Od (Ine do dné je šlo nama učenje bolj od rok. Je!a sva čerke zlogovati in kmali po tem počasi brali. Ker so tedaj oče iz najinega nipredovanja sčasoma previdili, da sva bistrili grlavic, so sklenili mene v do­ mačo farno šolo dati, in že tisto jesen me grejo k solmošlru zapisat. Ko se po vseh svetih šola začne^. grem z drugimi vaškimi učenci tudi jez pervikrat v šolo. Akoravno sem poln veselja proti šoli sopihal, mi vendir s porva v šoli mirno sedeti in na podukj paziti, ker sem bil prostega gibanja vajen, nikakor ni dopadlo; toda sem se bil berzo privadil, tem beržejea pa, ker sta me jela gospod učenik keršanskega naukaj in šolmošter med drugimi učenci hvaliti zastran lepega^ zaderžanja in verle učenosti, in tako mi je preteklo v hipu šolsko leto, da nisem vedil skoraj kedaj; in koneq leta sem bil su č(?z vse s šolskim darilom obdarovan.! Tako sem se bil šolske klopi privadil, da sem res rt šolsk h praznikih dolg čas prodajal in v eno mer očeta popraševal, kdaj se spet šola začne, in tem bolj^s ker sem vedil, da v drugi razred prestopim, kjer se bomo, kakor so nam gospod katehet pripovedovali! veliko veliko lepih reči učili ! — God vseh svetnikov je bil oznanjen in ž njim tudi novo šolsko leto. V šolo pridši in v drugi raz­ red prestopivši, kmalo vidim, česar popred nisem vedil, namreč da sem ném proti vsemu, kar se v drugem raz­ redu uči. Učenci, h kterim sem bd pridružen, so žet po dve leti v tem razredu sedeli in klopi dergali, ven­ dar so malo več znali, kakor jez, ki sem se šele va- -njo usedel. Vtem razredu sem pač zlo slovenščine pogre- ševal, ker se tudi naš učenik, čeravno bivši domorodec, ni veliko ž njo pečal; govoril je le bolj po nemško, učil nas je nemško slovnico, računstvo in pravopisje le po nemško, in po tem takem je bil popolnoma popi­ hal naš slovenski jezik iz šolske sobe. Malokdaj je z nami v domačem jeziku govoril, in jez uboga sirota, ki nisem kar besedice nemške vedil, ga nisem drugega razumel, kakor če me je, ko mu nisem na vprašanje: „Welche Hauptwörter gehören zu der 1. Abänderungs­ art, was heisst addieren?" itd. odgovora nemškega dati znal, z oslovsko glavo psovati in obrekovali začel, kar je pa le tri do štirih tednov terpelo, dokler nam je zastran slabega učenja prizanašal, potlej je pa po na­ vadi šiba pela, naj je po herbtu, ali pa po rokah, ko- dar nas je večkrat tako ošverkal, da smo po več dni na njih otekle klobase nosili. Slišal si, dragi bravec, zakaj se je mladost v preteklih letih v ljudskih šolah tako malo naučila; zato namreč, ker se ji je le nem­ ški jezik v glavo vtepal, kterega ni razumela. Dokler sem se, kakor sem ti pravil, v šoli le v materinskem jeziku učil, sem lahko vse umel, znal in odgovarjal, ko bi rezal: v drugem razredu sem pa nem sedel kakor božji voliček, nevedoč zakaj hlače tergam. — In taka je še dandanašnji, posebno ondi, kjer se mladini nem­ ščina s silo v glavo vlepa, ktere ne zastopi! — Popu­ stimo zdaj šolstvo in ozrimo se na zgodbo Štefanovo, da zvemo, kako se je njemu godilo. II. ' Štefan že od perve mladosti radoveden fante se je vsega dobrega rad poprijemal: pel in na piščalko je piskal najraje. — Enega dné, ko je ravno blizo Oberha pri drobnici pod koščatim hrastom sede prepe­ val, da se je na vse kraje razlegalo, pride memo njega čversla in znešena deklina, ki je ravno tako rada pre­ pevala kol on, se pred njim ustavi in ga nagovori rekoč: .Štefan! ti imaš prav dobro gerlo za petje, ali bi ne hotel zvečer včasih k nam priti, kjer se peti učimo, šestero deklet nas je, pa troje fantov? Če bi te veselilo, se tudi iz bukvic pri nas peli naučiš, potlej boš ves drug pevec, kakor zdaj. Ravno snoči smo se menili o tebi in naš Tone je djal, da bi rad vidil, ker že toliko iz glave peti znaš, koliko več bi pa še I0- znai, če bi iz bukvic pel!" „Ljubka! Če bi le vedil, da bi se res kaj na­ vadil, bi že prišel po večerji, poprej tako ne utegnem'. ,;Pridi koj danes saj za poskušnjo", ga prijazno dekle povabi. Če ti ne bo všeč, in če ti učenje ne bo šlo v glavo, boš pa saj z nami pel, kar