Ql^lom
s~l/u4Uce...
NO. 90
ZlMERI$K/l DOMOVIIMA

AM€RICAN 'V SPIRIT FORCIGN IN illAGG ONLY
SLOVGNIAN
MORNING N6WSPAP6R
CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, MAY 7, 1951
LETO LII — VOL. LII.
I 4* Msgr. Turk umrl	Frank Zam Jr.
I ^	V petek zjutraj je po dolgi
| bolezni umrl Frank Zarn Jr., iz Iz San Francisca smo prejeli 1278 E. 55 St. Umrl rje v mestni nepričakovano vest, da je tam bolnišnici. Bil je 35 let star in umrl ljubljanski univerzitetni' rojen v Clevelandu. Tukaj za-profesor Msgr. Josip Turk, brat'pušča očeta Franka, mačeho pokojnega Franka Turka, nekda-j Louise, sestro Angelo Rybacki njega župnika slovenske žup-hn botro Uršulo Church v Geneva, O. Bil je zaposlen pri Cleveland Steel Co. Pogreb je bil
NOVI GROBOVI
nnje v San Fransciscu.
Pokojni profesor je bil rojen 12. sept. 1895 v stopiški fari pri'danes zjutraj ob 9 iz Zakrajško-
Novem mestu iz ugledne in globoko verne družine. Brata posestnik domačije so ubili komunisti. Bogoslovje je študiral v Rimu. Ko je dozorel za mašni-ško posvečenje, se je njegov starejši brat župnik podal v Rim in dosegel tam čisto izredno do-
volijenje, da je smel vzeti brata Josipa s seboj v staro domovi no, da je v Ljubljani 3. septembra' 1922 dobil posvečenje in jel v rojstni vasi pel novo mašo, nato pa se vrnila, da je še eno leto v Rimu bival in dokončal študije.
Odlično nadarjeni in učeni mladi duhovnik je bil najprej kaplan pri sv. Jakobu v Ljubljani, a bil že naslednje leto poslan v Muenchen na Nemško, da se je izpolnil v zgodovini ter letai 1926 nastopil službo profesorja cerkvene zgodovine na teološki Jfakulteti ljubljanske univerze. Izvrsten učitelj, marljiv razisko-vaec slovenske cerkvene zgodovine, jasen pisatelj zgodovinskih in filozofskih razprav je i-mel tehten ugled v javnosti. Z njegovimi odkritji v zgodovini cistercijanskega reda je postalo njegovo ime znano in slavno po1 vsem znanstvenem svetu.
Kot načelno trden mož in filozof je jasno videl pogubnosti brezbožnega komunizma in jel smatral za svojo duhovniško in znannstveno dolžnost, da na to nevarnost opozarja. Zaradi tega stališča je spomladi 1945 zapustil z mnogimi tisoči drugih
domovino, živel v begunstvu, kjer je najbolj pogrešal možnost znanstvenega delovanja. — Skozi Koroško, Tirolsko in Švico je prišel končno po vztrajnem trudu svoje sestre iz Watsonville, Californija v San Francisco, kamor ga je ondotni nadškof vabil že, po smrti brata) Franka, da bi prevzel za njim župnijo. Začetkom leta 1949 je dospel in dobil mesto duhovnika v St. Mary’s College. Skoraj na dan točno po šestih letih begunstva ga je Bog nenadoma poklical v večno domovino. Že doma je bolehal za oslabelostjo srca, v poči od srede na četrtek !3. maja mu je srce zastalo, zjutraj so ga našli mrtvega. — Pogreb bo v ponedeljek ob 10 iz cerkve, kjer je bil njegov brati mnogo let župnik, na lepem pokopališču San Francisca bosta z bratom čakala vstajenja. Naj počivata v miru!
------o------
Oživljanje Nemških nacistov
HANNOVER, Nemčija. — Stranka ki je podobna bivši nacij ski stranki, je pokazala precej moči v tukajšnjih občinskih tmlitvah.
vega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:30 in nato na Kalvarijo.
John Kastelic
V petek zvečer je nenadoma umrl, ko je šel po E. 55 cesti John Kastelic, stanujoč na 1278 E. 55 St. Bil je star 73 let in rojen v Zagradcu, fara Žalna, odkoder je prišel sem pred 51 leti. Bil je vdovec i n zapušča sinove Johna, Anthony in Louisa, brata Louisa v Euclidu, v domovini pa brata Martina in sestro Jero. Bil je član dr. sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ. Pogreb bo jutri zjutraj ob 9 iz Zakraj škovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:30 in nato na Kalvarijo.
