Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . . L 1.250
G o r i z 1 a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . .	. . . 1. 2.500
PODUREDNISTVO:	Letna inozemstvo . .	L 3.500
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XIX. - Štev. 22 (952)
Gorica - četrtek, 1. junija 1967 - Trst
Posamezna številka L 50
TRIJE VELIKI MOLIVCI
ZA NAROD
Srednjemu vzhodu grozi vojna
Letos takoj po prazniku Gospodovega razglašenja smo se ob desetletnici njegove smrti spomnili na umetniško tako izvirnega arhitekta JOŽETA PLEČNIKA. Nanj je v začetku leta opozorila Družina, Tone Zrnec ga pa v »Božji besedi« mesec za mesecem s kratkimi članki odkriva Slovencem. Priredil mu je v Torontu zelo lepo razstavo v župnijski dvorani Marije Pomagaj. Toda arhitekt Jože Plečnik ni bil le umetnik prve vrste, marveč tudi globoka in spet zelo izvirna religiozna osebnost. Zanimivo pa je, kako je želel, naj bi slovenska mladina več molila. Tako je prol. Ernest Tomec v »Ideološkem programu mladčevstva« navajal Plečnikove besede še iz orlovskih časov: »Mi mnogo Premalo molimo, mi mnogo premalo molimo. Povejte to svojim fantom!«
laik kot si ga ŽELI zadnji koncil
V	zgodnjih jutranjih urah 26. aprila 1942, "a praznik Matere božje dobrega sveta — torej pred petindvajsetimi leti — nas je zapustil sredi komunistične revolucije profesor ERNEST TOMEC, ideolog orlovstva in voditelj ter vzgojitelj Mladcev.
Navadno gledamo na njem bolj radi kakšno značajno napako in še rajši obsojamo morda način njegove vzgoje zlasti pri Mladcih. Zraven pa kaj radi pozabljamo na velike, naravnost svetniške sadove njegovega vnetega vzgojnega prizadevanja. Mladce je kot člane Katoliške akcije odvračal od dnevne politike. Kdor je imel opravka pri duhovnem vodstvu Mladcev, pa dobro ve, kako jih je nadnaravno usmerjal, zraven pa hotel, naj bi zdrave sile Katoliške akcije pokristjanile Prav vsa področja javnega življenja. Takratni spiritual v ljubljanskem semenišču P. dr. Karel Vladimir Truhlar, Tomčev učenec, je v posebni razpravi v »Reviji Katoliške akcije« zlasti iz Tomčevih zapiskov, ki jih je ostalo na kupe, skušal dokazati, kako je bila vsa Tomčeva vzgoja nadnaravno usmerjena. Tako je npr. spet v »Ideološkem programu mladčevstva« zapisana misel, kako je treba za javne slovenske zadeve moliti: »Slovence narodno zatirajo. Kateri Slovenec moli za to? Kdo Uioli za avtonomijo? Kdo moli za naše voditelje? če katoliškim Slovencem avtonomija ni molitve vredna, potem katoliški Slovenci avtonomije vredni niso.« Morda slovenska Katoliška akcija uvedla tako imenovano Molitveno pomoč Katoliške ak-ci]e, kjer so mnogo molili za pokristjanjenje slovenskega javnega življenja, in je ta ntolitev nastala vsaj deloma pod Tomče-v*m vplivom. Slovensko izseljensko dušno Pastirstvo v Argentini je ohranilo to lepo navado iz domovine, da v »Oznanilu« vsak teden napove, za kakšne javne in Pomembne namene naj bi vsak teden ntollli.
DUHOVNIK BREZ MADEŽA
One 26. maja 1942, na binkoštnl torek, °koli osme ure zjutraj pa so komunlstič-ne krogle umorile svetniškega duhovnika dr. LAMBERTA EHRLICHA, ko se je hiol£e vračal iz kapele Cirilovega doma v Streliški ulici v Ljubljani. Vedno bom k°t slovenski duhovnik imel za veliko vna-bJo milost, da sem kot bogoslovec in duhovnik mogel kar precej podrobno spoznavati njegovo mišljenje in zgledno du-bovniško življenje. Ko sem pred kratkim ')ral prelep članek o njem v duhovniškem dstu »Omnes unum«, ki riše njegovo vneto delo za Slovence na Koroškem, me je pa sPomin nanj še bolj prevzel. Iz najglob-'Jega prepričanja in iz osebne izkušnje dtorem potrditi sodbo dr. Srečka Baraga: k^r. Ehrlich je bil z dušo in telesom SIo-Vehec, globok vernik in dobrega srca, meh-in blaga duša... Dr. Ehrlich je imel Samo eno napako, katere žrtev Je tudi **°sia|. Ker je bil zaveden Slovenec in *d°bok vernik, je trdno veroval, da bo *Ulagalo dobro nad zlom in pravica nad krivico. Leto 1918 mu je prineslo bridko raZočaranJe, ki mu ga Je povzročila na-'Ulšljena mednarodna pravica; leto 1942 P‘* mu Je prineslo mučenlško smrt, s ka-
tero ga je obdarila za vse njegovo požrtvovalno delo ljudska pravica lastnih bratov (Glas SKA, 7. maja 1967, str. 5). Zlepa še ni kdo kaj tako lepega izrekel o slovenskem narodu, kot je Lambert Ehrlich zapisal v spomenici italijanskemu vrhovnemu poveljstvu na Taboru v Ljubljani: »Vsak narod ima v nekem smislu svojo narodno dušo. Ta duša noče umreti in slovenski narod, ki je po velikanski večini soliden, trezen, pošten in bogaboječ prosi dnevno Vsemogočnega, da ga obvaruje uničenja in razsula.« (Vestnik, 1967, 1. XVIII, štev. 1/4, str. 7).
Dr. Lambert Ehrlich je delal in garal vsestransko za misijonske, verske in narodne zadeve. Ker je pa dobro vedel za psalmistove besede: »če Gospod ne zida hiše, se zaman trudijo njeni zidarji; če Gospod ne varuje mesta, stražnik zaman čuje« (Ps 126, 1), je sam ogromno premolil za slovenski narod in drugim isto priporočal, če bi o tem mogli zbrati vse podatke, bi jih bilo za dolgo dolgo poglavje. Častil je narodne svetnike, imel v sobi podobo sv. Ivane Arške, vzornice dela in molitve za domovino, častil višar-sko Mater božjo naravnost svetniško, na Višarjah včasih po vso noč prečul v molitvi pred Marijo ter prosil in prosil zase in težke slovenske zadeve. Sam ljubi Bog in Marija vesta, koliko rožnih vencev je premolil za slovenski rod. Tudi z akademiki ga je molil v iste namene. Takoj po smrti sem našel v knjigi, kamor je zapisoval opravljene sv. maše, kolikokrat je imel zaznamovano, da je maševal za slovensko vseučilišče in za slovenski narod.
Trdno sem prepričan, da bo vsak slovenski duhovnik, ki bi bil rad vzoren duhovnik, z vsem srcem upošteval misli katoliškega slovenskega izobraženca, ki jih nam je pred kratkim napisal v »Omnes unum«. Prav gotovo pa se ne moremo skladati z njim, ko nam pravi, da moramo biti ponosni na Edija Kocbeka kot katoličani. Vsaj na njegovo pisanje v Tovarišiji (str. 26/27), kjer odkrito odobrava umor tako zglednega, delavnega, svetega, nesebičnega in molitvenega slovenskega duhovnika dr. Lamberta Ehrlicha, ne moremo biti ponosni.
Slovenski narod v domovini, zamejstvu in zdomstvu živi v hudi stiski. Vsak, ki količkaj pozna razmere, vse to živo čuti. Prav je, da za blaginjo svojega tako ubogega naroda uporabimo vse naravne sile, še bolj pa Boga, Marijo, angele in svetnike, zlasti tudi Baraga, Slomška kličimo na pomoč za svoje in narodne zadeve. Plečnik, Tomec in Ehrlich nam kličejo: Molite, molite, molite!
Dr. F. Z.
Zdi se, da se ponavljajo dnevi, ko je Hitler pripravljal napad na Poljsko. Potem, ko si je zavaroval hrbet z nenapadalno pogodbo s Sovjetsko zvezo, je obtožil Poljake, da so orodje plutokratov (bogatašev), židovskih hujskačev in zahodnih imperialistov ter da pripravljajo napad na Nemčijo. V noči od 1. na 2. september 1939 je nato dal ukaz za splošen napad na slabo pripravljeno poljsko vojsko — in začela se je druga svetovna vojna.
ARABSKI HITLER
Leta 1954 je prišel na oblast v Egiptu naduti polkovnik Nasser, mož poln ambicij, da postane voditelj arabskega sveta. Poznal je svoje rojake, da so needini med seboj, da ne trpijo voditelja, ki bi jim ukazoval, da ne prenesejo podreditve. Zato je sklenil izrabiti čustvo, ki je bilo vsem arabskim narodom na Srednjem vzhodu skupno : sovraštvo do novonastale države Izrael. Začel je vihteti zastavo arabskega nacionalizma, oznanjati vojno za uničenje Izraela, psovati Združene države Sev. Amerike, organiziral je revolucije po vseh arabskih državah, zlasti v tistih, kjer oblastniki niso odobravali njegove politike.
Nasser je postal arabski Hitler. Niti ne skriva, da mu je všeč mož, ki je dal uničiti šest milijonov Judov. On bi bil zadovoljen, če bi iztrebil tista dva milijona, ki živita v Palestini. Z odprtimi rokami je sprejel bivše nemške naciste, ki so se pred sodbo nemških sodišč zatekli k njemu v Egipt. Hitlerjeva knjiga »Mein Kampf« je povsod v prodaji in za Nasserja vsaj tako dragocena kot mohamedanski koran.
Prav ta arabski rasist, vojni hujskač, organizator in podpornik raznih udarov je zadnje dni prinesel toliko napetosti v položaj na Srednjem vzhodu, da lahko izbruhne vojna vsak dan, če ga velesile ne bodo znale krotiti. In v tem je ves problem. Sovjetska zveza mu nudi kot nekdaj Hitlerju vso moralno pomoč, pa tudi dosti materialne. Zagovarja njegove ukrepe in dolži Izraelce, ki že ves čas obstoja svoje države doživljajo tero-
ristične napade s strani svojih so-  im n um  ..........................  im...milili.iiihiiiiiiiiiiiii...mi..
Maria Zeli in Gospa Sveta
Na binkoštno nedeljo, 14. maja, naj bi se bili srečali v Marijinem svetišču v Maria Zeli na Zgornjem Štajerskem škofje iz Srednje Evrope in tam opravili konce-lebrirano sv. mašo. Pobudnik srečanja je bil dunajski nadškof kardinal dr. Franc Konig. •
Toda iz inozemstva škofov ni bilo. Umanjkali so iz Češke, Slovaške ter Madžarske. ObLasti jim niso hotele izdati potnega dovoljenja.
V	zvezi s prepovedjo komunističnih oblasti je dunajski tednik »Furche« (Brazda) zapisal: »Maria Zeli naj bi bila za binkošti postala praznik sporazumevanja med narodi. Do tega žal ni prišlo, kajti hladen dih ideološke zmrzali z Vzhoda je to namero onemogočil.«
»Naš tednik«, ki izhaja v Celovcu, pa k tej upravičeni tožbi lista »Die Furche« dodaja:
»Tudi pri Gospe Sveti na Koroškem naj bi letos 9. maja prišlo do binkošti sporazumevanja narodov. Toda nameravano vsenarodno romanje iz Slovenije, ki naj bi se ga udeležili tudi nadškof iz Ljubljane ter škofa iz Maribora in Kopra, je bilo preprečeno na nizkoten način, pri čemer
so se tisti, ki so romanje onemogočili, celo drznili pred javnostjo hvaliti, da je bila onemogočitev romanja »probojen uspeh koroške Domovinske službe (Hei-matdionsta). Tako lahko sedaj ugotovimo le to, da je stanje glede kalitve odnosov med Vzhodom in Zahodom spet izenačeno, 1:1, pri čemer ima svoje žalostne zasluge prav "krščanska in demokratična” Avstrija.«
Romanje severnoameriških katoličanov na Irsko
Na povabilo nadškofa v Arnaghu kardinala Corwaya bo vodil meseca julija letos bostonski pomožni škof rnsgr. Minihan romanje severnoameriških katoličanov v svetišče Drohoda na Irskem. Takrat se bodo vršile v omenjenem mestu velike slovesnosti v počastitev junaškega nadškofa toga mesta Oliverja Plunketta, ki je v 17. stoletju branil katoliško vero v tem mestu v dobi preganjanj s strani Anglije in umrl mučeniške smrti v mestu Tybutn v Veliki Britaniji. Papež Benedikt XV. je leta 1920 proglasil Plunketta za blaženega.
sedov, zlasti Sirije in Jordanije, da so Izraelci tisti, ki napadajo, Arabci pa njih žrtve. Ponavlja se zgodba o jagnjetu, ki kali vodo volku.
Razumljivo, Sovjetski zvezi godi, da ima na Srednjem vzhodu lutke, ki ji pomagajo ustvarjati žarišča nemira in ogrožajo interese zahodnih držav, zlasti kar se tiče petrolejske proizvodnje. V Siriji je lani potom revolucije prišla na oblast skrajno levičarska vlada. Sovjeti so hitro odkrili važnost tega dogajanja. Usidrali so se v njej s svojimi svetovalci in jo opremili s svojim orožjem. V Egiptu že leta gradijo asuanski jez; podpirajo Nasserja, ki vzdržuje 60.000 mož svoje vojske v Jemenu ob Rdečem morju, da se tja ne bi vrnil pregnani kralj El Badr in z njim zahodni vpliv; v Somaliji ob izhodu iz Rdečega morja v Indijski ocean so se tako utrdili, da je Somalija praktično postala njih satelit.
Tudi za Sovjetsko zvezo je država Izrael trn v peti. Dasi je zgrajena na socialistični podlagi in bi morala biti zato sovjetskim mogotcem pri srcu, jo sovražijo, češ da je orodje imperialističnih sil. Bili bi kar veseli, če bi jo Arabci uničili. In tako je prišlo do podle igre: komunisti, na čelu z Rusijo, ki toliko grmijo nad ZDA, ker nadaljuje vojno v Vietnamu, podpirajo brez sramu Nasserja, ki grozi z vojno in genocidom (iztrebljenjem) judovskega prebivalstva. Ko je bil glavni tajnik Združenih narodov U Tant pretekli teden v Kairu, so ga nahujskani mladiči sprejeli z vzklikom : »Hočemo vojno !«
V svoji tiskovni konferenci zadnjo nedeljo je Nasser ponovil, da ne bo popustil za las v nobeni stvari nasproti Izraelu. Zanj so Izraelci napadalci od onega dne, ko so ustanovili svojo državo, zato je z njimi nemogoča koeksistenca. Odločen je, da ne bo odprl tiranske ožine v Akabski zaliv, po katerem imajo izraelske ladje edini dohod do svojega pristanišča Eliat. Če si bodo skušali Izraelci ta prehod zagotoviti s silo, bo on tega vesel: napadalec bo Izrael in začela se bo splošna vojna med Judi in Arabci. Po Nasserjevem modrovanju je napadalec torej tisti, ki si skuša odstraniti vrv z vratu, ki mu jo je drugi ovil.