znaš". ,,Že prav! Le Tonetu povedi, da pridem, bon« saj vidil, kakošne burke bo on z mano vganjal". Ko Stefan drobnico zvečer domu prižene, prec materi svoji omeni, da pojde k sosedovim po večerji se pet učil. .Mati ga zavernejo rekoč: „Salobarda! kdo ti Je spet to na nos natvezel ? Mishš, da se vsaka abota petja iz bukvic tako lahko nauči: pa le pojdi, jez ti ne branim!" (Dalje prihodnjič.) Mythologične drobtine. (Po narodnih pripovedkah naznanja Dav. Terstenjak.) O zerjaro. Žerjav je kot potna ptica symbol mladega leta. Ko se v jeseni žerjavi nazaj v južne kraje vračajo, kriče slovenski fantiči: Suč'te, sučte kolobar, Pol nazaj, pol naprej! Glejte, da vas volk ne vje, Le okol\ le okol*. Že Valvasor (str. 448) jo to pesmico od kranj­ skih fantov čul. Volk je symbol zime, zimskih megel, klere solnce zakrivajo; odtod vera starih narodov, da volk hoče solnce požreti. Žerjav je toraj bil božan­ stvu soinca posvečen ptič, kteri v mladoletju solnce oznanja, v jesen pa, ko solnce zima slabiti začne , v topleje kraje odleti. Pesem slovenskih fantičev pa je ohranila vero starih Slovenov o požiru soinca po volku in izrazuje misel: hitro letite, žerjavi, da vas zima ne, vjame. Na Koroškem rimsko-slovenskem kamnu je izražen boj solnčnega boga z zimo. Solnčni bog ima na herbtu žerjava, glava je ovenčana, v roci pa ima bič, s kte­ rim se brani proti medvedu, symbolu zime. Zimska orjaša, klera medveda na solnčnega boga vustita, tudi imata biče v rokah (glej Kärnlhens romische A Hertha in Abbildungen herausgeg. von Jabornegg.) Da je tudi medved pri Slovanih symbol zime, dokazuje učeni Hanuš v svojem Bajeslov. Koled. str. 80. O smreki. Ker je smreka zmirom zelena (zato so nekteri jezikoslovci latinsko ime abies iz a«t, sploh, immer, in /3t£tv, živeli, izpeljevali), je bila pri starih narodih symbol rasli, rodovitnosti. Podolski krneli kinčajo bosman (Hochzeitskuchen) z smrekovimi vejicami, in rimska nevesta je nosila bakljo iz smrečjega lesa, ko je šla po noči na dom ženinov. Učeni Layard (Nou- velles Annales de 1" institut archeologie Vol. XIX) je obširno dokazal, da smreka je v zavezi s službo bogi­ nje Venere. Tudi Slovenci so temu dreves« pripisovali moč rasti vno in rodivno. Valvasor piše (Ehre des Herzoglhums Krain, str. 578): In der Billichgräzer Pfarr zu l'samalurze sieht die St. Michaelis Kirche: bei derselben Kirchen wächst ein grosser Fichlenl-aum, welchem man diese Wunder-Eitenschaft zurechnet, dass er den kleinen unmündigen Kindern entweder zu einem geschwinden Wachsthum oder zum Tode beförderlich sei. itd. Zavoljo svojih temnozelenih, oložnost budivnih vej je smreka postala tudi symbol žalosti in smorti. Rusi smerlno trugo (zagorski Horvati imenujejo smerlno trugo xaT*f^ox>]v les) z smerečjimi vejami pokrijejo, in tudi pot od hrama, v kterem mertvec leži, do pokopališča je z enakimi vejami pokrita. Stari Rim­ ljani pa so po Pliniju (Hist. Nat. 16, 17) pred hišne vrata smrekovo vejico postavljali, če je v hiši mertvec ležal. Kedar se kakšna prav prevzetna deklina udaja, pošljejo jej tovaršice v škatli dobro zapečaten „smrekov rakec" (Fichtenzapfen)*] Primeri temu običaju Ovidievo (Metam. X. 110.) „Pinus grata deüm mairi" t(» je, Boginji Cybeli''**). Kralj Dečanski. (Poleg gubotideve junaške pesmi „Kralj Dečanski.") L Prišel je praznik kerslnega imena serbske kra­ ljeve hiše. Kralj Stepan je povabil v gostje k sebi v Prizren vso svetlo gospodo sei bske deržave : vseh dva­ najst vladik z Danilom, njihovim poglavarjem, vse mo- gočnike, župane, velike kneze in vojvode, in Vladislava iz Zaholmske zemlje, od rodu Nemanjevega, in Vojina od Primorja. Gospodo je posadil za mizo po gospostvu in starešinstvu, v dnu mize pa so sedele sirote, ki jih je on iz lastnega obolkel. Kralj sam z gospo kra­ ljico je slregel gostem, velikim in malim, bogatim in ubogim z enako skerbjo in enako ljubeznijo. Tako je mislil naj bolje ugoditi Bogu in naj lepše obhajati god svoje hiše. Zdaj se prinese kolač na mizo. Preden se raz­ reze, ustane dvanajst vladik z Danilom, za njimi