Frank Pirtz
Po kratki bolezni je umrl v Mt. Sinai bolnici Frank Pirtz (Pirc), star 69 let, stanujoč na 918 E. 76 St. Poprejj je družina dolgo živela v Greensburgu, Pa. Tukaj zapušča ženo Christine, roj. Terselic, 3 otroke — Franka, Josepha, Mrs. Christine Ujcich, 6 vnukov in več so-rodmkov. Rojen je bil v Gorenji vasi, fara Škofja Loka. — Tukaj je bival 50 let. Bil je član
nad 22 milijonov dolarjev.
ter Oltarnega društva fare Marije Vnebovzetje. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 8:45 uri iz Jo s. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. ter v cei’kev Marije Vnebovzetje ob 9:30 uri in nato na Calvarija pokopališče.
John Ernožnik
Nanagloma je umrl od srčni kapi John Ernožnik, star 68 let, stanujoč na 13812 Lake Shore!
Drive. Bil je vdovec. Soproga! je umrla pred 40 leti. Tukaj za-j pušča samo prijatelje Mr. in.
Mrs. Anton in Anna Strnad, ro-! jena Morelia, kjer je živel. Za-j poslen je bil pri New York Cen-1 tral železnici 43 let, zadnji dve leti je bil v pokoju. Pogreb je bil v pondeljek zjutraj ob 8:45
uri iz Jos. Žele in Sinovi po-	.
grebnega zavoda na 458 E. 152 ^SVCZniske tankovske in St. ter v cerkev Marije Vnebovzetje ob 9:30 uri in nato na Cal-
OBRAMBA EVROPE ODVISNA OD OBRAMBE KOREJE
Izgube podržavljenih podjetij v Angliji
London. — Angleške podrli ene zračne prevozne družbe!
so zaključile preteklo poslovno*------------------------------------
leto z izgubo 6 milijonov 500,000 Mac Arthur je nameraval odstopiti po zaključku
angleških funtov. Prekoocean-j korejske vojne in po podpisu mirovne pogodbe
ske zračne linije so zabeležile 51	I	I
milijonov izgube britanske ev-j z JaPonskO.
ropske zračne linije pa 1 milijon/ WASHINGTON. — General drugi milijon kitajskih protiko-364.000 funtov. Skupne izgube MacArthur je izjavil pred se- munističnh gerilcev, ki so pri-so res silno velike, saj znašajo! natnim odsekom, da bi morale pravljeni na takojšnjo akcijo,
RAZVOJ BOJEV V KOREJI
varija pokopališče.
John Glau V Akron mestni bolnišnici je umrl John Glau, star 49 let. Tukaj zapušča 3 otroke, Mrs. Geraldine Zehe, Charles, Mrs. Genevieve Smith, brata Rudolpha, sestre Mrs. Mary Burdick, Mrs. Pauline Martino, Mrs. Stepha-nia Egan in več sorodnikov. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 9:45 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. ter v cerkev Sv. Vida ob 10:30 uri in nato na Calvarija pokopališče.
------o-------
Navdušen sprejem korejskih veteranov
pehotne kolone tipljejo za šibkimi mesti komu-nističn e fronte.
z vsem svobodnim svetom.
To je on priporočal, preden
društva Naprej št. 5 SNPJ. —-Pogreb je bil danes zjutraj obl rAa||IA ..
9:45 iz Jos. Žele pogrebnega za-if J0alSi©"lly WuSih voda na St. Clair Ave., v cerkev |	____
sv. Vida ob 10:30 in nato na po- p0 n0ye:m rotacijskem načr- ki leži 11 milj severno od korej-
tu Se je vrnilo V Zed. drža- skega glavnega mesta.
Dri^ga poročila naznanjajo, da je severno od Chunchona kon-
TOKIO. — V soboto so močne zavezniške kolone tankov in pehote previdno potiskale svoje napredovanje naprej, tipaje za šibkejšimi mesti v komunistični črti.
Poročila s fronte so zelo cenzurirana. Poročilo osme armade naznanja: “To ni splošno napredovanje temveč samo tipanje za šibkimi mesti.
Prodiranje zavezniških čet se vrši na obeh frontah: na zapad-ni fronti severno od Seoula in na centralni froiC južne od Chunchona.
Na zapadni fronti so bili nekateri kitajski ujetniki, ki so bili zajeti v soboto, v novih poletnih uniformah in v no vih čevljih s podplati iz kavčuka.