ODMEV PO SVETU
Zapadne države so očividno v zadregi, ZDA še najbolj. Johnson drago plačuje sedaj posledice nespametnega ravnanja svojega prednika Eisenhovverja, ki je rešil novembra 1956 Nasserja poraza s tem, da je odtegnil podporo združenemu britansko-francosko-izraelskemu napadu na Egipt, ko je bil Nasser svojevoljno podržavil sueški prekop. Nasser je bil vojaško bitko že zgubil, pa so ga nato Amerikanci politično rešili. Danes jim kaže zobe in je Sovjetski zvezi omogočil prodor v Sredozemlje, v področje petrolejskih vrelcev in še dalje v Indijski ocean.
Predsednik Johnson je izjavil, da je zanj zapora Akabskega zaliva nezakonita in nezdružljiva s svobodo pomorske plovbe; britanski ministrski predsednik Wilson je mnenja, da so tiranska vrata v omenjeni zaliv mednarodna vodna pot, kjer smejo pluti ladje vseh narodnosti; zato je njegova vlada odločena uveljaviti to pravico in
je pripravljena pridružiti se vsem tistim, ki jo zagovarjajo. Prav zato je tudi Izrael jeseni 1956 napadel Egipt, ker so egiptovski topovi v tiranskem prelivu zapirali pot izraelskim ladjam, namenjenim v pristanišče Eliat. Znano je tudi, da je predsednik Johnson takoj na začetku sedanje krize posvaril Nasserja, da bodo ZDA tudi s silo preprečile blokado akabskega zaliva, če bo to potrebno.
Naravno je, da je tudi Italija, ki teži v Sredozemlje, močno zainteresirana na dogodkih, ki se odigravajo na Srednjem vzhodu. Medtem ko so se komunisti po zgledu Moskve in z njimi tudi naš tržaški dnevnik hitro opredelili za Nasserja in proti Izraelu, pa so to pot vse stranke leve sredine enotne v svojem gledišču.
Podpredsednik Nenni je dejal: »Če bi sodili po izjavah Kaira in Damaska, je vojna pred durmi. Ta vojna naj bi iztrebila dva milijona Judov, ki so se komaj rešili uničenja v nacističnih taboriščih. Ali je mogoče, da bodo kulturni svet, Organizacija združenih narodov in Sovjetska zveza to dopustili? Ali naj bo Srednji vzhod plačilo Sovjetski zvezi, da bo pustila ZDA proste roke v Vietnamu?«
Cariglia pa je s svoje strani rekel: »Te dni spet nudijo italijanski komunisti klavrno sliko svojega suženjskega udinjanja Moskvi, ki proslavlja Nasserja, medtem ko slednji spodkopava svetovni mir.« Še bolj odločen je bil republikanec Reale, pravosodni minister:	»Medtem	ko egiptovski
diktator izjavlja, da hoče popolno uničenje Izraela in zatrjuje, da se je na ta trenutek že leta pripravljal, medtem ko se Izrael vzdržuje vsake prenagljene akcije in kroti svoje živce, pa proglašajo italijanski komunisti Izraelce za kolonialističnega napadalca, avtoritarne režime v Siriji in Egiptu pa kot prvoborce za svobodo in mir. Ali so se mar sprli s pametjo?«
Tudi tajnik združene italijanske socialistične stranke De Martino je bil nadvse jasen: »Trenutno stališče Egipta nima nobene zveze s protikolonialistično borbo. Izraelska država ne more pomeniti nobene nevarnosti za arabska ljudstva ne po svoji zemljepisni legi, ne po številu prebivalstva in ne iz strateških ozirov. Namere uničenja in vojne zoper to v zgodovini težko preizkušeno ljudstvo nam kličejo v spomin strahotne pokole, ki so jih izvršili nacisti in nas nagibljejo, da priznavamo judovskemu narodu pravico živeti v sedanji državi, v okviru meja, ki so mu bile prisojene z mednarodnimi pogodbami. Zato tudi Sovjetska zveza ne more prav glede Palestine pogaziti načela nedotakljivosti meja, iz katerega je napravila stožer svoje mednarodne politike po zadnji svetovni vojni.«
Vračanje svetniških relikvij
Cerkvena oblasti so vrnile vzhodnim pravoslavnim cerkvam relikvije raznih svetnikov, ki so jih v preteklosti prinesli iz Vzhoda na Zapad. Tako so vrnili Pa-trasu relikvije sv. Andreja, Jeruzalemu telesne ostanke sv. Sabe, na otok Kreto pa ostanke sv. Tita. Oglasila se je tudi koptska Cerkev in zahtevala, kakor pravijo, naj Benečani vrnejo Aleksandriji ostanke sv. Marka, ki počivajo v cerkvi sv. Marka v Benetkah. Kaže, da so na to zahtevo odgovorili odklonilno.
Mariborski škof pri Gospe Sveti
Na praznik Marije, Pomočnice kristjanov, 24. maja je prišla h Gospe Sveti nenapovedana večja skupina slovenskih romarjev iz lavantinske škofije, skupaj deset avtobusov, ki jih je votlil mariborski škod: dr. Maksimilijan Držečnik. V zadnjem trenutku obveščeni, so prihiteli k pozdravu razni verski in kulturni predstavniki Slovencev na Koroškem, med njimi g. kanonik Aleš Zechner, ravnatelj slovenske gimnazije v Celovcu dr. Jošiko Tisahler, pisatelj dr. Metod Turnšek, prof. dr. Janko Polanc in drugi.
Sv. mašo je opravil mariborski škof v koncelebraciji z 9 duhovniki, deseti, prof. Zafošnik, pa je na koru vodil ubrano petje stolnega pevskega zbora iz Maribora.
V pridigi je g. škaf poudaril, da so prišli kot romarji z namenom, da se na grobu sv. Modesta zahvalijo za dar sv. vere, ki jo je prav on pred približno 1200 leti prinesel našim prednikom na Koroškem. Sedanja mariborska škofija je imela svoj prvotni sedež pri Sv. Andražu v Labod-ski dolini na Koroškem, v bližini Gospe Svete. Lavantinski škofje so bili obenem prošti Gospe Svete in uživali dohodke njene nadarbine. Tudi škof Slomšek je bil še prošt Gospe Svete.
Gospa Sveta je svetišče, kjer je imel sv. Modest svoj škofovski sedež. Njemu se imamo zahvaliti za ljubezen do Matere božje, ki jo je znal nevsiljivo v pravem evangeljskem duhu, t.j. v duhu enakopravnosti in bratstva vseh narodov vcepili v srca naših prednikov. Ta ljubezen do nebeške Gospe je postala značilna za naše ljudstvo, da se je po pravici imenovalo Marijino ljudstvo. Sv. Modestu se moramo zahvaliti tudi za to, da smo se kot narod ohranili. Brez sprejema krščanstva bi bili nujno podlegli navalu poganskih Obrov in z njimi vred izginili.
Zato so mariborski romarji v znamenje zahvale prižgali na grobu sv. Modesta debelo, s seboj prineseno svečo. Obenem so prosili Boga, da bi na priprošnjo Matere
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIII
božje, Gospe Svete in sv. Modesta luč svete vere nikdar ne ugasnila v našem ljudstvu; naj bi mu svetila tudi v prihodnjih stoletjih ter mu dajala moč in tolažbo v vseh preizkušnjah!
Popoldne so se romarji z g. škofom odpeljali na Krko k sv. Erni. S cerkvenega stolpa jih je pozdravila papeška zastava, vsi zvonovi pa so mogočno doneli.
Tu je g. škof dodal še nekaj novih misli. S smrtjo sv. Modesta je bilo zaključeno prvo in začetno obdobje pokristjanjenja Slovencev. Sto let kasneje sta sv. brata Ciril in Metod delo pokristjanjenja dovršila. In spet dobrih sto let kasneje nam je Bog poslal sv. Emo, ki je s svojim delovanjem globoko posegla v versko življenje slovenskega ljudstva ter v razvoj cerkvene uprave na tem ozemlju. Blaga kneginja je gojila iskreno željo, da bi se za Slovence ustanovila posebna škofija (misijonska škofija pri Gospe Sveti je namreč prenehala že okrog 1. 950). Njena želja se je izpolnila 25 let po njeni smrti. Iz njenega premoženja je bila ustanovljena leta 1072 škofija v Krki, ki ima od leta 1786 svoj sedež v Celovou. Po pravici smemo zato sv. Emo imenovati mater slovenskega ljudstva na Koroškem in Štajerskem.
Mariborski škof je svoj govor zaključil: »Sv. Ema je tudi danes, čeprav živimo v povsem drugačnih razmerah, svetel vzor: mladini, kako naj preživi svojo mladost in se pripravlja na zakon; materam in vsem drugim, da ohranijo zaupanje in vdanost v voljo božjo ter znajo voljno prenašati trpljenje; zlasti pa je vzor v pravilnem pojmovanju zemeljskih dobrin, da svojega srca ne bomo navezovali na tvar, marveč jih uporabljali v čast božjo in v blagor bližnjega.«
Ob asistenci sedmih duhovnikov so nato sledile pete litanije Matere božje, molitev za proglasitev škofa Slomška k svetnikom in blagoslov z Najsvetejšim.
 .................milimi! iiiiii iiiiiii mmimmimmiimi.
ZBORNIK »SVOBODNE SLOVENIJE« 1967
Pod ozvezdjem Južnega križa ob Srebrni reki v mestu Dobrega zraka, je v Buenos Airesu že petindvajsetič izšel Zbornik »Svobodne Slovenije«, to je tednika, ki je glasilo slovenskih povojnih izseljencev v Argentini, kronika naših zamejskih slovenskih dogodkov, duhovna vez med domovino in širokim svetom ter pomnik težke borbe okupacijskih let, komunističnega nasilja, odhoda v tujino s treznim pogledom na sedanjost in z optimistično vero v bodočnost našega naroda.
Tudi Zborniki »Svobodne Slovenije« nosijo v sebi pečat lista, ki jih je priklical v življenje. Koliko je v njih gradiva za zgodovino zadnjih desetletij, koliko tehtnih programskih spisov, koliko organizacijskih pobud, koliko spominov in poti v bodočnost, koliko tudi literarnih stvaritev in znanstvenih dognanj! Petindvajset knjižnih izdaj, to je gotovo jubilej zase, vreden, da se omenja v zdomski publicistiki in posebej poudari njegova pomembnost. Kaj bo pomenila čez leta taka kompletna zbirka nekoč knjižnicam in privatnikom v domovini!
Impozantna knjiga je letošnji Zbornik z Goršetovim ovitkom »napori v vrhovih«. Je mogočen spomenik rasti Slovencev v svobodi. 440 strani velikega formata, na katerega smo se že navadili, obsega. Preveč bogata je ta knjiga, da bi jo v tej kratki oceni lahko dostojno predstavili. Le nekatere značilnosti hočemo v kratkem pregledu poudariti, da izrazimo hvaležnost tem, ki so dali svoj delež k celotni umetnini.
Nadaljuje se in konča do sedaj edinstvena razprava »Boj slovenske manjšine v krški škofiji na Koroškem«. Krepko in trdo postavi vsako stvar na pravo mesto, čeprav so zadeti cerkveni ljudje in krivice brez olepšav izpričane. Pisec skuša odgovornim voditeljem krške škofije sklicujoč se na krščanska načela, dobre vzglede in papeška navodila vzbuditi vest, da bi se odpovedali dosedanjemu napačnemu ravnanju s slovenskimi verniki.
Zaglavje »Razprave - dokumenti - pričevanja« nas povede v lota gorja, ko je zajela Slovenijo vojna in njej sledeča revolucija. Beremo o duhovnikih, ki so bili prva žrtev okupatorskega nasilja, o generalu Rupniku in njegovem glodanju na medvojno dogajanje, o usodnem letu 1945. Dr. Ljubo Sire nas znova povede v zapore OZNE v Ljubljani, Janez Ovsenik pa prikaže odnos, ki sta ga imela dva velika Slovenca, dr. Anton Korošec ter dekan Matija Škrbec drug do drugega.
Več člankov govori v obliki ankete o
ciljih slovenske narodne politike. Cisto nov in nadvse razveseljiv je oddelek: »Pogledi in misli mladih«. Treba je čestitati urednikom Zbornika, da so znali vključiti tudii glas naše mladine, ki pozna domovino samo še iz pripovedovanja. »Naši gorniki« je poglavje, ki je prežeto z bolečino, pa istočasno s ponosom. Govori o žrtvah patagonskih gora Tomažu Kralju in Božu Vivodu, pa o uspešnih podvigih dveh mladih gornikov bratov Jurija in Petra Skvarče. Lepe fotografije spremljajo te gorniške strani. V galerijo naših odličnikov, ki so se v zdomstvu posebej uveljavili, uvršča letos Zbornik Dinka Bertonclja, športnika in učitelja smučanja mednarodnega slovesa ter zdravnika dr. Jožeta Jančarja, univ. profesorja za duševne bolezni v Angliji.
Med »Razgledi« je tudi izčrpen prikaz prosvetno-kul turnega življenja na Goriškem in Tržaškem, ki ga je prispeval Jože Jurak, poročilo iz Kanade, nekaj utrinkov iz življenja koroških Slovencev, slika koncila, pomen slovenske zastave, nakar sledi slovenska beseda v prozi in pesmi. Kot običajno, ne manjka poljudno pisani in vodno branja vredni spis Janka Hafnerja, ki nas že več let zaporedoma seznanja z vdorom človeka v vesolje. To pot pod naslovom »Izpiti za polet na luno« govori o pripravah, ki naj bi se končale s pristankom človeka na mesocu.
Posebnost tega Zbornika je tudi zaključno poglavje: »Slovanska središča v svetu«. V njem je Joško Krošelj zbral podatke o slovenskih domovih, ki so si jih slovenski izgnanci ustvarili po letu 1945 v osmih državah, katere so jih bile z odprtimi rokami sprejele.
Menimo, da kdor je pričujoče vrstice prebral, že ve, kaj ima storiti. Zbornik si bo čimprej nabavil, ga preči tal in priporočil še drugim. Stane 3.000 lir, po pošti pa 300 lir več. Posroduje ga iz prijaznosti uprava našega lista, dobi pa se ga tudi v naših knjigarnah, v Gorici in Trstu (pri Fortunatu).	—ej
Objadral je ves svet
V nedeljo, 28. maja zvečer je nad tri sto tisočglava množica vsa prevzeta sprejela v pristanišču Plymouith na južnoangleški obali petinšestdesetletnega Francisa Chi-chestra, ki je po 227 dneh plovbe in potem ko je prevozil 28500 milj srečno ob-jadral ves svet.
Svoje nevarno in za naše čase nenavadno potovanje je pričel lani 28. avgusta na istem kraju, kjer je sedaj vrgel sidro ob povratku. Samotni plovec se je zaupal vetrovom jadrnice »Gipsy Motih 4«, ki naj bi ga ponesla okrog zemlje po vseh morjih našega planeta. Upravljanje take jadrnice zahteva najmanj osem mož posadke. Sir Francis C-hiohester pa je vso zadevo obvladal sam. Biti je moral na straži noč in dan, doživljal je viharje, sončno pripeko, razburkane valove, popolno osamljenost, pa je vse preizkušnje srečno prestal.
Seveda so Angleži nanj ponosni. Pravijo, da je trenutno najbolj občudovana osebnost na britanskih otokih. Kraljica mu je že podelila plemiški naslov »sir«, kajti čeprav ni pripeljal kot njegovi predniki tovore tujega zlata, je pa proslavil angleški narod s tem, da je dokazal, da »tvegana smelost in samozavest še vedno nekaj veljata v današnjem svetu«, kakor zdaj angleški listi pišejo o njem.