usta- nejo vsi drugi gostje in začno po navadi pesmi peti v slavo hišnega patrona. Kralj prereže kolač, vzame kupo vina, pa napije gostem zdravico, „Bog vas živi, mili gostje, daj vam življenje in zdravje in vsem srečo in napredek; hvala vam za to krasno ljubezen, da sle prišli danes k meni in ste mi pomagali častiti in slaviti današnjega svetnika. Bog daj, da bi še mnogo let praznovali svoje godove: ,na mnogaja Ijela". In ,,na mnogaja ljeta* zadoni iz vseh gerì in iz vsakega serca. *) Nemška beseda „Fichtenzapfen" ima sledeče poznamovanja na Stirskem: smerekov purek, rožic, herc-ek. **) Mesto Augusta Vindelicorum (Augsburg), v kteri se je ča­ stila boginja C is a, Cisara, enaka luiiški CÌKÌ (Ceresma- mosa), ima smerekov herček, symbol rodovitnosti, za gerb. Z nova prime kralj čašo in napije zdravico: ,,Bog živi moje mile Serbe od Donove do sinjega morja, vse od naj večega do naj manjšega, mlade in stare, možke in ženske, duhovne, ki služijo Bogu, vojnike, ki nas branijo hudega, in kmete, ki nas živijo s kruhom, vsem daj Bog srečo in napredek, ,,na mnogaja ljeta". In spet zadoni iz vseh gerì in iz vsakega serca ,,na mjiogaja ljeta". Se prime kralj čašo in napije zdravico: „Bog živi svetlega serbskega kralja, mojega sina Dušana, ki djiues na bistri Bojani obhaja svetnika svoje hiše ; daj mu življenje i» zdravje in v vsem srečo in napredek, da pride za očetom na prestol, da Serbijo poveliča in Serbe osreči ; „na mnogaja ljeta". Odzdravljati začno najpred vladiki, za njimi mo- gočniki in za temi narod, zbran na dvorišču, in pesem silnih junakov germi tako na okrog, da se ne slišijo ne trombe, ne zvonovi. Kralju serce v persih poskakuje od veselja, ko sliši in posluša slavo sinovo, tako da so mu solze v oči stopile. Ali kraljici to ni bilo po volji; pooblači se jej lepo čelo in v lica zaerdeči. Komaj preneha petje in se začno pogovarjali, že stopi h kralju pa mu na tiho beseduje : „Svelli kralj, dragi gospodar! ti imaš še enega sina Simeona; prava roditeljska ljubezen ne more enemu zdravic napijati, drugega pa pozabiti". Kralj se nasmehne rekoč: „Ni- sein deteta pozabil. Če bi bil pil čašo po ljubezni, tebi, ljuba, bi jo bil napil; če bi jo bil pil po dobrot- Ijivosti, Simeonu bi jo bil napil; ali pil sem čašo po dolžnosti, pa sem napil serhskemu kralju!* Zdaj napije zdravico Danilo kralju, knez Vladislav svetli kraljici, Arsenij, Prizrenski vladika, pa Simeonu, malemu sinu kraljevemu, in na vsako seréno zdra­ vico se je odpevalo „na mnogaja ljeta". Polem se začno pogovarjali veselo in iz polnega glasa, kakor se to spodobi za tak god, o starih časih in delih, o dneh slavnih in delih nevarnih in o mertvih prijallih. V veselem pogovcru poteče dan in pride večer. Prineso sreberne svečnike, prižgo ^ule sve- lilnice in naredé iz noči beli dan. Pregovori knez Vladislav in reče: „Hvala tebi, o kralj, dobro si goste sprejel in serčno vsem postregel ; ali se sme prositi, da bi storil nekaj od več in dal, česar manjka?" Kralj mu reče. „Samo reci, naj me slane tudi pol kraljestva, pa izpolnim ti voljo". Reče mu ki alj Vladislav : „Zailerzi, o kralj, kraljestvo celo; česar jaz želim, tebi nič ne odjemlje. Kje ti je sluga Dragoslav s svojimi javoró- vimi goslimi, da nam zapoje slavno pesem o bol­ garski vojski in o boju pod mestom Zemljćinom,'Jfcikorš- nega niso imeli naši stari". Kralj berž poklice slu­ žabnika Gromilja, ter mu govori : „Pojdi, sluga, k starcu Dragoslavu, naj prinese javoiove gosli, pa naj se ne pomuja, da kneza volja ne mine*. — Sluga skoči in berzi po Dragoslava. Na starcu se beli glava in brada, kakor sneg na planini, v očesih mu plamti živi ogenj in na licih mu precvetajo rožice. Ko ga privede k gostem, vzame kralj čašo, na­ polni jo z vinom in jo poda Dragoslavu rekoč: Vzemi čašo, dragi moj, izpij vino, pa prideiži čašo, deni jo k drugim spominkom, zlato se ne bode srebra sramo­ valo*. Jemlje čašo starec Dragoslav, priklanja fijÉjbred kraljem do zemlje, ter govori: „Hvala, o kra^^za tvoj dar, lahko je tebi darove dajali, ali meni je težko