Patrulje zavezniške pehote so (zopet vstopile v kraj Uijongbu,
kopališče Kalvarija.
Theresa Trobentar Nanagloma je umrla za mrt-voudom na svojem domu na 819	.	,	, . .
E. 154 St., dobro poznana The- f^osemkaj lz Koreje na 30
resa Trobentar, rojena Kopriv- dnevm doPust 1’502 koreJska Ve‘ nik, stara 73 let. Tukaj zapušča terana’ ki P le Pozdravilf vna
ve nad 1,500 veteranov.
SEATTLE. — V soboto je
centriranih 21,000 komunistov in 500 konj.
Poveljstvo osme armade je
soproga Josepha, homa is	“
To so prvi vojaki ki so se vr- boto Pa 1-250 mož-
Leskovec, Gornja vas, 10 ‘otrok: »^množica ljudstva.
Mrs. Mary Ribice, Mrs. Chris-
hili v Ameriko po novem rota-
Kdaj pride na vrsto Gotwald?
tine Huber, Joseph ml., Mrs.	m načrtu
Rose Smole, Mrs. Frances Ben- J
cin Mrs. Alice Robeda, William,1 Ko se le Parnik> kl Bh 3e Pr1'
Fred Edward, Mrs. Dorothy Pelial> približal pristanišču, ga Ulepic 20 vnukov in 2 pravnu- De pozdravljalo s svojimi sirena-. LONDON. _ Na Češkoslovaška brata Martin Koprivnik in mi stotine malih vozil, parnikov kem se vrše čistke z veliko nag-več sorodnikov. Rojena je bilam->aht/	po in temelitostjo. Mnogi so'
v fari Leskovec Velika vas, ker1 Pristaniške patruljne ladje so ze vedeli povedati, da je v ne-zaptišča sestro Mary Zickar. Tu- j knzSale vodne curke 100 čev- varnosti sam ministrski pred-kaj je bivala 45 let in je bila'1^ vlsako ,v zrak> nad P^iyednik Gotwald ki je bil velik; članica dr. Svobodomiselne Slo- kom ^ brnela jet letala m odda. Clementisov osebni prijatelj. -venk° št 2 SDZ pod št 10 SŽZ 112 D6 '3lla salva 19 topovskih; Moskva mu tega ne bo pozabi-
Tri na dan
i
Mir, mir, mir — vpijejo tisti, ki stoje za predsednikom Tru
strelov.
Zed. države poslati komunistič- kakor hitro bi bilo zanjo nekaj ni Kitajski ultimat, da gre sled- izgledov za uspeh, nja iz Koreje, ali pa bo v vojni Sovjetska zveza bi nam ne
mogla toliko škdovati v Aziji, da bi nas zavrla pri obrambi ga je predsednik Truman odsta-j Zapadne Evrope, vil od povelj sva, in to je še ved- Amerika bi morala blokirati no njegov osebni nasvet. ^	(Kitajsko in sovjetske pomorske
WASHINGTON. - General baze Port Arthur in v Mandžu-MacArthur je povedal senatne-!rjjj
mu preiskovalnemu odseku, da n i -	• oo	, •
. .	,	^	. i Prekoračenje 38. vzporedni-
je general George C. Marshall,1, .	,,
, 6	8	. ,v’ ka je bilo odobreno od Zed. dr-
obrambni tajnik, zavrnil najvis- v .	, n ■,	,
.	. ,zav in vseh Zdr. narodov, vklju-
je vojaške avtoritete pri dveh -	, T7 D
, r,	v	i eno od Velike Britanije,
glavnih vprašanjih politike naj
Daljnem vzhodu.	| Sicer Pa De treba vo^no odPra'
General Marshall je porazil viti Preden. se civilizacija sa-priporočilo vojaških avtoritet,|ma ne un^k ki so priporočile, da vprašanje,! Izguba južnovzhodne Azije bi da se kitajskim komunistom ne ogrožala še dolga leta varnost da Formoze, in vprašanje da se Zed. držav, je rekel general, kitajskim komunistom ne dovo-1
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice

li sedeža pri Združenih narodih, TjlAus y|af|a Tahfava sploh ne obravnava pri pogaja- »ilVfCJ YIQUa ££1111570
njih za končanje bojev v Koreji. iTrAfifAtr rfiirkirfra MacArthur je ponovno zatr- 'MVKWil mmiJIia
p^.„“ iVaS1°LvT‘rh Paveliševe Hrvalske
generalnih štabov ki so se od-	----
ločno strinjali za to, da se komu- PaveliČCVCga ministra, ki SC nist. Kitajcev ne sprejme v or-, nahaja v Los Angeles, ho-ganizacijo Zdr. narodov in prav Če jugoslovanska vlatla kotj°d novomašnikovih znancev in tako se komunistični Kitajski ne vojnega zločinca,	(prijateljev bi se želel nove maše
Na obisk v Jugoslavijo—
Danes odpotujeta proti New Yorku dobro poznana in priljubljena Mr. in Mrs. Joseph in Angela Drobnich, 917 E. 73rd St., ter se jutri vkrcata na parnki Queen Elizabeth, kateri jih prepelje na obisk v rojstno domovino. Obiskala bosta sestre Marjeto na žukovem, Terezijo v Dol. Lazah, brata Janeza v Dvorski vasi ter ožje sorodnike v Ljubljani Zagrebu in Trstu. Vse potrebne dokumente za potovanje* je preskrbela tvrdka Steve F. Pirnat, ki vodi svojo potniško pisarno na 6516 St. Clair Ave., Cleveland, O. želimo jima srečno pot kot tudi srečen povratek.