NOVI KARDINALI
Dne 26. junija se bo sestal v Vatikanu tajni konzistorij, na katerem bo sv. oče Pavel VI. imenoval 27 novih kardinalov. Prvič v zgodovini katoliške Cerkve bo tako štel kardinalski zbor 120 članov.
Leta 1586 je določil papež sv. Pij V., naj bi bilo število kardinalov 70. Šele Janez XXIII., ki se ni bal spreminjati tradicije, je to število prekoračil. Njegovemu zgledu je sledil Pavel VI. Dne 22. februarja 1965 je prvič prešel številko sto, saj je dvignil število kardinalov na 107.
Po narodnosti je novih 27 kardinalov takole razdeljenih: 12 je Italijanov (med-njkni nadškof Urši iz Neaplja in nadškof Pellegrino iz Turina), štirje so Severno-amerikanci, trije Francozi, po eden pa so iz sledečih držav: Argentina, kneževina Monaco, Nizozemska, Bolivija (dasi je nadškof Maurer iz mesta Sucre nemškega pokolenja), Nemčija (škof msgr. Bengsch iz Vzhodnega Berlina, star komaj 43 let), Indonezija, Poljska in Švioa (vrhovni general zveze benediktinskih samostanov Beno Gut).
Poljska je dobila še drugega kardinala. Je to 47-letni nadškof Wojtila iz nekdanje-ga mesta poljskih kraljev Krakova. Ni nobena tajnost, da je poljska komunistična vlada ponovno dala razumeti, da bi si
OKNO V DANAŠNJI SVET
Nove liturgične spremembe pri sv. maši
Kakor smo že omenili, bodo 29. junija stopile v veljavo nekatere nove liturgične spremembe. Gre za spremembe, ki se tičejo predvsem duhovnika, a ljudje jih bodo takoj opazili. Pri sv. maši bo praktično povsem odpadlo: poljubljanje oltarja, razni križi, poklakanje; duhovnik ne bo po povzdigovanju držal več sklenjenih palca in kazalca, hostija bo vedno na pateni, maševal bo brez maniplja, molitev »Gospod, nisem vreden« bo molil skupaj z verniki, Ite missa est ali Pojdite v miru bo rekel ali zapel po blagoslovu; pri vsaki sveti maši bo ena sama oracija, več možnosti bo za izbiro mašnih obrazcev ali oracij. Duhovnik bo namesto črne barve rabil lahko vijoličasto, Libero bo lahko nadomestil z drugo molitvijo, tudi pri mašah za rajne ali pri črnih mašah bo podelil blagoslov. Predvidena je posebna oblika vesper za ljudske pobožnosti. Vsak matutin bo imel le en nokturn (nočnico).
Nova slovenska pastoralna revija
V Ljubljani je izšla prva številka nove dušnopastirske revije »Cerkev v sedanjem svetu«. Ta nova revija hoče biti svobodna tribuna za reševanje pastoralnih vprašanj v duhu koncila. Izdajajo jo slovenski škofje. Urednik je prof. Vilko Fajdiga. Revija je mesečnik in 'bo izhajala šestkrat na leto ter je povezana z listom Družino. Prva številka obsega 48 strani. Nove revije se veselimo in ji želimo, da bi jo s sodelovanjem in naročitvijo podprli vsi duhovniki in sploh vsi, ki so dobre volje, da bi mogla svoje poslanstvo dolgo in uspešno vršiti.
vajajo za tretjino oskubljenega. Saj to ni več umetnina, temveč skrpucalo!«
Sedaj pričakujemo, da ‘bo to kulturno nasilje v Sloveniji obsodilo tudi naše »napredno« časopisje v zamejstvu, ki tako rado rohni nad filmsko cenzuro v Italiji.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Letošnji srebrnomašniki
na Primorskem
Ob koncu maja je praznovalo več primorskih duhovnikov 25-letnico mašniškega posvečanja. Ta nenavadni datum ikaže na težave v letu 1942, v katerem so ti duhovniki prejeli od škofa duhovniško posvečenje, in na težave, v katerih se je njihova služba začela. Gre za sledeče duhovnike, ki se jih hvaležno spominjamo:
s TržaškegaCavaillarin G., Colomban L., Carletti R., Gamboso E., Štegel Franc (župnik v Izoli), Zgur Rudolf (župnik v Ospu), Zivic Marijan (župnik v Bazovici);
Z Goriškega: Črnigoj Viniko (župnik v Piranu), Kragelj Joško (Marijino Celje), Krajnik Lucijan (Sedlo), Rejec Slavko (Šmarje na Vipavskem), Rusjan Ludvik (Velike Zabije), Oblaščak Slavko (Livek), Lestan Aleksander (Prvačina), Stanko Premrl (Š trna ver).
Kdor jih od bliže pozna, ve, koliko truda, žrtev in trpljenja, pa tudi uspehov se skriva za njihovimi imeni. Zato jim ob tej obletnici iskreno čestitamo in jim želimo obilo božjega blagoslova pri njihovem nadaljnjem delu.
Iz Slovenile
Revija »Nuntius«
Kongregacija za verski pouk je izdala prvo številko nove revije z imenom »Nuntius«, kar pomeni Glasnik. Revija bo služila za zvezo mod omenjeno kongregacijo in škofi ter duhovniki po svetu. Prinašala bo razne predloge, opozorila, navodila škofovskih konferenc, članke profesorjev katoliških institutov, sodbo o knjigah in drugih publikacijah. Revija se tiska v latinščini im bo izšla vsaj trikrat letno.
Cenzurirani film Ben Hur
V Ljubljani je bilo končno mogoče videti znani film Ben Hur, ki jo povzet po Wala-cejevem romanu istega imena ter je Slavospev mladi krščanski Cerkvi, ki po Kristusovi smrti brez hrupa naglo osvaja ljudske množice.
Vsebina filma je povzročila »naprednim« krogom v Sloveniji veliko težav. Isti, ki se spotikajo nad filmsko cenzuro v Italiji, Franciji in drugod po svetu, so zaradi »ideološke neustreznosti« film skrajšali kar za celo tretjino!
To ravnanje je povzročilo v Ljubljani splošno nevoljo. »Delo« jo celo prineslo dopis pod naslovom »Protestiramo« 26 učencev VIII. razreda osnovne šole »Oskar Kovačič« iz Ljubljane, ki se zgražajo nad tem nekulturnim postopanjem. Takole pravijo:
»Res, da je v filmu nokaj prizorov, ki idejno ne ustrezajo, so pa zgodovinska dejstva. Film je velika umetnina, saj je projej 11 Oskarjev. Vsi, ki smo ga gledali, smo bili navdušeni. Čeprav obiskujemo še osemletko, pa že toliko vetrno, kaj je lopo in kaj ni, kaj jo kvalitetno in kaj ne. Boljo bi bilo, da bi filma sploh ne bili odkupili in ne predvajali, kot da ga prad-
želela še enega kardinala. Pri tem so jo vodile tihe želje, da bi bil s tem zmanjšali vpliv kardinala Wyszynskega, ki je bil do sedaj nesporen duhovni voditelj poljske Cerkve.
Od 27 novih kardinalov je 12 rezidan-cialnih škofov, 6 jih pripada diplomatski službi in 8 ima funkcije v rimski kuriji. Italijani so ostali relativno najmočnejša skupina v kardinalskem zboru. Od 25 so se dvignili na 37, kar tvori sfcoro četrtino zbora. Naj kot zanimivost omenimo, da ima glavno mesto ZDA Washington prvič svojega kardinala.
Z GORIŠKEGA
1
tr g c tr m m ri rt
d.
g<
h
v
n
s
Nad tri sto smrtnih žrtev zaradi požara
Ravnatelj belgijske veleblagovnice v Bruslju »L’ Innovation«, katero je pretekli te-den uničil požar, je izjavil časnikarjem, da je po njegovem mnenju nemogoče, da bi bil požar nastal po nesreči. Ogenj je bil podtaknjen, še posebno ker je izbruhnil na več mestih s silovito močjo.
Pri strašnem požaru, ki je popolnoma uničil štirinadstropno stavbo, je po zadnjih vesteh našlo smrt ali pa jih pogrešajo 311 osob. Ranjenih je 70 oseb, od tah 20 težko.
Vodno bolj se širijo vesti, da je požar zanetila filokitajSka komunistična organizacija, da bi s tem protestirala proti tednu prodaje ameriških izdelkov, ki je bila prav tiste dni v polnom teku.
Vrstijo se tajni telefonski pozivi za izpraznitev še drugih veleblagovnic, katerim naj bi grozilo podobno opustošenje. Zato je belgijska policija stalno na straži.
Žrtve, katerih identitete ni bilo mogoče ugotoviti, so pokopali v skupen grob na pokopališču v Bruslju. Sam bruseljski nadškof je imel zanje mašo zadušnico. Prav tako so tudi druge veroizpovedi, kakor protestantska, judovska in muslimanska opravile pogrebne svečanosti za žrtve njihovih veroizpovedi.
Predsednik letošnje izpitne komisije na slov. srednjih šolah
Šolski skrbnik dr. Baiocchi je imenoval za predsednika izpitne komisije na slovenski srednji šoli prof. Ivo Crovatin, k) poučuje na slovenski gimnaziji-liceju v Gorici.
Z ozirom na lansko šolsko leto 1965-66 se je število šolarjev zvišalo za 4,38 odstotkov. Porastek je predvsem viden na višjih srednjih šolah, medtem ko je na nižjih osnovnih šolah položaj skoro anak Porasteik zavzema vse šole v Gorici, slovenske in italijanske.
SKPD »Jože Abram«
si je izvolil nov odbor
Slovensko katoliško prosvetno društvo v Pevmi »Jože Abram« je imelo pred nedavnim svoj redni občni zbor Ob prisotnosti 22 članov. Po uvodnih besedah predsednika g. Andreja Kosiča so sledila poročila odbornikov, tajnika in blagajnika. Iz tajniškega poročila je bilo razvidno, da kulturno življenje ni še popolnoma zamrlo v naši vasi: društvo je priredilo več kulturnih večerov, sodelovalo pri raznih prireditvah v Katoliškem domu v Gorici in pri božičnici v stolnici. Dosti ni bilo, vendar nekaj se je storilo, kljub temu, da je domači zbor v zadnjih letih postal precej šibak in da ni ljudi, ki bi pomagali pri delu.
Po poročilih je bila dana razrešnica staremu odboru in je Ivo Bolčina, kot za-časni predsednik vodil volitve. Predložene so bile tri liste; zmagala je prva, v kateri je bil za predsednika izvoljen Valentinčič Emil. V odbor pa so prišli naslednji člani: Kosič Andrej (podpredsednik), Valentinčič Franc (blagajnik), Mavrič Natjuška (tajnica), Bensa Silvan (gospodar), Skok Marija in Bevčar Bogdana. Upamo, da bo novi odbor nadaljeval delo prejšnjega odbora in da bo skušal nekoliko poživiti kulturno življenje v naši vasi, zlasti Pa pritegniti čim več mladine k sodelovanju-
Vesti iz Doberdoba
Doberdobci smo z veseljem sprejeli ves>t, da je naši občini nalkazanih 34 milijonov lir za novo pokopališče, za asfaltiranje notranjih cest in za gradnjo kanalizacije
Že prej je občina prejela 4 milijone li* za popravila pri županski hiši in 150 tisoč za razne potrebe našega vrtca.
Vsa ta nakazila zlasti zanimajo in veselijo nas demokratične Doberdobce, saj se bodo s tam uresničile razne točke našega volilnega programa, ki je zahteval tud1 ureditev in razširitev pokopališč ter ureditev in asfaltiranje vsah cest!
Vse to so nenehno pospeševali naši svetovalci, zlasti gg. Slavko in Marija Ferle-tič, saj sta ta dva zaporedoma stavila vprašanja in predloge v tem smislu tet vzpodbujala občinske upravitelje, naj zahtevajo deželno in državno pomoč. Sam »Primorski dnevnik« je zapisal, da je občinska uprava pustila vse predolgo spati-želimo in upamo, da nam bosta dežela in vlada nakazali še druge prispevke, kef so potrebe naše občine zelo velike, dohodki pa skromni.
Pripravlja se zanimiva prireditev
V Katoliškem domu v Gorici je ob večerih že precej časa živahno vrvenje. Dekleta in fantje se vadijo za nastop, ki se bo vršil v nedeljo 11. juniju v veliki dvorani Kat. doma.
Športno združenje 01ympija pripravlja neke vrsto tolovadnoJfolklorno akademij0, ki bo obsegala naslednje točke: folklorni rajanje, simbolične vaje deklet, telovadno vajo deklet, narodno petje, telovadno pred-akrobatsko vajo fantov; nastopili bodo tud' skavti-volčiči tor otroci iz števerjana *n štandreža. Na akademijo že danes opozarjamo in vabimo, kor bo prva te vrst6 na Goriškem.
AD JESUM
mariam
M 250 leti 6. junija je
Leta 1717 je bila 6. junija že tretja nedelja po binkoštih. Sveta gora se je prebudila zgodaj zjutraj ob grmenju mornarjev, ki so naznanili veliki dan. Pesem zvonov je zaorila v ozračju. Vsa Goriška je zadrhtela v slovesnem razpoloženju.
Ob prvem svitu so na Sveti gori dvignili milostno podobo z velikega oltarja, da jo ponesejo v Gorico h kronanju. Štirje patri, oblečeni v levitsko opravo, so jo postavili na nosilnico, ki je bila pregrnjena s pozlačenim suknom.
Nato je svetogorska Kraljica, spremljana od vdanih častilcev, nastopila svojo pot v dolino. Pod goro jih je že čakal stolni prošt pičenski Janez Fattori z asistenco in vso solkansko duhovščino. Spoštljivo je podobo sprejel in že se je začel sprevod premikati proti Gorici. Bandera plapolajo v rahli jutranji sapici, zvonovi mogočno pozvanjajo in pritrkavajo, pesmi se vrstijo z molitvami.
Pri goriških mestnih vratih se sprevod, ustavi. Tam pričakuje milostno podobo pičenski škof (Gorica je tedaj še spadala cerkveno pod Oglej in ni imela lastnega škofa). Družbo mu dela veliko duhovnikov, plemenitašev, goriških meščanov in nepregledna množica ljudstva. Z gradu zagrmijo vsi topovi in godba zaigra pozdravno pesem Njej, ki prihaja kakor nevesta z Libanona, da bo kronana.
Procesija dospe na Travnik, največji trg v Gorici. Pred palačo grofa Thurna je že pripravljen oltar; nanj postavi škof dragoceno podobo. Nad trideset tisoč ljudi je v pričakovanju slovesnega trenutka.
Vsi navzoči so najprej seznanjeni s pismom, s katerim vatikanski kapitelj dovoljuje slovesno ^onanje. Škof nato pokliče Sv. Duha in opravi predpisane molitve. Sredi največje tišine stopi k ljubi sliki ter s trepetajočimi rokami ovenča glavo Matere božje in njenega Deteta z dragocenima kronama. Oči vseh navzočih se zarosijo, znova se oglasijo topovi, pridruži se jim godba, vse ljudstvo pa povzame gromovito zahvalno pesem.
Kronanje je končano. Prične se škofova slovesna maša, pri kateri sodelujejo pevci in godbeniki iz Benetk. Nato ostane podoba čez dan izpostavljena javnemu češče-nju.
Čudoviti dan je šel v zaton. Svetogorska Kraljica se je dvignila s svojega trona, da se čimprej vrne v svoj dom na Skalnici. Čez noč je ostala v Solkanu v hospicu očetov frančiškanov, kjer je verno ljudstvo vso noč prečulo v molitvi in prepevanju Marijinih pesmi.
