Poglavitna pozornost tega dela je usmerjena na ‘ivljenjsko
pot ugledne hrva{ke izseljenske dru‘ine v Benetkah v omenjenem obdobju. Na podlagi virov iz Dr‘av-
nega arhiva v Benetkah, v glavnem oporok, je predstavljeno delovanje Stjepana Tartara in Helene Boi-
co iz Boke Kotorske, njihovi podjetni{ki dose‘ki in gospodarske mo‘nosti teh vplivnih oseb v hrva{ki
skupnosti v Benetkah. Podrobno so opisane podjetni{ke aktivnosti ter povezanost z Bene~ani in
tamkaj{njimi duhovniki ter cerkvenimi ustanovami ter seveda }lanstvo v hrva{ki skupnosti ter v
bratov{~ini sv. Jurija in Tripuna.
Slaven Berto{a objavlja kraj{o razpravo »Oriondo dalla diocese di Zara... Habitante in questa
cittá«: Doseljenici iz Zadra i sa zadarskog podru~ja u Puli (1613–1817) (str. 253–267). V naslovu
navedeno tematiko je avtor obdelal na podlagi arhivskega gradiva. V mati~nih knjigah Pulja v omenjenem

245 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
obdobju je navedenih devet mest in obmo~ij: Biograd, Ist, Ka{tel @egarski, Kornati, Obrovac in Premu-
da enkrat, Nin dvakrat, Pag {estkrat, Zadar pa celo 112 krat.
Milko Brkovi~ objavlja razpravo Nekoliko neobjavljenih isprava polji~koga kan~ilira Marka Bari}a
(str. 269–306). Pisar Marko Bari} je deloval v Polji~ki republiki v drugem delu prve in v prvem delu
druge polovice XVIII. stoletja. Vse to obdobje je bil knez, nato pa {e veliki polji~ki knez. Lastnoro~no
je z bosan~ico ali hrva{ko cirilico napisal ali bil destinator vrste polji~kih listin raznovrstne vsebine. V
obravnavani razpravi je kronolo{ko prikazanih 14 njegovih listin, ki so bile doslej javnosti neznane.
Besedila so transkribirana v latinico, so obdelana diplomati~no-paleografsko in seveda z zgodovinske-
ga stali{~a. Dodani so tudi faksimili izvirnikov.
Mirisa Kati} Pilju{i} je prispevala razpravo Rukopisna ostav{tina bilje‘nika i povjesni~ara Marka
Laura Rui}a (str. 307– 324). V naslovu omenjeni mo‘ je bil najbolj znan notar na Pagu. Zapustil je
veliko {tevilo rokopisov, v katerih je v zadnjih desetletjih 18. stoletja prepisal stare spise, ki so jih
hranili v Mestnem arhivu v Pagu, prevajal je zgodovinske knjige in opisoval dru‘beno-politi~no ‘ivljenje
na tem otoku. Pri svojem delu se je ukvarjal s toliko stvarmi, da jih tu nikakor ne moremo strnjeno
prikazati.
Pijo Mate Peji} objavlja kratek ~lanek Slikar fra Josip Rossi (str. 325–333). Rossi je bil rojen v
Trstu, kjer je obiskoval osnovno {olo in dokon~al ni‘jo gimnazijo. Vi{jo gimnazijo in bogoslovje je
dokon~al v Zadru. Postal je fran~i{kan province sv. Hieronima v Zadru. Za duhovnika je bil posve~en
1866. V redu je imel visoke funkcije. Slikarsko akademijo je kon~al v Benetkah, izpopolnjeval pa se je
v Milanu in Rimu. Bil je ugleden slikar z velikim opusom cerkvenih slik zlasti v Dalmaciji, pa tudi v
tujini.
Kristijan Juran je prispeval obse‘no demografsko {tudijo Stanovni{tvo Murtera 1858. i 1915. godi-
ne (gra|a iz anagrafa ‘upe Murter) (str. 335–367). V njej je prikazano gradivo iz murterskih anagrafov,
ki vsebujejo popis dru‘in in znotraj njih zapisane spremembe v ~asu od 1854 do druge polovice XX.
stoletja. Glavnina dela so popisi dru‘in in analiza strukture imen, priimkov in vzdevkov murterskega
prebivalstva v letih 1858 in 1915. Ugotavljanje so spremembe v obdobju med omenjenima letoma.
Tado Or{oli} objavlja razpravo V ojno-teritorialna podjela i reorganizacija austrougarske vojske 1867.–
1890. (str. 369–394). Te‘ak poraz Avstrije 1866 je bil opomin, da je treba hitro spremeniti obstoje~e
stanje in preobraziti po~asno in neu~inkovito avstrijsko armado, za kar so postavljeni temelji pri skle-
panju Avstro-Ogrske nagodbe 1867. Pri tej preobrazbi je bilo treba upo{tevati lasten vojni sestav kakor
tudi sestav nekaterih evropskih armad, zlasti pruske. Ta reorganizacija, ki je zajela komandno, admini-
strativno in voja{ko-teritorialno delitev, je zelo izbolj{ala na~in delovanje avstro-ogrske armade. Ta
ustroj in delovanje sta se ohranila do razpada monarhije 1918.