Na obisk v stari kraj—
Danes zvečer ob 9 uri odpotuje 43 rojakov iz Clevelanda v New York kjer se bodo v torek vkrcali na parnik QUEEN ELISABETH. Vsi so namenjeni obiskati Jugoslavijo. Z letalom odpotujeta danes John Rožanc in Mrs. Mary Cenkar. Vsem tem je preskrbela potrebne papirje in prostor na ladji oziroma letalu potniška pisarna A. Kollan-der na St. Clairu.
Vabila na novo mašo—
V nedeljo 10 junija ob pol 11. uri dopoldne bo bral č. g. Milan Hlebš v Barbertonu novo mašo. Po maši bo velik banket. Kdor
WASHINGTON. Državni department naznanja, da je Jugo-
in banketa udeležiti, naj se oglasi v Slovenski pisarni ali pa v trgovini Jos. Grdina na St. Clairu,
izroči Formoze.
V ssoboto je general MacArthur povedal kongresu, da po- U ..	„	,	^ '	. "	“
ob- a avila formalno aPelirala na a~ kjer so naprodaj vstopnico.
SŽZ št. 15—
Ima v sredo 9. maja zvečer po Šmarnicah svojo redno sejo v navadnih prostorih. Po seji bo malo zabave v počastitev materin-
mem korejska vojna prvo ^	.v,	, ,	,	.. v. .
, v :	T,	-	, . mensko vlado, da ji izroči An-
rambno črto Evrope. Ce pade ,	,	,	..	. . .. .	, .
x	dreja Artukovica, ki živi zdaj v
Koreja komunistom v oblast, bij T .	,
,	v . Los Angelesu. Artukovic bo
sledile se druge nesreče m na- ,	, .	,	,	,
, v	.	.	„	moral pred jugoslovansko sod-
to končno zavojevanje Evrope , , A . .	8v.
„	.	^ bo kot vojni zločinec,
po Sovjetih.
Artukovič je bil hrvaški no-
Dalje je MacArthur povedal, -rvi i-ukuvic je da je nameraval stopiti iz vojaš- tran^	Paveličeve drža-
ke službe kakor hitro bi bila ve- kl De blla Hitlerjeva lutka, končana korejska vojna in pod- Neki človek od državnega de-pisana mirovna pogodba z Ja- partmenta je izjavil, da depart-ponsko.	z ment zbira zdaj tozadevne po-
V notranjosti Kitajske je pol- datke in da se ni še odločil, kaj —--------------------------j bo storil. Jugoslovanska vladai| vodniki in sosedje častitajo.
Alfi BMfllfS"	Bf!Zab^Va ®arna izročitev Artuko-'Klub društev AJC—
HAllSlUiCJSt V Ca 11 Viča, ne pa njegove žene in treh! Klub društev A. J. C. na Re-
'otrok, ki žive ž njim v Los An-'cher Ave. ima nocoj ob osmi uri
skega dne. članice so vabljene, da pripeljejo s seboj tudi svoje matere.
24-letnica poroke—
Jack in Mrs. Rose Železnik, 1075 E. 68. St. praznujeta 24. obletnico svoje poroke. Otroci, so-
la! Tega se zaveda tudi sam Gotwald, ki je postal v zadnjih! govorih posebno oster proti vsem “izdajalcem”, a obenem tudi izpoveduje samokritiko, v
Vremenski
prerok
pravi:
Deloma
hladno.