Drugega dne navsezgodaj je Mati božja prispela na svojo Goro, ki si jo je bila sama izvolila in l'o že posvetila s svojo navzočnostjo in z neštetimi milostmi.
Sledila je kronska osmina. Skal-nica je postala pravo mravljišče romarjev, saj je bilo v osmih dneh na Sveti gori kar 133.000 oseb pri sv. obhajilu. Ni bilo te-
petkoin v mesecu dodajali pobožnost peterih prvih sobot in se posvečevali Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Na vse to so doma, zlasti pa v zamejstvu in zdomstvu vedno znova opozarjali. Letos je pa to še toliko bolj primerno. Zelo bi se spodobilo, da bi v tem fatimskem Marijinem letu večje število slovenskih romarjev šlo tudi v Fatimo, pa tudi slovenskih mariologov na mariološkem kongresu v Lizboni ne bi smeli pogrešati.
Ob misli na toliko pomembnih verskih in marijanskih jubilejev se še bolj oklenimo tisočkrat in tisočkrat preizkušene resnice, ki jo je pok. prelat dr. Franc Grivec v šmarnicah zo 1100-letnico priho-
da slovanskih apostolov med Moravane takole izrazil: »Marija ne prezre in ne zapusti nobenega pobožnega častlvca. Za vse ima odprte oči in usmiljeno srce.«
DR. FILIP ŽAKELJ
Ruski pesnik v Fatimi
Znani ruski pesnik Evtušanko je bil v Faitimi, ko je prišel sv. oče na romanje v Fatimo. Slovesnost je napraivila nanj globok vtis. Dejal je, da se s to pobožnostjo ne da primerjati nobena manifestacija na Rdečem trgu v Moskvi, Priznal je, da je prvič videl tako versko manifestacijo.
Milostna podoba svetogorske Matere božje
Medtem ko je bilo v Italiji kronanih več Marijinih podob, ni bila niti ena v vsej ostali Evropi vse do leta 1715. Prva je bila trsatska Mati božja. Papež Urban V. je 1. 1367 daroval svetišču na Trsatu pri Reki, kjer naj bi se bila na poti v Loreto za nekaj časa ustavila nazareška hišica, lepo Marijino podobo, ki je hitro zaslovela po čudežih. Frančiškani, ki so upravljali trsatsko božjo pot, so po večletnih naporih dosegli, da so 8. septembra 1715 kronali tamkajšnjo Marijino ikono. Kot druga je bila kronana, 6. junija 1717, svetogorska Mati božja in kot tretja, 8. septembra 1717, slavna čenstohovska Bogorodica. Če je Sv. gora dosegla čast kronanja svoji podobi pred čenstohovsko, ki velja za Kraljico velikega poljskega naroda, je pač dokaz, da je slovensko ljudstvo majhno po številu, a veliko po ljubezni do Marije.
SVETOGORSKI GVARDIJAN PROSI ZA KRONANJE
V	razdalji samih treh let je bil Travnik, največji goriški trg, priča dveh dogodkov, ki sta pretresla mesto in deželo. Obakrat so postavili na Travniku visok rdeče prevlečen oder, obakrat se je ob odru trla desettisočglava množica, le da je v prvo jokala od groze in obupa, vdrugo pa od nepopisne radosti: leta 1714, ko so obglavili tolminske upornike, in leta 1717, ko so kronali svetogorsko Mater božjo.
Vsa Goriška jel še vedno bila pod vtisom velikega punta, ko se je v obrambo svojih svoboščin, »stare pravde«, dvignil kmet na Tolminskem in na Krasu na Vipavskem in v Brdih. Upor se je tragično zaključil na goriškem Travniku, ko so v dneh 20.-23. aprila 1714 na morilnem odru obglavili uporniške voditelje, jih razčetverili in izpostavili ob mestnih vratih v strah in posvarilo slovenskemu človeku. Ko je ta uvidel, da mu svetna oblast, pa naj bo zemljiška gospoda, deželni oblastniki ali sam cesar, odrekajo kruh pravice, se je še z večjim zaupanjem zatekel k Bogu in k preljubi svetogorski Materi božji.
Skalniška Mati milosti je bila tista strašna leta še posehno milostna. Iz raznih krajev so dohajala poročila o Marijinih čudežnih uslišanjih. Vedno glasnejša je postajala zahteva, naj se vršijo na Sv. gori posebne zahvalne pobožnosti in naj se Marijini milostni podobi doseže čast kronanja. Z zlatima kronama je treba ovenčati glavo svetogorske Bogorodice in njenega Sina. Uradno naj se razglasi, da je svetogorska Mati božja Kraljica goriške dežele.
Leta 1714 je v drugič postal gvairdijam na Sv. gori p. Romuald Sitar. Bil je to eden najbolj uglednih in podjetnih takratnih frančiškanskih patrov. Lepo vrsto let je bil lektor, to je profesor bogoslovnih ved, in nato provincialni predstojnik obširne hrvaško-kranjske frančiškanske reformirane province Sv. križa. Redovna provinca je imela svoj sedež v Ljubljani. Provincial p. Sitar se je tako pobliže seznanil z mecensko Schellenburgovo družino. Zakonca pl. Schellenburg nista imela otrok, zato sta določila, naj njuno ogromno imetje služi v dobrodelne namene, npr. za zidanje frančiškanskega samostana v Kamniku, za uršulinski samostan v Ljubljani, za podpiranje sirot in potrebnih.
Gvardijan p. Sitar je izvršil na Sv. gori velika gradbena dela. Predvsem pri cerkvi sami. Ker je bil samostan premajhen, je na južni strani cerkve dal zgraditi novega, tako velikega, da je bilo v njem prostora ne le za 34 redovnikov, temveč tudi za odličnejše goste, ki so priromali na božjo pot. Pod njim se je svetogorska redovna družina številčno okrepila. Med patri so bili posebno znani: p. Ivo Kristjan, p. Krescencij Bohinec, p. Norbert Samec, p. Franc Župančič, p. Hieronim Gorcer, sami odlični govorniki in neutrudni spovedniki.
Pa še neko drugo željo je nosil v srcu p. Sitar: okrepiti Marijino češčenje na Sv. gori. Kot provincial je večkrat obiskal trsatsko redovno postojanko in videl, kako so že same priprave za kronanje Marijine podobe na Trsatu razvnele Marijino češčenje in privabljale nešteta romanja. Pogajanja z vatikanskim kapitljem za kronanje trsatske Marijine ikone so tekla od 1. 1709 dalje, kronanje samo pa se je zelo slovesno izvršilo dne 8. septembra 1715. Bilo je pravo Marijino zmagoslavje, na katero je sam hrvatski sabor poslal svoje zastopnike. P. Sitar je hotel pripraviti tudi svetogorski Materi božji podobno zmagoslavje. Od provinciala p. Celestina Stuedlerja si je izposloval potrebna dovoljenja. Preimenitna gospa Ana Katerina pl. Schellenburg iz Ljubljane mu je obljubila v dar dragoceni zlati kroni. Številni dobrotniki so pričeli pošiljati prispevke v sklad za kritje stroškov.
Poleg zunanjih priprav so bile potrebne tudi notranje, duhovne. P. Sitar je naročil redovnikom, naj veliko molijo pa tudi vernikom priporočajo, naj molijo v ta namen. Zbirajo naj se tudi zaprisežene izjave oseb, ki so trdile, da so bile čudežno uslišane. Ni bilo dovolj, da je nekdo trdil, da je prejel kako izredno milost, moral je privesti še nekaj prič, očividcev, ki so bili pripravljeni pod zaprisego potrditi resničnost dogodkov.
Priobčujemo eno teh izjav. Prinašamo pa jo le kot zgodovinsko listino, ne da bi se hoteli s tem kakor koli izraziti o njeni resničnosti in dokazilni moči.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
MARIJIN NAROD
obiskuje Marijina svetišča
Pred svojim odhodom iz Gorice si je nadškof msgr. Pangrazio zaželel obiskati Marijino svetišče na Sv. gori. Dne 2. marca letos je poromal na ta sveti kraj in opravil pri milostnem oltarju sv. daritev. Asistirala sta mu ravnatelj goriškega semenišča msgr. Fabbro in škofijski kancler msgr. dr. Klinec (Foto Altran, Gorica).
daj še železnic, avtomobilov iti drugih prevoznih sredstev, ceste pa redke in slabe, zato bo ta mogočni val ljubezni, ki je zajel vse pokrajine okrog Svete gore, pričal za vse čase, da je v tej osmini na Gori nastal veletok milosti kot še nikdar nikoli na nobenem kraju slovenske zemlje. V siju kronskih slovesnosti je na čudovit način prišla do izraza vloga nebeške Matere v nadnaravnem redu milosti: voditi duše k Jezusu.
Sv. Sedež je 7. septembra 1748 dovolil poseben praznik, ki naj bi se obhajal vsako leto kot spomin na prikazovanje in kronanje Matere božje in sicer na tretjo nedeljo po binkoštih. Ljudstvo je ta praznik začelo imenovati »kronan-co«.
Letos je »kronanca« 4. junija. Škof msgr. dr. Janez Jenko iz Kopra bo ta dan daroval na Sveti gori pontifikalno sv. mašo in tako uradno proslavil ta veliki jubilej. Pričakujejo se številni romarji iz vseh krajev Slovenije. Prav bi bilo, da bi se teh proslav udeležili tudi Slovenci z Goriškega in Tržaškega.
P. Martin Perc OFM
Pred nekaj leti sem v marijanskem molitvenem priročniku »Zdrava Marija, milosti polna« zbral kratko zgodovino za približno osemdeset Marijinih božjih poti doma, v zamejstvu in tujini ter pridal, oziroma sestavil vsaki posamezni Marijini božji poti primerno molitev. Pa jih mnogo nisem mogel omeniti.
Verski list »Družina« se je ob splošni poživitvi romanj na kraje, kjer Marija bolj deli milosti, lotil popisovanja večjih in manjših Marijinih svetišč, p. Odilo Hajnšek pa nam že leta in leta v mesečniku Ave Maria in Ave Maria koledarjih v silno prijetni obliki kar naprej pripoveduje zdaj o tej zdaj o oni božji Marijini poti. Majhna slovenska zemlja je kar posuta z Marijinimi cerkvami in cerkvicami. Ljubljanski nadškof je pretekli božič posebej opozoril na dva slovesna jubileja dveh slovenskih pomembnih Marijinih božjih poti: Sv. gore pri Gorici in Marije Pomagaj na Brezjah, in prav je dejal, da bomo Slovenci to leto obhajali pravzaprav majhno Marijino leto. Morda bi smeli reči, da slavimo kar veliko Marijino leto.
Pred dobrimi tisoč dve sto leti nam je slovenski karantanski apostol sv. Modest postavil prvo Marijino cerkev na slovenskih koroških tleh: Gospo sveto. Nekdaj so Slovenci tja bolj romali. Naj bi letošnja potovanja na ta kraj bila začetek novih romanj! Saj zlasti koroški Slovenci pomoči svete Gospe še posebno potrebujejo. P. Odilo nam je pred nekaj leti krasno naslikal pomen Gospe svete, škoda pa je, da npr. v teh letih ni nihče še napisal šmarnic v čast Gospe sveti.
Upamo tudi, da bodo Svetogorske šmarnice, ki nam jih je za letošnji svetogorski jubilej nabral p. Martin Perc, doma in v zamejstvu zbudile še večje število romarjev na Sveto goro ali Skalnico, da bodo Marijo še bolj prosili zase in slovenski
rod. Tako lepo se mi zdi, da zlasti primorski rojaki tudi v tujini na svetogorsko Kraljico niso pozabili. Vsaj ob dveh velikih slovenskih romanjih vsako leto: v Lujan, največjo Marijino božjo pot v Argentini, in v Lurd pri Buenos Airesu (Santos Lugares) vedno nosijo v procesiji svetogorsko bandero.
Dne 1. septembra bo preteklo šestdeset let, odkar je takratni ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič slovesno kronal milostno podobo Marije Pomagaj na Brezjah. Pred leti so po naših cerkvah brali lepe šmarnice v čast Mariji Pomagaj. Za petdesetletnico kronanja Marije Pomagaj je Sv. sedež dovolil za ljubljansko nadškofijo praznik Marije, Pomočnice kristjanov, ki ga obhajajo 24. maja. Po svetu vidimo, da imajo skoraj povsod poseben praznik vsaj za najbolj pomembno narodno Marijino božjo pot. Nekatere škofije imajo pa še poseben praznik za svojo glavno Marijino božjo pot. Zakaj ne bi Slovenci prosili v Rim za popolnoma svoj praznik Marije Pomagaj s posebnim bogoslužnim besedilom za brevir in sveto mašo?
Naj mimogrede opomnim, da letos tudi Zaplaz, dolenjske Brezje, slavi svoj zlati jubilej. Dne 14. oktobra 1917 je škof dr. A. B. Jeglič namreč posvetil to lepo Marijino božjepotno cerkev. Upamo, da bo letos tudi tja prihajalo še več romarjev.
Od 13. maja 1967 do 13. maja 1968 bomo slavili tudi fatimsko Marijino leto ob petdesetletnici Marijinih prikazovanj. Meseca avgusta bodo v Lizboni priredili nov mednarodni mariološki kongres, takoj za njim pa bodo v Fatimi praznovali mednarodni marijanski kongres. Pred petindvajsetimi leti smo se Slovenci v najhujši stiski silno zavzeli za izvedbo Marijinih naročil v Fatimi: poudarjali smo duha spokomosti, obnovili rožnovensko pobožnost, prvim
Stran 4
Nadvse zanimiva
spomenica iz vojnih dni
NOVICE IZ SLOVENIJE
čiču, ki je akcijo za spoštovanje sloven-
V petek, 2. junija bomo praznovali praznik presv. Srca Jezusovega. Pred 25 lati je slovenski narod ta praznik doživljal razkosan, oropan svobode, tlačen od treh okupatorjev in istočasno že zapleten v socialno revolucijo komunističnega kova, ki mu jo je vsilila Osvobodilna fronta.
V stiški opatiji na Dolenjskem, ki je dobro znana tudi tolikim primorskim beguncem iz prve svetovne vojne, je tedaj živela večja skupina duhovnikov beguncev, ki so jih bali spomladi leta 1941 po razpadu Jugoslavije nemški nacisti pregnali z Gorenjske in Štajerske.
Enaintrideset od njih je leta 1942 sestavilo posebno spomenico o vsenarodni zadostita! pobožnosti devetih prvih petkov v mesecu in jo izročilo 20. septembra 1942 ljubljanskemu Škotu dr. Gregoriju Rožmanu ob priliki zlatih maš duhovnikov Mateja Kocjančiča in Franca Loma.
Spomenico so podpisali iz ljubljanske škofije sledeči duhovniki: Janez Lesar, Jernej Klinc, Janez Kramar, Jožef Ocepek, Karl Cule, Janez Mikuž, Janez Langerholc, Matevž Dagarta, Jožef Markič, iz mariborske (lavantinske) pa: msgr. Franc Ks. Meško, msgr. Alfonz Požar, Josip Ci-žak, Frarnc Lom, Anton Stergar, Franc Sal. Gomilšek, Alojzij Cilenšek, Anton Kocjančič, Peter Švegalj, Anton Vogrinec, Ivan Serajnik, Ivan Hojnik, Jožef Kodrič, Jožef Pečnak, Ignacij Nadrah, Anton Las-bacher, Janez Oblak, Jakob Soklič, Jakob Bohek, V. Razgoršek in Anton Pad. Rataj.