Dalmacija u djelu Die Österreichisch-Ungarische Monarchie in Wort und Bild je prispevek Ivana
Pederina (str. 395–424). Zvezek o Dalmaciji v omenjeni zbirki naj bi prikazal Dalmacijo kot celoto in
ji dal ustrezno mesto v okviru skupnosti narodov omenjene monarhije. ^lanki so zajemali prazgodovi-
no, zgodovino, knji‘evnost, narodopisje in naposled gospodarstvo. Za razliko od zvezkov za druge
avstrijske de‘ele, pa so ~lanke o Dalmaciji pisali ve~inoma sicer v tej de‘eli naseljeni tujci. Pri tem se
je izkazalo, da je kultura, zlasti stara dalmatinska kultura bogatej{a kakor gospodarstvo. V gospodar-
skem in posebno v prometnem oziru je Dalmacija spadala med najbolj zaostale de‘ele. Avstrija kot
dr‘ava z vidika Dalmacije ni bila uspe{na.
Stanko Piplovi} objavlja razpravo Pregradnja crkve i samostana konventualaca u Splitu tijekom
XIX. i po~etkom XX. stolje}a (str. 425–449). Na podlagi arhivskih in drugih sodobnih virov so predstav-
ljeni podatki o recentnih spremembah minoritskega samostanskega kompleksa sv. Franja na izpostav-
ljenem mestu v Splitu. Ocenjen je tudi prispevek historizma k njegovi sedanji funkcionalni organizaciji
in estetskemu videzu. Ker prostorski razvoj samostana do zdaj ni bil raziskovan sistemati~no, predstav-
lja to delo prispevek k prizadevanjem ponazoriti ~as, ko so se na tem kompleksu izvr{ile temeljite
fizi~ne spremembe. [ele s prou~evanjem starih listin, ki jih hranijo v samostanu bo mogo~e konkretno
preu~iti tudi starej{a obdobja njegove izgradnje.
Marjan Dikli} objavlja dolgo strokovno razpravo Dokumenti, zapisi i sje}anja sudionika o
antifa{isti~kom pokretu odpora u Ninu tijekom drugoga svjetskog rata (1941.– 1945) (str. 451–502).
Ob zbiranju zgodovinskega gradiva o Ninu in celotnem ninskem obmo~ju pred drugo svetovno vojno in
med njo, o ~emer bo iz{la knjiga pri Matici hrvatski v Zadru, objavlja pisec iz zapu{~ine Anteja Ma{trovi}a

246 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
Nina, ki je bil poglavitni organizator protifa{isti~nega odpora v svojem rojstnem kraju in {ir{i okolici
nekaj pomembnih dokumentov, zapisov in spominov sodelavcev pri tem uporni{kem gibanju. Najprej
so prikazani najpomembnej{i podatki o drugi svetovni vojni ter o Anti Ma{trovi}u Ninu, okupaciji in
razkosanju Kraljevine Jugoslavije, posebej {e o italijanski okupaciji in aneksiji Dalmacije in mesta
Nina. Dodan je vpra{alnik na podlagi katerega so zbirali podatke o odporni{kem gibanju in na koncu {e
devet dokumentov iz vojne in povojne zgodovine Nina.
Davor Buk{a objavlja kraj{i ~lanek z naslovom Integracijski procesi u svjetskom gospodarstvu i
dana{nja pozicija Republike Hrvatske (str. 503–512). ^lanek analizira pomemben segment mednarod-
nih ekonomskih odnosov povezan s svetovnimi integracijskimi procesi, njihov razvoj, pomen in vlogo
ter sedanji polo‘aj hrva{ke dr‘ave glede na Evropsko unijo. V ~lanku so opisani politika in institucio-
nalni ukrepi, ki bi jih Hrva{ka morala izvesti, da bi dosegla svoj cilj – vstop v EU, s ~imer bi pove~ala
splo{no dru‘beno prosperiteto v kolektivnem in individualnem smislu.
Objavljenih je {est recenzij oz. prikazov. Izredno zanimiv je zapis Mislava Elvisa Luk{i}a Osvrt na
znanstvenu studiju o bosanskomuslimanskoj agresiji na Hrvate srednje Bosne (str. 528–550). To {tudijo
je napisal voja{ki zgodovinar dr. Charles Reginald Shrader in je iz{la 1993 pod naslovom The Muslim-
Croat Civil War in Central Bosnia (A Military History, 1992–1994) pri Texas A&M University Press/
College Station kot 23. zvezek serije Eastern European Studies. Leta 2004 je iz{el tudi hrva{ki prevod
pri Golden marketing – Tehni~ka knjiga. Na kratko gre za to, da je ve~inoma neustrezno dosedanje
pisanje in percepcija v javnosti kako so v muslimansko-hrva{ki vojni v srednji Bosni (1992–1994) bili
muslimani »good«, Hrvati pa »bad guys«. Kdor se zanima za sodobno vojno zgodovino, naj ta sestavek
vsekakor prebere, ker tudi v Sloveniji prevladuje podobno enostranski pogled na to dogajanje, kakor ga
kritizirata avtor knjige in {e bolj pisec tega sestavka.
Opisano je {e odkrivanje doprsnega kipa dr. Vjekoslavu Ma{trovi~u, prvemu direktorju in tudi sicer
zaslu‘nemu strokovnjaku v parku Zavoda za zgodovinske znanosti Hrvatske akademije znanosti in
umetnosti v Zadru.
Jo‘e Ma~ek