Smrt belgijskega državnika
BRUSELJ. — Tukaj je umrl kateri priznava, da v partiji ni manom ter odobravajo, ker jel	znani	belgijski	državnik	grof	vse v redu. Zavest nevarnosti
poslal v pokoj generala’ MacAr-j	Henri	Caryon	de	Wiart.	ga žene, da se čimbolj prilagu-
thurja. Podpora! Tudi mi se	------o-------	duje Moskvi. Vprašanje pa je)
strinjamo z željo za mir. Am-	Zelena luč	je	znamenje	var-	samo: doklej bodo Moskvi še po-
pak zakaj je pa poslal Mr. Tru-J ne hoje. Samo kadar je zelena , trebni njegovi prikloni in vlo-| man našo vojsko na Korejo? gremo <čez cesto *	ga?
ALBUQUERQUE, N. M. — Tu kaj je treščil na zemljo velik ameriški bombnik B-36. Od 25 mož posadke sta ostala samo dva živa.
TOKIO. — Čete Zdr. narodov so razširile svoje mostišče preko 38. vzporednika v vzhodno-centralni Koreji.
WASHINGTON. — V zadevi' MacArthurjevega odpoklica bo nastopil danes pred senatnim odsekom kot priča general George Marshall, obrambni tajnik Zed. držav.
KAIRO, Egipt. — Včeraj se je oženil egipčanski kralj Farouk. Letos je 15 let, odkar se nahaja kralj na prestolu.
gelesu.
Čehi paradirajo z orožjem
PRAGA. — Tukaj se je vršila velika vojaška parada, pri kateri so bili navzoči poleg Gott-walda tudi sovjetski maršal Konev in sovjetski pomožni zunanji minister Zorin.
Švicarski komunisti nazadujejo
ŽENEVA. — Tukajšnji komunisti so izgubili pri volitvah devet sedežev od 24, ki so jih imeli v mestnem odboru.
Če se tako boji razžaliti komuniste, da je poslal generala MacArthurja v pokoj, da bi jim ustregel, zakaj jih pa potem ni pustil, da bi okupirali Korejo in potem udarili na Japonsko? Saj je vendar to cilj komunistov.
* * #
Pa ne samo to, ampak iz Japonske bi šli na Filipine in drugo otočje, potem pa počasi proti ameriškemu zapadnemu obrežju. To vidi MacArthur, Tru-oblačno in nadalje! man pa ne. Zakaj ne? Zato ne I vidi, ker ni vojak.
POLICIJSKI NAČELNIK POZIVA NA ODPRAVO STARIH AVTOV Z ULIC
CLEVELAND, O.
26. OBLETNICA IN KAMPANJA KULTURNIH VRTOV V CLEVELANDU, OHIO.
CLEVELAND. — Kulturni Grdina, Mrs. Jennie Mervar,]
sejo.
Koncert zbora Triglav—
Koncert pevskega društva Triglav, ki je bil včeraj v Sachsen-heim dvorani, je bil lep uspeh in udeležba je bila polnoštevilna. Več o tem koncertu bomo napisali v četrtek v Kulturni kroniki.