Spomenica se glasi:
Prevzvišeni g. nadškof!
V veliki stiski je naš narod od zunaj in od znotraj, v stiski, v kakršni še ni bil.
V	podobni stiski je bila tirolska dežela leta 1796., ko je prišla v oblast Francozov. Tirolski deželni zbor se je takrat zaobljubil, da bo poskrbel, da se bo vsako leto slovesno obhajal praznik božjega Srca Jezusovega. Francozi so izročili upravo Tirolske Bavarcem, ti pa so prepovedali obhajati praznik Srca Jezusovega. Ko je leta 1809. prevzel slavni Andrej Hoj er poveljstvo avstrijskih čet na Tirolskem, je prisegel s povzdignjenimi očmi proti nebesom vpričo svoje armade: Praznik božjega Srca mora zopet postati deželni praznik, kakor hitro bo Tirolska oproščena sovražnikov!
V bitki na gori Isel pri Inomostu je Hofer premagal Francoze 29. maja 1809. Dne 6. junija 1809. je zaukazal kot deželni poveljnik: God božjega Srca je za vedno povišan v praznik in se mora v tirolskem koledarju rdeče natisniti. Dne 9. junija 1809. se je ta ukaz prvikrat, izvršil. Hofer se je sam udeležil te slovesnosti in je vse ganil s svojo pobožnostjo. Dne 13. avgusta 1809. je v drugič premagal Francoze in Tirolski priboril svobodo.
Nadvse slovesno so Tirolci leta 1896. obhajali stoletnico zveze Tirolske s presv. Srcem Jezusovim, tako da je briksenski knez in škof izjavil v posebnem pastirskem listu: »To je bila velikanska, splošna poklonitev, ki jo je izvršila tirolska dežela svojemu najvišjemu knezu in zavezniku. Glavna slavnost v zveznem mestu Boemi, enaka proslava v deželnem glavnem mestu, slavnost na praznik Srca Jezusovega v vsej deželi, v mestih in po vaseh, tudi v najbolj oddaljenih dolinah, to so bili lepi, vzpodbudni, sijajni dnevi, ki jih je posvetilo Srcu Jezusovemu zvesto ljudstvo. Priznam, da še take, tolažbe polne slavnosti v škofiji nisem nikdar doživel. Poln tolažbe sem in preobilno je moje veselje pri vsej naši nadlogi (II Kor 7, 4).«
Dne 16. maja 1815 je izbruhnila kuga v mestu Makarski v Dalmaciji. Od 26. maja dalje je vsak dan pomrlo po 35 ljudi. Ma-karčani so se v tej stiski zatekli k božjemu
Pred desetimi leti, 9. maja 1957, je prosvetno ministrstvo na Dunaju izdalo dekret o ustanovitvi slovenske gimnazije v Celovcu. Jeseni istega leta je šola že pričela s svojim delom. V prve tri razrede se je vpisal 101 učenec, od teh 37 deklet. Ravnatelj gimnazije jo postal dr. Joško Tischler, ki to službo še danes vrši.
Po desetih letih obstoja ima slovenska gimnazija 15 razredov z 22 učnimi močmi ter 398 učenci. Neminljive zasluge za zavod si je pridobil njegov ravnatelj, že omenjeni dr. Tischler. Z vnemo in skrbjo je pripravil za slovensko gimnazijo učni načrt ter poskrbel za pripravo učbenikov.
V	znak priznanja mu je leta 1965 avstrijski kancler (predsednik vlade) dr. Josef Klaus podelil častni naslov dvornega
Srcu Jezusovemu in dne 2. junija 1815. naredili zaobljubo, da boao vsako leto slovesno praznovali praznik božjega Srca s postom pred praznikom, s prejemom sv. zakramentov in s procesijo z njegovo sliko na sam praznik. Božje Srce jih je uslišalo. Kuga je začela ponehavati in je 10. avgusta popolnoma prenehala. Makarčani še danes zvesto izpolnjujejo storjeno zaobljubo. Vsa makarska škofija (od leta 1828. združena s splitsko) obhaja praznik božjega Srca kot zapovedan praznik.
Slovenski narod, ki je sedaj v podobni stiski, kot je nekoč bila Tirolska in mesto Makarska, goreče časti presv. Srce Jezusovo. Najlepša priča tema je vsenarodna zadostilna pobožnost devet prvih petkov v mesecu, ki jo je opravljal v največjem številu in s posebnim zaupanjem v trdnem prepričanju, da nam bo prinesla rešitev iz sedanjih stisk. Te še niso prenehale. Zato Vas, prevzvišeni gospod škof, najudaneje prosimo, da bi blagovolili ukazati, da se še ponovi ta pobožnost, da si tem gotoveje izprosimo rešitev iz vseh stisk in lepšo prihodnost.
Obenem se podpisani izgnani duhovniki ljubljanske in lavantinske škofije, nastanjeni v Stični, obračamo na Vas in Vam Z ozirom na naš žalostni položaj predlagamo naslednji nasvet s prošnjo za blagohotno uvaževanje.
Ljubljanska škofija naj se skupaj z lavantinsko škofijo zaobljubi, da bo obhajala praznik presv. Srca Jezusovega vsako leto kot zapovedan praznik v trajno zahvalo, ako strašne krivice, prizadete obema škofijama, prenehajo in se slovenskemu narodu vrne svoboda.
Prevzvišeni gospod škof lavantinski, ki ga bo treba na kak način obvestiti, bo gotovo pritrdil.
Zgodovina Slovenske hiše v Buenos Airesu je tesno povezana s slovenskimi izseljenci, ki so leta 1945 iz ideoloških razlogov zapustili domovino ter se po letu 1948 naselili v Buenos Airesu in njega okolici. Komaj so si malo zagotovili svojo eksistenco in ustvarili svoje domove, že so začeli misliti na svoj skupni dom, ki naj bi družil vse rojake pod skupno streho.
Pobudnik te ideje je bil msgr. Anton Orethar, glavni slovenski dušni pastir v Argentini. Po razgovorih z odborom Društva Slovencev, s predstavniki slovenskih organizacij in ustanov in z duhovniki ter zlasti po obljubi za sodelovanje slovenskih mož, članov Katoliške akcije, je bila na cvetno nedeljo 1954 sprožena akcija za nakup hiše in zemljišča, ki naj bi služila za postavitev Slovenske hiše, katera naj bi bila versko, kulturno in prosvetno središče povojnih slovenskih izseljencev.
Razglas o akciji za Slovensko hišo, ki so ga izdali slovenski dušni pastirji, je bil veselo sprejet. Pričela se je nabiralna akcija. Na praznik slovenskih apostolov sv. Cirila in Metoda, 5. julija 1954 je bila podpisana kupna pogodba. Vprašanje lastništva Slovenske hiše se je uredilo tako, da je bila hiša formalno prepisana na nadškofijo v Buenos Airesu, buenosaireški nadškof je pa podpisal protiipogodbo, da je Slovenska hiša last Slovenskega dušnega pastirstva v Argentini in da se mora uporabljati za oskrbo Slovencev.
Ker je bila kupljena stavba, čeprav je imela deset sob, zasedena po najemnikih Slovencih, je bilo treba za društvene prostore v naglici zgraditi zasilno leseno stavbo. To se je zgodilo med 9. julijem, in
svetnika.
Od leta 1959 dalje prireja gimnazija ob zaključku šolskega pouka vsako leto slavnostno akademijo, ki je brez dvoma največje doživetje za vso slovensko manjšino na Koroškem. Z veliko ljubeznijo in zavzetostjo jih pripravlja loto za’ letom protf. dr. France Cigan. Taka prireditev jo bila tudi letos v nedeljo, 28. maja. Vršila se je v Delavski zbornici v Celovcu in je bila posvečena desetletnici slovenske gimnazijo.
Nakaj pa manjka slovenski gimnaziji: lastno poslopje. Ves čas mora gostovati v prostorih državne realke. Brez dvorna bi bilo pošteno s strani prosvetnih oblasti, da bi ob desetletniki zavoda začele z gradnjo lastnega poslopja.
Pomazane stene
»Živela Slovenija, dol z južnimi izkoriščevalci«, s tam napisom so neznani »pleskarji« v noči od 25. na 26. april »okrasili« stene prostorov filozofske fakultete na ljubljanski univerzi. Barva je bila oljnata in rdeča, črke pa en meter visoke. Poleg tega napisa so bila še gesla, ki so zahtevala izpust Mahaj lova iz zapora, ločitev socialistične zveze od komunistične partije ter enakopravnost jugoslovanskih narodov.
Pravijo, da so bili oblastniki v Ljubljani in v Beogradu vsi iz sebe. Vsa Ljubljana je že isto jutro škodoželjno govorila o »onačaščetnju« univerze. Odgovorni krogi niso mogli več dejstva prikriti. Pomagali so si tako, da so sklicali zadevne mitinge ter naročili protestne resolucije zoper neznance, ki so »nekulturno umazali prostore fakultete ter jih izrabili na način, ki žali prizadevanja fakultete za napredek socializma na Slovenskem in slovenske kulture« (Izjava delovne skupnosti filozofske fakulteta v Ljubljani). List »Delo« je s svoje strani dodal, da je »povzročena škoda ne samo velika v materialnem pogledu — milijonski strošek za ponovno barvanje zidov — temveč tudi v moralnem in političnem.«
Avtorji tega pleskanja pa niso kaki »elementi reakcije, zlasti klerikalizma«, kot beremo v izjavi ^Delovne skupnosti filozofske fakultete — in to oblasti dobro vedo in prav to jih draži — temveč sinovi očetov, ki so z revolucijo prišli na oblast, pa v svoji omejenosti ne uvidijo, da jih je novi rod prerastel ter da zna misliti s svojo glavo. Ti preživeli oblastneži, včerajšnji nepismeni ali komaj pismeni narodni heroji iz gozda ne znajo drugega kot ovirati svobodnjaške težnje bistrejših in dalekovidnejših tovarišev, ki imajo en sam grah: da znajo misliti s svojo glavo. Kako naj dajo ti mladi inteligentni ljudje
14. avgustom leta 1956.
Vse te prostore s kapelo vred je 25. novembra istega leta blagoslovil škof dr. Gregorij Rožman. Na slavju je spregovoril in med drugim dejal: »Novi prostori so simbol slovanske skupnosti. V njej moramo vztrajati, če se hočemo ohraniti v izseljenstvu. Bežati moramo pred razpori, če se hočemo ohraniti močne. Naj nas ne moti dejstvo, da so prostori zaenkrat še skromni. Pri sv. Lovrencu v Clevelandu so skozi šestnajst let maševali pod zemljo, danes imajo veličastno cerkev. Tako bo enkrat tudi v Buenos Airesu stala cerkev in dvorana, če bomo skupaj držali.«
Besede sedaj že pokojnega škofa so se v polni meri uresničile. V juliju 1962 se je pričelo z gradnjo prostorne dvorane. V manj kot petih letih je nato zrastla mogočna trinadstropna stavba. V pritličju veža s pritiklinami. Iz veže je vhod naravnost v veliko dvorano in v prostore pod odrom, kjer je začasna kapela; po stopnicah iz veže je tudi dostop na balkon in v prvo nadstropje, kjer so gostinski prostori. V drugem nadstropju je pet sob s pritiklinami, v tretjem pa še tri in mala dvorana. Na dvorišču stoji tudi spomenik padlim junakom, pred glavnim vhodom v novo stavbo. Odkrit je bil 27. junija 1965.
V tej Slovenski hiši, ki je bila slovesno blagoslovljena 7. maja, je kapela, posvečena Mariji Pomagaj, za zavetnika pa ima tudi sveta brata Cirila in Metoda. Ta kapela pa ni dokončna; po načrtih naj bi kmalu zrastla nova pred trinadstropno stavbo. Od leta 1963 do 1966 je v njej prejelo prvo sv. obhajilo 378 slovenskih otrok.
V Slovenski hiši so tudi štiri pisarne: dušnopastirska, od društva »Zedinjena Slovenija«, tednika »Svobodna Slovenija« ter »Slovenske kulturne akcije«. Slovenska hiša nudi tudi prostore za slovensko osnovno, srednjo in celo visoko šolo, saj je v njej slovenski oddelek ukrajinske katoliške univerze v Rimu s podružnico v Buenos Airesu. V stavbi imajo svoij sedež tudi razne organizacije: Kat. akcija, Slovensko katoliško akademsko društvo, Slovenska dekliška organizacija, Slovenska fantovska zveza, Slovensko gledališče in Družabna pravda.
Tako je postala Slovenska hiša v Buenos Airesu srce vsega slovenskega življenja v Argentini ter vez za vse dobromisleče slo venska ljudi, ki izpovedujejo krščanska in demokratska načela z edinim namenom ler željo, da bi naš narod, kjer koli že živi ali biva, ostal Bogu zvest, ideji svobode predan in čimprej prost okovov, ki mu jih je nadel sedanji režim v domovini.
skaga jezika označil za »klerikalizem«, kli-karstvo in rušenje pridobitev socialistične revolucije? Ce postaja vsaka težnja po svobodi, napredku in poštenosti v družbi za stare borce »klerikalizem«, potem naj živi tak klerikalizem« 1 Gre za borbo dveh svetov v isti partiji; ne dvomimo, kdo bo končno zmagal, saj se v človeku težnje po svobodi za mnogo časa ne da uničiti. Vsa zgodovina človeštva to izpričuje.
Vse za devize
V	Kopru je bilo pred prihodom Jugoslavije več cailkva; sedaj služi le še stolnica svojemu namenu. Eno od cerkva so sedanji oblastniki preuredili v telovadnico. Mladina je tako na nenavaden način in na nenavadnem kraju prišla do prostora, kjer se je lahko po delu in študiju telesno sprostila.
Sedaj pa so to telovadnico oblasti zaprle. So morda začutile očitek vesti zaradi bogoskrunstva, ki so ga svoj čas povzročile? še daleč ne! Možje, ki vadijo mestno upravo, so se spomnili, da so v bivši cerkvi baročne freske. V bodoče naj bi bile na ogled tujcem, ki prihajajo v Ko per. Tujci pa prinašajo devize, medtem ko se o telovadnici tega rte more reči. Tako je bivša cerkev spat postala bolj svetišče kot telovadnica. Kar ni zmogel strah pred Bogom, je zmogla lakota po tujem denarju.
Cerkev v Alžiriji v službi obeh verskih skupnosti
Alžirski nadškof kardinal Dmval je govoril o odnošajih med krščanskimi in muslimanskimi skupnostmi v deželi. Priporočal je najprej vzpostavitev bratskega in spoštljivega razgovora med obema ve-roizpovedima, nato pa je dejal: Ne gre za to, da bi izvajali sebično akcijo za povečanje števila katoličanov, ampak da bi pomagali vsem brez izjeme, da odgovore v vsej svobodi na božji klic. Kardinal je nato omenil posebne duhovne vezi, ki povezujejo kristjane in muslimane, predvsem Skupno vero v enega Boga in vztrajal pri potrebi, da bi se vedno bolj zavedali teh vezi solidarnosti. Gre za solidarnost, ki mora biti predvsem usmerjena k revnim in trpečim. Kardinal je zaključil s tam, da je prikazal nekatere vidike napora, ki ga vrši katoliška Cerkev v Alžiriji, da bi pospeševala kulturni dvig prebivalstva.