-------o------
Slovenska pisarna
6116 Glass Ave., Cleveland, O. Telefon: EX 1-9717
NARODNE NOŠE za veliko KSKJ-Ligino prireditev “Voda” prihodnjo nedeljo v SND na St. Clairju se pridno pripravljajo. Dopoldne se udeleže sv. maše ob 10 v cerkvi sv. Vida. Zbiranje pred cerkvijo. V slučaju dežja V* i Slovenski pisarni. Roditeljice v (dvorani bodo v narodnih nošah! VAJA za “Vodo” danes zve-
vrtovi v Clevelandu otvarjajo Mrs. Mihelich, preds. A. lige'čer ob 7:30 na odru SND. ob svoji 26. obletnici posebna Matt Intihar, zastopnik Amer.j MATERINSKO PROSLAVO' Saj po-ne pomanjkljivosti. — “Oseba, kampanjo za zbiranje fonda Domovin in arhitekt Vojnovich so priredila včeraj popoldne slo-znate tiste stare in razbite av-jki ve, da vozi tak star avtomo-jvsaj $20,000, ki naj bi omogočil* ki je poleg nekaj drugih kot pr-jvenska dekleta našim mamicam tomobile, ki jim pravijo “jalo- bil, nikakor ne more biti odgo-'izdajo 10,000 izvodov knjige o vi prispeval svoj dar za novi' v Sl. pisarni. Večji del progra-pi’? Policijski načelnik Mato-Woren voznik,” je rekel policij-zgodovini Kulturnih vrtov. To-'fond. Slavnostjo sejo je otvoril1 ma je bil ljubek nastop 30 otrok witz je resno posvaril vse last-j ski načelnik. ‘Zato bomo po- zadevna seja in “lunch” zastop-] urednik lista Cleveland News, I slovenske sobotne šole. Trilet-inike takih starih in nevarnih skrbeli da bodo taka nevarna nikov 26 narodnosti se je vršila N. R. Howar, ki je v daljšem go-jjia Sršenova Katika je žela naj-vozil. Clevelandski policiji le vozila izginila s cest, kamor ni-'Pretekl° soboto v’Mid‘Day kluVvoru poudaril edinstvenost te večje odobravanje. Otroke jel naročeno, naj da “tikete” na vse',kakor ne daj0» posebno bo.!bu ter ie bil ob teD Priiiki praz- institucije, ki ji ni najti enake'pripravljala v šoli in doma v avtomobile, ki ne spadajo več	(novan tudi 26. rojstni dan Kul- na vsem svetu.—Več o tej kam- svojem prostem času gdč. Slavi-
na ulice. Policija bo šla poeeb-. ° Pazi 1 na av omo 1 o a me- ^urnjb vrtov. Slavnosti so se u-'panji in ustanovi bomo poroča- ca Poznetova. Recitirane so bile ho za avtomobili, ki imajo sama see, ker pričakujejo velikega deležih kot zastopniki Sloven-,li jutri na notranjih straneh na-'čudovito lepe misli pisatelja po eno luč, slabe zavore in slič- prometa na spominski dan. | cev, blag. Kulturnih vrtov A. (šega lista.	[Mauser j a.
Ameriška Domovina
'm. ij 1~a »3 t C7^ it <c=i s 14 ft'VM'TgSSZllZSSZS«*
6117 St. Clair Ave.
HEnderson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
Editor: James Debevec General Manager and English Editor: Mary Debevec
nič drugega. Kakor bi sodnik rekel uzmoviču: ti si tat, pa hajdi zbogom po svojih potih! Morda bo ta svet, ki je vedno bolj moder res kdaj ustvaril eno vlado za ves svet, ampak tako kmalu še ne, če kaj vemo.
I.
■fr
i
BESEDA IZ NARODA |
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na -leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.	______
SUBSCRIPTION RATES
United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for
3 months.	^	'
Canada and all other countries outside United States $10
per year; $6 for 6 months; $3.50 for 3 months.	_____
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.__
No. 90
Mon., May 7, 1951
Zopet pomanjkanje mesa
Pri vladi v Washingtonu jih ni prav nič zmodriio. Tako lep zgled so imeli med zadnjo vojno, kako je racionira-nje mesa ustvarilo črno borzo in kako so morali ljudje plačevati visoke cene, če so hoteli imeti na mizi dober kos mesa. Kakor hitro je pa vlada odpravila odmerke in pustila cene v rokah mesne industrije, je bilo mesa takoj na preosta-ianje in cene se niso prav nič dvignile radi tega.
Zdaj nam je vlada naznanila, da bo v nekaj dneh postavila cene mesu. Znižala v toliko, da bo dobil farmar nekako 10%' manj za klavno živino kot dobi zdaj. To do 20. maja, potem pa sledi nadaljno znižanje 1. avgusta in 1. oktobra. S tem, računa vlada, bodo enakomerne cene za meso
in tega bo dovolj na trgu.	. . , , .	, .
Ni nam znano, kam so hodili v šolo tisti vlaani uradniki, ki so tako modri, da so izračunali, da bo z manjšimi cenami več mesa na trgu. Živinorejec, ki je kupil živino lansko jesen, da jo redi do letošnje jeseni, jo bo moral zdaj hitro prodati, preden se bodo znižale cene klavni živini. Kupil je živino, katere vsaka je tehtala od 400 do 500 funtov. Nameraval jo je porediti do jeseii, da bi vsaka živina tehtala okrog tisoč funtov. Zdaj se je zredila toliko, da tehta vsaka okrog 700 funtov. Torej če bo moral živinorejec prodati živino zdaj. preden padejo cene, bomo imeli jeseni 300 funtov mesa manj od vsakega takega živinčeta, ako proda žival zdaj pri 700 funtih, dočim bi tehtala jeseni en tisoč funtov. Prodal jo pa bo sedaj, ker bo dobil za živino zdaj toliko kot bi dobil jeseni po novi ceni. Na izgubi bo torej gospodinja, ki jeseni ne bo našla mesa v mesnicah, ali pa če ga bo hotela imeti, ga bo morala drago plačati na črni borzi.