Kot je znano, se je število vernikov katoliške Cerkve po pridobljeni neodvisnosti dežele, zaradi povratka številnih kolonov v Francijo, zmanjšalo za 10%, tako da je danes v Alžiriji le 80.000 katoličanov. Navzlic temu je v alžirski republiki nadškofijski sedež v Alžiru in trije škofovski sedeži, namreč v Oranu, Costantini in v Laghouatu, kjer deluje poleg svetne duhovščine okrog 100 duhovnikov redovnikov.
Rodomor v Sudanu
V Sudanu, veliki vzhodnoafriški državi, ki meji na severu na Egipt, na vzhodu na Abesinijo, na jugu pa na Ugando, vladajoči Arabci slej ko prej terorizirajo tri južne province, kjer so črnci v večini ter jih nočejo s silo islamizirati, to je pomohamedaniti. Ker je med njimi mnogo kristjanov, je to nasilje prešlo že v versko preganjanje.
Po zaslugi ameriškega časnikarja Anthonyja Carthena je končno svetovna javnost dobila avtentično poročilo, kaj se je zadnje dve leti dogajalo v Južnem Sudanu. Že stoletja žive tamkajšnji afriški narodi v napetem razmerju z Arabci, ki so med njimi do danes pri-r?J?.^..z^°^asne l°ve na sužnje. Razumljivo je, da imajo ti rodovi, ki živijo v Sudanu, pravico vsaj do pokrajinske avtonomije in enakopravnosti, čeprav bi jim pritikala tudi državna neodvisnost, saj jih je 4 milijone.
Na vsa ta upravičena stremljenja je arabska vlada v mestu Hartum ob sotočju Belega in Modrega Nila odgovorila s pokoli in požigi. Število črncev se je skrčilo za eno tretjino: ogromno so jih pomorili, celotna naselja požgali, zemljo spremenili v puščavo. Milijon zamorcev se je zateklo v sosednje države Abesinijo, Kongo in Ugando ter tam životarijo kot begunci po raznih taboriščih. Svetovna javnost se noče zameriti arabskim državam, pa tiho molči k vsemu temu rodomoru. Medtem ko se o arabskih beguncih, ki so se pred Judi umaknili iz Izraela v Jordanijo, iz propagandnih razlogov vedno kaj sliši in se jih pomiluje, čeprav jih podpira dolga vrsta ustanov, pa o teh črnskih beguncih ni govora ne v svetovnem tisku ne pred Združenimi narodi ne na mednarodnih konferencah. In kar je najbolj žalostno: zatajile so jih afriške države črne barve. Ko istočasno njih vlade rohnijo zoper rasno diskriminacijo, ki so je deležni črnci v Južni Afriki in Južni Rodeziji, pa ne odpro ust glede svojih bratov po krvi, ki so na poti iztrebljenja in bi bili srečni, če bi bili deležni usode, ki jo imajo zamorci pod belimi »rasisti«.
Tudi ti izbruhi rasnega sovraštva dokazujejo, da je boj za ravnopravnost črnega človeka v Afriki dostikrat vezan na politične interese in zato neiskren. Zato sredi te umazane igre in dogovorjenega molka glede storjenih krivic tem bolj blesti Cerkev, ki oznanja evangelij miru in bratske ljubezni med vsemi narodi. Zadnja enciklika papeža Pavla VI. o pomoči narodom v razvoju (Popu-lorum progressio) je nov dokaz za njeno božje poslanstvo v korist vsega človeštva.
V Srednjeafriški republiki živi okrog 30.000 črnskih beguncev lz Sudana. Mnogo med njimi jih je katoličanov. Dušnopastlrsko skrb vršijo med njimi patri kom-bonijanci. Na sliki je videti enega izmed njih v trenutku, ko daruje sveto mašo
za te nesrečne pregnance.
  .......................
10 let slov. gimnazije v Celovcu
prav npr. staremu partizamu Mitji Ribi-
llltllllllllllllHIIIIIIIIIIIII Illlll llllllllllfllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Blagoslovitev Slovenske hiše v Buenos Airesu
Akademija goriške Mariine družbe
DRISKE
NOVICE
Slabo vreme je preprečilo procesijo sv. R. Telesa
Kljub težkim oblakom, ki so viseli nad Gorico na večer praznika sv. R. Telesa, se je po okrašenih ulicah zbralo veliko ljudstva, da bi prisostvovalo slovesnemu mimohodu procesije. Ljudje so vztrajali na svojih mestih, preteči oblaki pa tudi. Goriška stolnica se je napolnila z verniki do zadnjega kotička. In ti so prvi zvedeli, da procesije letos ne bo. Vršila se je le v notranjosti stolnice po končanih večernicah. Bila pa je kljub temu lepa in pobožna ta slovesnost pod varnimi oboki lepe stolnice. Najsvetejše je nosil kapitularni vikar msgr. Diodato ,'ki je prej imel tudi zelo lep govor o potrebi današnjega sveta Po živem kruhu Kristusovem in njegovi ljubezni. V procesiji so belo-oblečene deklice prvoobhajanke trosile cvetja evharističnemu Bogu. Po trikratnem obhodu cerkve je nato sledil blagoslov z Najsvetejšim.
Srebrna maša na Jazbinah
Vnedeljo 28. maja, na zunanji praznik Marija Pomočnice, zaščitnice vikarijske cerkve na Jazbinah, je tamkaj obhajal srebrno mašo g. Ludvik Rusjan, briški rojak ter večletni župnik v Cerovem, kamor so pred začrtan jem nove državne nieje spadale Jazbine.
Srebrnomašniku je pridigal g. Jožko Benedetič, spiritual v vipavskem semenišču. Obkrožali so ga štirje sobratje, vsi rojaki iz goriških Brd. Prepeval je domači Pevski zbor pod vodstvom g. Z. Klanjščka, okrepljen z nekaterimi pevci iz števerjana. Po sv. maši je srebmomašnik vodil procesijo sv. R. Telesa. Brez dvoma je bilo to slavje največja slovesnost, ki se je kdaj vršila po blagoslovitvi te lepe cerkvice sredi naših Brd.
Gospod srebrnomašnik se je rodil v Kozani 29. septembra 1914 in je bil posvečen v duhovnika 30. maja 1942. Služboval je sprva kot kaplan v Črničah in nato, od J- 1943 dalje, kot župnik v Cerovem. Po nekaj težkih letih je odšel za župnega upravitelja v Štjak, od tam pa v Velike Žablje na Vipavskem. Zdaj upravlja tudi Batuje.
Gospodu jubilantu želimo še zlato mašo, ki naj bi kronala njegovo požrtvovalno delo v vinogradu Gospodovem.
Pevma
V tukajšnji župni cerkvi sta se danes, v četrtek 1. junija, poročila gdč. Anka Domjane in g. Brano Bensa. Nevesta je lz znane Komjančeve družine v Števerja-nu, ženiin pa je Goričan. Anka Komjanc le dokončala slovensko učiteljišče v Gorici, pri tem pa se je zelo aktivno udeleževala pri kulturnem delu v domači vasi. Bila je v odboru prosvetnega društva in Vfič let tudi tajnica. Tudi ženin je bil svoj čas požrtvovalen prosvetni delavec v Dorici, ki je veliko pomagal pri goriškem SKiPD. Poročil ju je nevestin stric Marjan Kom jame.
Novoporočemcema naše iskrene čestitke >n voščila.
Poroka
Preteklo soboto sta v cerkvi sv. Ivana v Gorici prejela zakrament sv. zakona dr. J°Št Žabkar iz Rima in dr. Ana Šturm, Profesorica na slovenski enotni srednji šo-
li v Gorici. Poročil ju je ženinov brat msgr. Jože Žabkar, delegat Sv. stolice pri UNESCU v Parizu.
Novoporočemcema želimo obilo božjega blagoslova na skupni življenjski poti!
Strašna nesreča v Štandrežu
štandrež, pa tudi vse goriško mesto kakor bližnja in daljna oikolioa živijo te dni pod silnim vtisom strašne nesreče, ki se je pripetila v torek 30. maja proti večeru na zavarovanem železniškem prehodu med štanidrežem in Sovodnjami. Iz do sedaj še ne .pojasnjenih vzrokov je brzovlak, ki je odpeljal iz Gorice, zadel v avto znamke fiat 1100, v kateri so bile štiri osebe. Dva sta bila mladoporočenca, ki sta se pravkar vrnila z ženitovamjske-ga potovanja, dva pa njihova sorodnika, tudi šele eno leto poročena. Silni udarec je vozilo popolnoma uničil. Pri tem sta takoj zgubila življenje 29-letni Aviano Bia-siol in njegova žena 20iletna Adrijana Jarc iz Doberdoba. Slednja je pred leti obiskovala slovensko strokovno šolo v Gorici. Težko ranjena pa sta ostala novoporočen-ca 23-letni Alessandro Zorzi in 21-letna Klara Zuliani. Po zadnjih poročilih je tudi Klara Zuliani že podlegla poškodbam.
Ob mesecu smrti mladega fanta
Dne 1. junija je minilo mesec dni, kar se je v prometni nesreči ubil Drufovka Branko, doma iz Oslavja iz znane kmečke družine. Peljal se je z motornim vozilom iz Pevme proti Gorici in se v drevoredu XX. septembra zaletel v drevo: bil je na mestu mrtev.
Pokojni Branko je bil v devetnajstem letu življenja, poln veselja, navdušenja in razigranosti. Po končanem tretjem razredu gimnazije se je vpisal na višjo; vendar so mu bili bolj pri srcu prostrani vinogradi in zelene gmajne; poln veselja je bil ob času trgatve, ko je pomagal pri delu in se šalil z delavci. Bil ni samo skrben in podjeten, ampak tudi dobrega srca; rad je pomagal prijateljem; dal je vse, kar je imel, nikomur ni zameril in tudi nikogar ni užalil; posmejal se je in pošalil in bil zopett z vsemi dober. Poleg tega se je tudi kulturno udejstvoval: pomagal je pri katol. prosvetnem društvu »J. Abram«, sodeloval pri igricah, pel v mladinskem zboru in nam tudi pomagal pri odbojkarskem društvu ob priliki memoriala »M. Filej«. Bil je vseskozi delaven; nikoli ni tožil, da je truden; bil je vedno pripravljen za katerokoli delo. Škoda, da ni v naši fari mnogo takih fantov: dobrih, veselih in delavnih.
Dragi Branko: Tvoji družini izrekamo globoko sožalje, Tebi pa želimo, da bi te naš Gospod v najvišji meri poplačal za tvoja dobra dela, ki si jih v tako kratkem življenju storil nam in vsem tvojim!
Tvoji prijatelji
Statistika kadilcev v goriški pokrajini
Tudi v tem pogledu ni goriška pokrajina na zadnjem mestu. Ne smemo pa misliti, da je to zasluga samo moških, tudi ženske v naši pokrajini, kakor pač povsod po svetu, zelo rade kadijo. Tako so kadilci in kadilke goriške pokrajine v letu 1966 pognali v zrak nad dve milijardi lir. Prva v tej statistiki je Gorica, za njo Tržič, Gradež in Gradiška.
Goriška Marijina družba je v nedeljo, 28. maja znova pokazala, da siedi duhu časa in je žarišče ne samo lepega krščanskega življenja med goriško mladino, temveč tudi zdravega veselja, zabave in umetnosti. Kdo bi mogel našteti vse prireditve te organizacije v dolgih latih njenega obstoja! Bili so časi, ko sta le dra-matski odsek in pevski zbor naše Družbe budila in ohranjevala narodno zavest med Slovenci v Gorici. Morda bo poznejša zgodovina pričala o velikih žrtvah, ki so jih mlade družbenice-preprosta dekleta iz podeželja, doprinašale za podvig našega ljudstva v najtežji dobi.
Časi so se spremenili, spremenile so se meje, navade in zabave, Marijina družba pa še živi in to je zlasti pokazala nedeljska akademija. Krasna nedelja je sicer vabila ljudi v zeleno naravo, vendar se jih je lepo število zbralo v Katoliškem domu, da tam prisostvujejo marijanski akademiji.
Vse navzoče je pozdravila družbenica-učiteljiea Mariza Perat, ki je tudi vodila povezavo pestrega sporeda. Kot prvi je nastopil zborček najmlajših deklic iz Marijinega vrtca. (Prisrčno so zapele dve Marijini pesmi, na katere jih je skrbno pripravila njihova voditeljica gdč. Mila Dovgan. Za njimi je nastopil mladinski zbor Marijine družbe pod vodstvom prof. Lojzke Braituževe in nam doživeto podal dve Premriovi pesmi, »Rože za Marijo« in »Dvignimo skupni krog«.
Sledil je nastop gojenk glasbene šole MD, ki ima za sabo že lepo vrsto let in zato tudi lepih uspehov. Letos so se go-
jenke res potrudile, da je ta del sporeda uspel kar najboljše. Nastopile so z lažjimi in težjimi skladbami, štiriročno in ob spremljavi harmonija, kakor je pač odgovarjalo učbeni dobi in zmožnostim posameznic sledeče gojenke: Sirk Ileana, Koršič Ivica, Koršič Verena, Žgavec Franka, Žgavec Marija in Koršič Marilka. Napredek je bil kar viden pri vseh. Zato smo bili veseli, ko je upravnik Katoliškega doma, g. Ciril Koršič, ki ima svoje tri deklice v .glasbeni šoli, v imenu staršev gojenk izrekel zahvalo prof. Lojzki Bratu-ževi, ki s tako ljubeznijo in požrtvovalnostjo vodi glasbeno šolo in pevska zbora Marijine družbe.
Pevski in glasbeni spored je zaključil zbor 'Marijine družbe, tako imenovani stol-niški zbor, ker skrbi za lepo petje pri vseh jutranjih pobožnostih v stolnici. Zapel nam je vedno lepo Mavovo Ave Marija.
Kot zadnja točka je bila na sporedu igra »Selški angel«, ki v treh slikah prikaže dogodke v malem francoskem mestu na praznik sv. Medarda, ko 'kronajo za rožno kraljico dekle, ki se je v tistem letu najbolj odlikovala v dobrih delih. Prijetna igra, pridne igralke in izredno lepa odrska oprema so navdušile občinstvo.
Poslovili smo se v prijetni zavesti, da med našo mladino še gori ljubezen do Marije in do naše blagozvočno slovenske besede.
,katoliški glas" v vsako slovensko družino I
ZVEZA SLOVENSKE KATOL. PROSVETE NA GORIŠKEM IN OSTALE SLOVENSKE KATOLIŠKE ORGANIZACIJE bodo v nedeljo, 4. junija ob 17,30 priredile v Kat. domu v Gorici
SPOMINSKO PROSLAVO
ob peti obletnici smrti pok. prof. Mirka Fileja
Na sporedu so:
pokojnikov življenjepis, podan v skioptičnih slikah ter izvajanje pokojnikovih skladb, ki jih bodo podali mladinski zbori slovenskih ljudskih in srednjih šol ter ženski, moški in mešani zbori iz Gorice in okolice.
Dopoldne ob llh pa bo v atriju Katoliškega doma odkritje doprsnega kipa prof. Fileja, ki ga je izdelal akademski kipar Franc Gorše iz New Yorka, ZDA.
Dne 18. maja 1952 je bil v Štandrežu mogočen evharistični kongres, ki se ga je udeležilo nad osem tisoč slovenskih vernikov. V zvezi z evharističnim slavjem je sledila procesiji na ograjenem prostoru tik cerkve uprizoritev škofjeloškega »Pasijona« po besedilu p. Romualda, ki je bil doma iz štandreža. Sodelovalo je kar 12 pevskih zborov s skupno 243 pevci in 6 organistov s prav toliko harmoniji. Združene pevske zbore je vodil z vso dinamiko svoje osebnosti pokojni prof. Mirko Filej.
Župan iz Števerjana pri deželnem odborniku Stopperju
Župan iz Števerjana g. Stanislav Klanjšček se je zglasil v ponedeljek, 29. maja pri deželnem odborniku za manjšinske zadeve g. Stopperju. Predstavil ga je deželni svetovalec dr. Škeric. Župam Klanjšček je prikazal deželnemu odborniku razna vprašanja in potrebe svoje občine ter ga prosil za zanimanje in pomoč dežele.
Odbornik g. Stopper je pokazal živo zanimanje za vse, kar je župan povedal in obljubil vso pomoč, števerjanska občina naj predloži izkaz vseh zadev, ki terjajo rešitev in tako jih bo vsak deželni odbornik preučil v okviru svoje pristojnosti.
G. Klanjščka je spremljal dr. Sfiligoj.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Spored od 4. do 10. junija 1967
Vsakdanje oddaje: Prvi program: 17.30 novice; 20,30 novice; 23.00 novice; 17,45 oddaja za otroke. — Drugi program: 18.30 Nikoli ni prepozno.
Nedelja : Prvi program1. 11.00 Sv. maša; 11.30-12.00 Problem zaroke, 1. nadaljevanje; 21.00 Presaditev (telesnih organov);
22.00 Koncert; športne vesti. — Drugi program: 21.15 Iz sveta znanosti in tehnike; 22.15 Mi odrasli, tedenska oddaja.
Ponedeljek: Prvi: 21.15 TV 7; 22.00 Sprint. — Drugi: 21.15 Guendalina, it. film.
Torek: Prvi: 19.00 Govori p. Marjan;
21.00 Najbolj nizkotno podkupovanje, ameriški film. — Drugi: 21.15 Sprint; 22.00 koncert.
Sreda: Prvi: 21.00 Dvajset let mednarodne politike; 22.00 šport ob sredah. — Drugi: 21.15 Penelopa, komedija v treh dejanjih (Maugham).
Četrtek: Prvi: 21.00 Toto ciak; 22.00 Politična tribuna. — Drugi: 21.15 Plošča za čez poletje (glasbena oddaja).
Petek: Prvi: 21.00 Preiskava, drama, Peter Wedss. — Drugi: 21.15 Plošča za čez poletje, drugi večer .
Sobota : Prvi: 21.00 Plošča za čez poletje, 3. večer. — Drugi: 21.15 Koncert; 22.00 Ameriški film.
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 4. do 10. junija 1967
Nedelja: 9.30 Na izlet na Gorenjsko -oddaja narodno-zabavne glasbe. — 11.30 Pustolovščine z Južnega morja - serijski film za otroke. — 19.05 Perry Mason - serijski film. — 20.45 Cik cak.
Ponedeljek: 17.25 Risanke. — 18.15 Še en krajcarček imam - slovenska narodna pesem iz cikla »Lepe pesmi so prepevali«. — 18.45 Znanost in tehnika. — 19.05 Portret Pavla Kunaverja. — 19.15 Tedenski športni pregled. — 19.40 Izbrali so šport -reportaža.
Torek: 18.30 Torkov večer. — 20.00 Tren-tov poslednji slučaj - angleški celovečerni film. — 21.30 Kulturna panorama.
Sreda : 17.30 Naše prijateljice živali - serijski film. — 19.00 Na sedmi stezi - športna oddaja. — 19.30 Mozaik kratkega filma. — 20.38 Gunter Weisenborn: Balada o Eulenspieglu - II. del. — 21.50 Iz del W. A. Mozarta.
četrtek: 17.10 Pesmica in sonček - mladinska igra.
Petek : 19.00 V zanki - sovjetski serijski film. — 20.37 Festival Slovenska popevka 67 - prenos. — 21.50 On in ona, Zgodba o vodi - francoska kratka filma.
Sobota : 19.15 Zdravstvuj Moskva - kulturna reportaža. — 21.50 Golo mesto - serijski film. — 22.35 Karlsruhe: Evropsko prvenstvo v plesu za amaterje.
"■»llllllllIlllliillIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlillllllllllllllllllillllllllllllKIIIIIIIIIIIKIIIKIIIIIIIItlllllllllllllllllltllllllllllllllKI     .................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
JOSEFINE STEGBAUER 17 Prevedel J. P.
»yVeX la Slcvilc ^vczJa*««? 44
»Da, Melanija, srečna sem!«
Odgovor pa je zvenel prav tako kakor t£*krat, ko je poslušno rekla:
"Da, tudi jaz sem vesela.« Melanija je Slutila, da Gretica le iz ubogljivosti in r>°kam prisiljeno tako govori. Pač ni ho-l°la biti teti Emiliji nehvaležna.
”Toto Emilijo imaš vendar rada?«
“Gotovo, Melanija! Saj sama čutim, ka-ko mo ima ona rada.« To je Gretica že ^to z drugačnim prepričanjem potrdila.
“"Veg, Gretica, včasih si belim glavo, ^ako bi mogli izvedeti, od kod si ti praiv-^Prav. Morda si bila ti kdaj maila grobna, ker znaš talko jahati kot grofična ^rniburg.«
“Ne, ne, Melanija. Na kaikšen grad se &rav nič ne spominjam. Le zadnjič, ko ^ je gospa Poli podarila tisto svetinjico s ®liko Matere božje med lilijami, se IM
je zazdelo, da sem nekaj takega že nekoč videla.«
»Potem si pa gospo Poli morala že kdaj poznati,« je menila Melanija. »In ona bi te tudi morala spoznati.«
»Da, im&iš prav!« In čisto nepričakovano je vprašala: »Melanija, ali ti nikoli ne liš prodno zaspiš?«
»Ne,« je odkritosrčno odgovorila Melanija.
»Ti si mi že tolikokrat pomagala, Melanija. Uipala sem, da mi boš tudi pomagala, da se spet naučim moliti.« Gretica je bila kar ‘malo razočarana.
»Meni se zdi, da sem nekoč že znala precej molitev, a zdaj se nobene več ne spomnim.«
»O, neikaj molitev jaz tudi znam,« se je brž oglasila Melanija. »Očenaš znam moliti, potlej pa Jezus blagoslovi me in pa k angelu varuhu eno molitvico in pa še eno Marijino.«
»Zakaj pa potlej nikoli ne moliš?«
»Veš, jaz nisem ravno preveč pobožna,« je priznala Melanija, »a zdaj bom takoj vse te molitve naprej molila, da se jih tudi ti naučiš.«
»Prosim, prosim!«
Gretica se je dvignila na postelji in sklenila roke. Tudi Melanija jo je posnemala in začela moliti očenaš. In Gretica se je takoj spomnila na to molitev. Tudi večamo »Jezus blagoslovi je kmalu znala. Molitev k angelu varuhu pa ji je bila čisto nova. Pač ni vedela, da se je ona pri materi naučila druge molitve. Molitve v čast Materi božji pa Melanija ni prav znala. Prve besede je še znala, potlej se ji je koj ustavilo. Še enkrat je začela, pa spet ni šlo.
»Te pa ne znam več/< je izjavila. »Le to se še spomnim, da je pri tej molitvi nekaj o »žalosti, ki se zgrinja nad nami,« je podzavestno ponovila Gretica.
»Da, tako: Ko zgrinja se žalost nad nami,« je potrdila Melanija.
»Ko zgrinja se žalost nad nami, ne vemo pomagat si kam.
Pa vemo, da ti si nad nami,
Ti vidiš naš žalostni stan...« je Gretica polglasno molila. Mela ni j a se je začudeno vzravnala v postelji. Še vedno je donela polglasna molitev od Gretičdne
postelje. Gretica je molila, kot bi Melanije sploh ne bilo več v sobi. Presrečna je ta prisluškovala; Gretica je molila drugo molitev, kot jo je imela ona v mislih. Bila pa je to čudovita molitev in Melanija jo je poslušala vsa presenečena in se je ni upala motiti.
Gretica je sedaj našla nekaj, kar je znala že od prej in se je sedaj spomnila. Brez spotike je zmolila molitev do konca, nato pa je obsedela na postelji in kot izgubljena strmela predse.
Melanija je skočila k njej in jo stresla:
»Gretica, zavej se vendar! če tako gledaš, me je kar groza!«
Gretica je ljubeznivo pogledala Melanijo: »Pred mano te res ni treba biti groza. Samo mislila sam, od kod poenaim to molitev.«
»Pusti to premišljevanje! Veš, kar bojim se te, če taiko zgubljeno predse strmiš.
Gretica pa Melanijinih besed ni slišala. Namesto odgovora je le rekla: »Melanija, ali ne bi hotela odslej vsak večer z mano moliti? če moram iti zvečer brez molitve spat, se mi zdi prav tako, kot če bi šla
z umazanimi rokami jest. Že prej enkrat sem te hotela prositi, da bi mi pomagala.«
Melanijo je bilo pošteno sram pred Gre-tkx>. Dokler je bila še majhna, ja mati vsak večer molila z njo. Odkar pa mati njene večerne molitve ni več nadzorovala, je Melanija čisto opustila to Lepo naivado. Priznati pa le ni hotela, da jo je sram. Zato se je brž oglasila: »Če že ne moreš brez molitve zaspati, pa le naj bo v božjem imenuj« In še zaivzdithnila je pri teh besedah, kot dia bi se za nekaj posebno junaškega odločila, a v srcu je bila prav vesela, da bosta odslej skupno molili. Čutila je, da bo s tam tudi njena duša prišla bolj v red in pravi tir.
Zdaj jo je pa Gretica poljubila: »Zdaj bova pa zaspali, kajne? Laihko noč!«
Melanija ni o vseh teh večernih razgovorih nič povedala ne staršem in ne teti Emiliji. Ta ji je kmalu v začetku počitnic izrecno zabičala, naj ne govori z Gretioo ničesar o njenem prejšnjem življenju in naj ji ne skuša obujati spomina. Tete Emilije pa Melanija na noben način ni hotela dražiti in jetriti.
(se nadaljuje)
Po:
RZASKE
NOVICE
Šesta obletnica odprtja Marijinega doma v Rojanu
K šesti obletnici blagoslovitve Marijinega doma v Rojanu je bila v nedeljo popoldne, 28. maja lepo uspela prireditev s pestrim sporedom.
Gospod Zorko je v kratkih besedah pozdravil navzoče in poudaril požrtvovalnost Rojančanov in vseh dobrotnikov, ki so pripomogli do lepega doma.
Otvoritveno točko so ubrano odpeli letošnji prvoobhajanci.
Sledila je Ribičičeva divodejanka »Škrati«, pri kateri so sodelovali šolski otroci in mladina. Krojač se je doživeto znašel v odkazani mu vlogi, a tudi nočni čuvaj ni zaostajal. Palčki so bili v posameznih prizorih domače razigrani najsi bo pri pevskih točkah kakor v izvedbi vlog. Kralj resen in samozavesten. Skrbno pripravljeni oder in priložnostna razsvetljava sta pripomogla ik pravljičnemu razpoloženju.
Z burnim ploskanjem so navzoči nagradili vse igralce.
K zaključku je domači mladinski pevski zbor pod vodstvom prof. Mamola zapel nekaj pesmi ter pri tem pokazal uspeh, ki se ga lahko doseže le z dobro voljo in vztrajnostjo. Vse pevske točke so bile čustveno izoblikovane v odločnih in mimo se izlivajočih glasovih. Vztrajno ploskanje velikega števila udeležencev je bila nagrada marljivim pevcem. Vsa čast mladini, ki se pridružuje kulturnemu udejstvovanj u!	Roj	ančan
Bazovica
Dne 21. maja smo imeli božjo gostijo: 11 nedolžnih src se je srečalo z božjim Prijateljem. Srečepolni dan! Žal pa je več dni in zlasti ta dan ležala nad vsemi vaščani žalost. Umrla je babica prvoobha-janca Roberta Franko: Sveta Križmančič. Nekaj dni pred pijvim obhajilom je prišla v cerkev, da bi pomagala ženam pri njenem čiščenju. Nenadoma jo je prijela slabost .odpeljali so jo v bolnišnico in je tam po štirih dneh umrla.
Šest dni kasneje so bazoviški zvonovi zo-pet tužno oznanjali smrt Jožefe Ražem, ki jo je zahrbtna bolezen ugrabila hčerki Mariji in sinu Vinkotu. Jožefa Ražem je vse življenje vzorno in vdano nosila svoj življenjski križ, ki je bil zanjo težak že od rane mladosti. Ljubila je cerkev, pomagala vsem, bila vneta naročnica našega lista. Zanjo je opravil pogrebno sv. mašo škofov vikar dr. Lojze Škerl ob asistenci g. Stanka Zorka.
Vsem žalujočim naše iskreno sožalje, pokojnicama pa večni mir!
Prejšnjo nedeljo je poromala naša župnija k Novi Štifti na Dolenjskem in tam molila za mir med narodi. Romarji so obiskali nato Kočevje, Ribnico, Velike Lašče, Veliko Slevico, grad Turjak in še Ljubljano. Izlet po lepi Dolenjski je prepričal naše ljudi o lepoti slovenske zemlje in zbudil željo po pogostnih podobnih obiskih.
VABIMO VAS NA
Praznik češenj
ki bo v Mačkovljah v nedeljo 4. junija z začetkom ob 17. uri.
Na sporedu so: pevski zbori, godba na pihala, kitare, harmonike in mladinske popevke.
Buffet z domačimi vini bo odprt do polnoči.
Stoletnica znane tržaške kapele
Dne 17. maja praznuje Cerkev praznik sv. Pashala Baylonskega, ki je bil ovčji pastir, pozneje redovnik in se je odlikoval po češčenju presv. R. Telesa, zaradi česar je postal zavetnik evharističnih kongresov.
Baron Pasquale Revoltella, ki je nosil njegovo ime, je dal zgraditi svojemu zaščitniku krasno kapelo pri Lovcu. Posvečena je bila 17. maja 1867. Pred smrtjo je baron v oporoki zapustil tržaški občini kapelo, park, ki služi kot ljudski vrt in palačo oziroma muzej njegovega imena.
V	sredo, 17. maja se je opravila proslava stoletnice posvetitve omenjene kapele. Kljub deževnemu vremenu se je zbrala precejšnja množica, da počasti veseli dogodek. Slovesni sv. maši so med drugimi prisostvovali vsi trije mestni župani, ki so se vrstili zadnja leta.
Park, ki je vedno zelo negovan, se je tudi ta dan pokazal v najlepših barvah. Rdeče ribe so se živahno lovile v bazenu in vodometi so učinkovito delovali, a kar je bilo še najlepše videti, so bile štiri lepe modre narodne noše tržaških fantov, ki sicer vsako leto ob tej priliki nastopajo.
I.	P.
Za potrebno jasnost
Pred nedavnim je »Primorski dnevnik« na vidnem mestu razglasil novico, da je
tržaški akademski klub »Jadran« prejel od tržaške univerze uradno priznanje kot pe-riferični krožek. S tem naj bi omenjeni klub zadobil tudi finančno podporo s strani tržaške univerze oz. njenega predstavniškega sveta. To je po pisanju PD prvi slovenski klub, ki je dobil podobno priznanje.