Vlada trdi, da bo to imelo za posledico polno produkcijo mesa. Kje ste pa s pametjo, fantje? Ali bo živinorejec redil klavno živino do jeseni, če pa ve, da bo dobil zdaj prav toliko za živino kot jeseni, ko bo manjša cena? Saj ni bedast, da bi se od sedaj pa do jeseni mučil zastonj. Do jeseni bo padla cena živini za 19%, kakor naznanja vlada, ali bo torej živinorejec čakal do tedaj in prodal živino za nižjo ceno, kot dobi zdaj zanjo?
Ta vladna mahinacija ni drugega, kot da se prikliče črno borzo v akcijo. Kakor je poslovala tekom zadnje vojne in je vlada ni mogla, ali pa ni hotela zatreti.
Ako hoče imeti vlada več letal, gre do tovarnarjev in jim ponudi takoceno, da se tovarnarjem izplača graditi letala in gredo ročno na delo. Zakaj ne, če se pa kaže zaslužek. Z mesom dela pa vlada ravno obratno. Hoče več mesa, pa je znižala prodajno ceno živinorejcem. Kje je pa logika, lepo vas prosimo.
■ •	’	1	i	- i
Perzijsko olje na žerjavici
Usoda Perzije je na tehnici zdaj, ko je prišla na vlado levičarska struja in ki je zasegla angleško oljno družbo kljub pogodbi, ki jo je imela Anglija s Perzijo. Kljub veliki manjšini pa so nacionalisti (komunisti) zdaj v premoči. Ti se ne ustrašijo ničesar, tudi če je treba zgrabiti za samokres ali bodalo, da se znebe nasprotnika.
Veš svet zdaj napeto zre v Perzjo, kako se bodo tam dogodki razvijali. Kako bo Perzija sama producirala olje, ko nima izvežbanih ljudi za to? Dozdaj je dobivala bogate premije od Angležev in ni bilo treba delati nič. Zdaj bo morala vlada olje sama producirati in prodajati. Morda bo pa zdaj prišla na površje Moskva, ki bo ponudila Perzijcem lep denar za olje. Pravijo, da je sedanji premier levičar in naklonjen Rusiji.
Vsemu temu je gotovo kriva Anglija, ki ni znala obče-vati s Perzijci. Mislila'je, da je še vedno mogočna Anglija, ki ustrahuje ves svet. Zapadni svet je s tem izgubil veliko, ker Atlantska armada ne bo dobila olja, ki ga nujno potrebuje. Poznavalci razmer trdijo, da je ameriški državni tajnik tudi precep zakrivil pri tem, ki ni znal o pravem času posredovat med Perzijci in Angleži. Zdaj Angleži in Ame-rikanci držijo bika za rep in ga ne upajo izpustiti, da bi se ne obrnil in jih pobodel, za večno ga pa tudi ne morejo držati pri zadnjem koncu. Da, da, ameriška in angleška politika. . .
Ijajo jajca, meso in druge stvari in z njimi lahko tako čakajo tedne in mesece. V mestu pa morajo jesti vsak dan in če ne pride s farm, m kaj za v lonec dati. V enem tednu ali dveh, če farmarji zadrže svoje blago, lahko usilijo višje cene, če hočejo. Isto je z delavskimi unijami. Raznega materiala že zdaj manjka in če ne bi delali, bi ga bilo kmalu še manj. In čim manj je blaga, večja je zahteva po istem in večja prilika za zahtevanje višjih cen za isto. Pa jih prisili v demokratični deželi, da morajo farmarji pošiljati svoje pridelke v mesto, ali da mo-
„ [rajo delavci na delo. Seveda m pa suho listje m jih nese na-| J	.
prej. Nasi stari so nam pravili, .	čutita
, , ,	, ,	, m svoje palice, kakor jih vihtita,
da kadar sape- tako prhajo da	^	^ demokraci-
se vnmo1 pojavljajo, da se sk a- I	V	tucli vlada
telički ig'raio m otroci smo pla- H
i -,'ii i i ■ k ’-o I več* ko dovolj sitnosti z uvaja-ho, gledali, kedaj se bo v ka-|
Miller je pa odgovoril, da njegovo svarilo bazira na tem, kar je guverner izjavljal teden preje, ko je Truman odslovil generala Mac Arthur j a. Miller je dejal, da guverner se je strinjal s Trumanom. Zato sem želel, da naj se general čuva in da naj bo previden, ker mnenja sem, da Stevensonova dobrodošlica ni Dila iskrena, je dejal Miller.