Temu načelno nimamo kaj oporekati. Moti nas pa nekaj izjav v komentarju omenjenega lista. Ne moremo se strinjati s trditvijo, po kateri naj bi AK »Jadran« zastopal slovenske akademike vse dežele in izrecno še one z Goriške in iz Beneške
Širite »Katoliški glas"
Slovenije. Znano je, da deluje »Jadran« izključno na Tržaškem. Ni mogočo namreč mimo dejstva, da imamo še druga akademska društva, zlasti v Gorici (SKAD), ki so vsa zadnja leta pokazala mnogo več delovanja kot »Jadran«. Slednji je vrsto iot kolebal v iskanju svoje prave usmeritve, in vse kaže, da je še ni našel.
Zato je pričakovati in želeti, da bi tudi druga akademska društva bila deležna podobne podpore, zlasti tista, ki so se ves čas svojega delovanja aktivno udejstvovala pri kulturnem delu naše manjšine na Goriškem.
Š P ti R T
Odbojka. Preteklo nedeljo, 28. maja, se je zaključilo odbojkarsko prvenstvo moške »C« lige, katerega se je udeležilo osem moštev; goriška Olvmpija je zasedla šesto mesto, ker je zmagala samo štiri tekme, dve proti Torriani iz Gradiške in dve proti ACLI iz Trsta.
Moramo priznati, da sta bili ti dve moštvi precej šibki, tako da nista delali preglavic drugim, tudi nam ne, saj smo jih vedno s precejšnjo lahkoto premagali. Vendar s tem ni še rečeno, da bi ne smeli mi zmagati tudi proti tistim moštvom, ki so pred nami v lestvici; naj samo kot poročevalci povemo, da smo tržaškemu AGEGAT-u, ki je bil stalno na prvem mestu, odtrgali v povratni tekmi (in še celo v Trstu) dva seta in pretila jim je nevarnost, da bi zgubili še tretjega. Koliko veselja in zadoščenja bi imeli, če bi igrali vedno tako kot takrat v Trstu; prav gotovo bi bili med prvimi v lestvici. Dogajalo se je včasih, da smo bolje igrali proti močnejšim in ker smo se proti šibkejšim manj trudili, smo zato dobili nemilo plačilo.
Npr. preteklo nedeljo je bila za nas tekma odločilna: če bi zmagali s 3:0, bi gotovo prišli na peto mesto; ker pa nas je bilo samo šest in ni bilo nobenega za menjavo in ker je nasprotnik (CSI iz Čedada) izredno dobro igral ('mi pa smo igrali kot bi bili prvič na igrišču, brez vsake volje in ponosa), nas je premagal s- 3 : 0 (15 : 6, 15 :12, 15 : 13). Ostali smo tako na šestem mestu; upamo, da bomo prihodnje leto želi več uspehov na tem polju.
Kot kapetan čutim dolžnost, da se najprej zahvalim prof. Martinu Krannerju, ki nas je skozi vse leto tako požrtvovalno vadil in nas skrbno pripravljal na tekme; žal, da ni imel pri igralcih popolnega odziva, zlasti na vzgojno-moralnem področju, kar se je zelo maščevalo pri tekmah; kajti odbojka je tisti šport, ki zahteva ne samo fizično, ampak tudi moralno pripravo. Igralci bi se morali bolj povezati med seboj, se vzpodbujati in ne za vsak nič protestirati; dovolj je, da se eden začne jeziti, pa vse moštvo duševno zdrkne na tla.
Mislim, da bi bilo najbolj potrebno gojiti in pripravljati ravno značaj igralcev; saj fizično so skoraj vsi precej dobro pripravljeni in se izpopolnjujejo od tekme do tekme (zlasti tolkači Susič, Čemic, Legiša Z.). Poleg tega mislim, da bi vsi igralci morali čutiti več povezanosti z društvom in s trenerjem, saj sta le ta dva tista, ki jim nudita veliko razvedrila in telesne vzgoje.
Posebej zahvala tudi vsem igralcem, ki so žrtvovali svoje nedelje za to, da so prišli k tekmam; prepričan sem, da jim ni bilo žal, tudi če so izgubili kako jutro; verjetno je bolj žal tistim, ki niso prišli. Izrazil bi za zaključek še željo, da bi vsi tudi prihodnje leto sodelovali po svojih močeh pri našem društvu, kajti škoda bi bilo, da bi se moštvo razšlo po tolikih letih udejstvovanja; poleg tega je edino slovensko športno društvo na Goriškem. Želel bi še igralcem, da bi svoje navdušenje za odbojko posredovali tudi drugim in da bi od letošnjega prvenstva odnesli marsikaj dobrega in koristnega, kar jim bo služilo za izpopolnjevanje tega tako plemenitega športa.
Kapetan
ZA KMETOVALCE
Nemirno mleko
Cena mleka je v živinoreji najbolj občutljivo vprašanje. Od nje je pravzaprav odvisen razmah ali propad živinoreje. Zaenkrat so razmere na tem področju precej neurejene in živinorejci doživljajo neprijetne gospodarske udarce. Zadnji takšen udarec je prinesla prašičja kuga. Zaradi nje so morali v nekaterih pokrajinah zaklati občutno število prašičev in to v krajih, kjer so za njihovo krmljenje rabili odpadke iz sirarn in mlekarn. Ker mlekarne ne morejo več vnovčiti teh odpadkov kot je sirotka, so nujno znižale ceno mleku, kar je seveda prizadelo prav živinorejce. Drugi nevšečen pojav na tem področju je mleko, ki prihaja iz Francije. Francoski kmet prejme za njega 58 lir, dočirn ga Francija proda v Italijo po 55 lir, kar da misliti, da država krije razliko. Zaradi teh dogodkov, ki spravljajo vprašanje mleka v vedno večjo stisko, so določene strokovne organizacije zahtevale, da se vlada temeljito zavzame za problem mleka in izda primerne ukrepe v obrambo domače živinoreje.
Nove podpore za jetične bolnike
Za jetične bolnike, ki so v oskrbi pokrajinskega protituberkuloznega konzorcija, so bile letos, poleg dosedanjih ugodnosti, odobrene nove podpore za ves čas zdravljenja v zdravilišču. Bolnik prejme dnevno 250 lir, za otroke in brate v breme po 180 lir, za zakonca 150 lir in za stamše po 90 lir. če se zdravi v mesecu decembru, prejme 10.000 lir božične nagrade. Ta podpora je namenjena samo onim, čigar obdavčljivi dohodki ne presegajo 960.000 lir.
-/£ RADIO
TRST A
Prizor Iz igrice »Prva spoved«, ki je bila uprizorjena v Podgorl na dan prvega sv. obhajila 7. maja in je pritegnila zaradi vsebine tako naše najmlajše kot njih starše
RAZNO
Družinske doklade na vidiku
Zakon o družinskih dokladah nadaljuje svojo zakonodajno pot skozi parlament. Doslej ga je odobril senat. V tem osnutku so predvidene družinske doklade za otroke, brate, sestre in vnuke do starosti 14 let, oziroma do 26 let, če obiskujejo vseučilišče. Enake doklade bodo prejeli, brez ozira na starost, tudi tisti člani družine, ki so telesno ali duševno nesposobni za pridobitno delo. Te ugodnosti pa zaenkrat ne bodo deležni niti starši niti zakonec družinskega poglavarja. Letna doklada bo
22.00	lir na osebo. Zaikon, ki sicer predvideva plačilo doklad s 1. januarjem tega leta, mora odobriti še poslanska zbornica.
Dodatna pokojnina za delavce zaposlene v Franciji
Zidarski delavci, italijanski državljani, ki so bili na delu v Franciji, imajo že več let poleg navadne pokojnino pravico do posebno dodatne pokojnine. Od I. januarja 1962 uživajo enako ugodnost tudi delavci, ki so bili zaposleni v trgovini in industriji in sicer za vos čas zaposlitve v Franciji. Potrebna pojasnila glede prošnje in prilog za omenjeno pokojnino nudijo sindikalne ustanove.
Š.ž. OLYMPIA IZ GORICE
vabi vse ljubitelje športa na
ODBOJKARSKO SREČANJE
ki bo v Gorici 1. junija ob 20. uri v
telovadnici nove industrijske šole »G. Galilei«.
Nastopili bodo. 1. »O.K. KANAL< iz Kanala (Jug.), 2. »BOR« iz Trsta, 3. »Pol. CSI Friuli« iz Čedada, 4. »Š. 2. OLYMPIA« iz Gorice.
Srečanje bo zelo zanimivo, ker igrata dve močni moštvi: Kanal in Bor. Kanal igra v prvi ligi v Jugoslaviji, Bor pa je med prvimi štirimi v italijanski »B« ligi.
| če vas zanima lepa igra, pridite! [Vstop prost.
OBVESTILA
Spored od 4. do 10. junija
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja : 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 10.15 Od nedelje do nedelje na našem valu. — 11.15 Oddaja za najmlajse: »S splavam po širnem svetu«. Napisal Mirko Kunčič. Druga oddaja. — 12.00 Nabožna glasba. — 12.15 Vera in naš čas.
13.00 Odmevi tedna v naši deželi. — 15.30 »Gospodar Matic«, komedija v treh dejanjih. — 18.30 Sodobne črtice in novele: Maria Cavazzutti: »Elogio del Sonno«. —
20.30 Iz slovenske folklore: V starih časih: Lelja Rehar: »Nej tou sluzet cesarji«.
Ponedeljek: 12.10 Liki iz naše preteklosti: »Emil Komel«. — 13.30 Priljubljene melodije. — 18.00 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica. — 19.00 Tržaški pripovedniki: »Andrej Budal«. — 22.30 Romantični samospevi F. Schuberta. — 22.50 Južnoameriški odmevi.
Torek: 12.00 Iz slovenske folklore: V starih časih: Lelja Rehar: »Nej tou služet cesarji«. — 17.20 Italijanščina po radiu: Spopolnjevalni tečaj: 57. lekcija. — 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja. — 20.35 G. Puccini: »Manon Lesoaut«, lirična opera v štirih dejanjih.
Sreda: 12.10 Pomenek s poslušavkami.
— 13.39 Melodije iz filmov in revij. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 18.30 Cappella Monacensis pod vodstvom Kurta Weinhop-pla iz Miinohna na Bavarskem. — 19.10 Higiena in zdravje. — 19.25 Zbor »Ermes Grion« iz Tržiča. — 20.35 Simfonični koncert orkestra »A Scarlatti« RAI-TV.
Četrtek : 12.00 Antonio Fogazzaro: »Mali stari svet«. Prva oddaja. — 17.20 Italijanščina po radiu: Spopolnjevani tečaj: 58. lekcija. — 18.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 20.35 »Alibi Samuel Bensona«. — 22.40 Trobentač Toni Grčar, pri klavirju Marijan Lipovšek.
Petek : 12.10 Med tržnimi stojnicami. — 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta. —
18.00 Ne vse, toda o vsem. — 19.10 Moj prosti čas. — 20.35 Gospodarstvo in delo.
— 21.00 Koncert operne glasbe simfoničnega orkestra RAI-TV iz Turina.
Sobota : 12.00 Dejstva in ljudje v deželi.
— 15.00 Glasbena oddaja za mladino. —
16.00 Zanimivosti in glasba za avtomobiliste. — 17.00 Folklorne pesmi. — 17.20 Cerkev v sodobnem svetu. — 17.30 Otrokov pravljični svet: »Zamerljiva lunai«, indijanska ljudska pravljica. — 19.10 Družinski obzornik: »Prod zrelostnimi izpiti«. — 19.25 Nastopi zabavnih ansamblov na Radiu Trst. — 20.35 Teden v Italiji. — 20.45 Moški kvartet U. Vrabca. — 21.00 Antonio Fogazzaro: »Mali stari svet«. Draga oddaja. 21.40 Vabilo na ples. — 22.30 Za prijeten konec tedna.
UDELEŽENCEM SKUPNEGA ROMANJA
V	SLOVENIJO. Zaključilo se je vpisovanje za tržaško-goriško romanje v Slovenijo. Prosimo prijavljence, da do 15. junija poravnajo stroške romanja. Kdor potuje s skupnim potnim listom, naj pošlje podatke romarskemu odboru, če tega ni še storil; poleg osebnih podatkov je potrebna tudi številka osebne izkaznice, datum in kraj, kjer je bila izdana. Prosimo gg. duhovnike, da pošljejo seznam svojih romarjev. Goriške romarje bo na dan odhoda počakal avtobus na nabrežinski postaji in sicer približno ob 6,30 zjutraj
Spominska svečanost ob petletnici smrti prof. Mirka Fileja bo zaradi tehničnih razlogov ob 17,30 in ne ob 17h, kot je bilo prvotno javljeno.
Ob peti obletnici smrti pok. prof. Mirka Fileja bo v cerkvi sv. Ivana v Gorici petek 9. junija ob 9. uri zvečer sv. maša za pokoj njegove duše.
DAROVI:
Za Slomškov dom v Bazovici: Družina Obersnel v počastitev pok. Andreja Ober-snela 16.000, Mirošič 2.000, Žagar 1.000, Jur-kič - Padriče 2.000, Karlina Križmančič
10.000, N. N. 5.000, ob krstu Tatjane Križmančič 7.000, N. N. 2.000, Križmančič 7.500, Della Torre 4.000, N. N. 3.000, S. K
5.000, Karlo Kalc - Gropada 1.000, družina Pribac 10.000, Leban Marija 5.000, J. Kalc j Gropada 1.000, N. N. 1.000, N. N. 1.000, N. N. 1.000, N. N. 10.000, ob poroki Sirotti-Križmančič 4.400, Leban 1.000, Gropada 7l; 1.700, Baz. 132: 2.000, Sosič-Grgič 3.000, L>-panje 5.000, Obersnel 1.000, ob poroki Družina - Stopar 10.250, Padriče N. N. 10.000 Grgič 10.000 lir.
V	spomin drage mame Amalije Zini roj-Bandel daruje sin Ivan 10.000 lir za Vin-cencijevo konferenco v Rojanu. Ema Klavora daruje v isti namen 2.000 lir v spomin Amalije Zini. Nada Bandel daruje spomin pok. tete Amalije Zini 5.000 lir za Marijin dom v Rojanu.
Namesto venca na grob pok. mame didaktičnega ravnatelja Mira Tavčarja poklanja učiteljstvo osnovnih šol in otroških vrtcev nabrežinskega ravnateljstva 12.000 lir za Marijanišče na Opčinah in 12.000 lir za Dijaški dom v Trstu.
Za župnijski dom v števerjanu: N. H
2.000	družina Jožef Komjanc 10.000; Klara Hlede ob poroki 5.000; J. H. 5.000; J. K-10.000; Ciril Hlede, Ščedno 10.000; J. S. 2.000; Justina Komjanc v spomin pok. Jožefa Klanjšček 10.000; Justina Komjanc V spomin pok. Karoline Cibič 10.000; N. N-100.000; Roman Vogrič 10.000; Dragica Klanjšček-Marega 10.000; Anka Komjanc ob poroki 10.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: N. N. 5.000 lir.
Vsem blagim dobrotnikom Bog povrni-
U
(
I
po
He
vs<
nu
Po
liš
na
Ot
m;
va
bc
ba
je
Pr
ga
na
av
ce
ce
nc
Gi
»d
d(
ol
st
v
bi
sc
ci
ZAHVALA
Ob bridki in prerani izgubi drage materi
JOŽEFE RAŽEM
se vsem, ki so spremili našo mater na zadnji poti in zlasti msgr. Lojzetu Škerlu, g. Stanku Zorku ter domačemu župniki'' prisrčno zahvaljujejo
hči Marija in sin VinkO ter sorodniki Bazovica, 27. maja 1967
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca1 trgovski L 30, osmrtnice L. 50. več 7^ davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. Ar. Fr. Motni* Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno, društvo