Well, well, pa sem včasi mislil, da imamo samo mi Slovenci branjevke, zdaj pa vidim, da tudi Amerikanci niso brez njih.
Slovenska igra “Pri belem konjičku” je izpadla nadvse sijaj-Tako lepe igre že dolgo ni-
Joliet, 111. — Ali ste že gledali kedaj, kako se na gladki I cesti, ali pa na gladki planjavi poigravajo vrtinčaste sape z na-
letujočimi snežinkami? Kakor nekak lijak nastane vrtinček in vsrkava snežinke, v suhi jese-j
kem takem vrtincu pojavil kak škrat. Prav tako, se v sedanji dobi poigravajo vrtinci s cenami za življenske potrebščine in s cenami za vse vrste blago. Greš v mesnico po meso, dva dni riso enake cene. Včeraj so bili v mesu zataknjeni lističi za razne steaks cene po $1.04, $1.11, $1.19 in celo $1.25 za funt stea-ka. Danes so jih že spremenili za nekaj centov višje. Vprašaš odkod razlika, prodajalec ima sto izgovorov, kako se je isti dan vse podražilo, itd. Ko nakupiš svoje potrebščine čutiš tisti povišek v žepu. Ne dolgo sem čul glede tega prav srdito zabavljati nekega Hrvata, ki se je zeksal, kako so ga v neki trgovini oščipali z visokimi cenami, pa je dejal: “To ti je vrag . . . kadarkoli idem v štor, me potem od vraga boli v žepu . .
— Bogme je tako, jaz mu rad pritrdim.
Ko se pa zvečer vsedeš poleg radio doma in poslušaš razna oznanila in poročila, pa čuješ, kako se direktorji raznih vladnih uradov za kontrolo nad cenami trudijo, da bi ustalili nekake stalne, cene raznemu blagu. Joj, koliko besed je bilo že radi tega izgovorjenih in zapisanih. Ampak rezultatov pa nobenih! Cene ravno tako lezejo gor, kakor sol in nihče ne pride ne iz Washingtona, ne odkod drugod, pa da bi zaklical cenam: do tu in ne navzgor! Človek ne ve, kaj naj si misli c tem, ali se šalijo iz nas, ali kaj? Pripovedovati nam, da se bodo cene ustalile, drug dan moram pa plačati višje cene \za meso in drugo, je nekaj, ki ne diši po pravi lo-giki.
Prav tako zopet beremo te dni po listih, da bodo nekateri predmeti v cenah zvišani za kak cent, drugi pa znižani. Razumem, da je težavno vsem predmetom in blagu, ki gre v tisoče in tisoče različnosti v par dneh nastaviti prave pravične cene, ki bi odgovarjale razmeram in zahtevam. Toda to se govori zdaj že nad tri mesece, začeli pa niso s strogim uvajanjem cen še niti pri knofih, ne šivankah, niti pri zobotrebcih,, kaj še le pri čem drugem. Zgleda, da je to zelo težavna naloga, ki jo bo vlada težko izvajala, ako se ne bo zatekla k strogostim. Sa-
no.
njem kontrole nad cenami, pa tudi mnogo glavobola.
In druge novice? Zadnje tedne je zasenčil vse novice po Ameriki in pri nas general Mac-Arthur. Ko sem tega narodnega junaka opazoval na televiziji, sem si marsikaj mislil. Narod ga je sprejemal, kakor menda še nobenega drugega. Ako bi ta 'narodni junak zaklical: Ljudje za menoj! Bi šla velika večina za njim in bi lahko naredil in ustanovil, kar bi hotel. Ampak MacArthur je demokratičen in ne kak diktator. In baš v tem je velik.
MacArthur je razgibal ljudi, da so kar zamaknjeni vanj. Čul sem pridigo katoliškega duhovnika, ki je dejal v svoji pridigi o njem: Junaški MacArthur je velik mož. - Javno mnenje je razgibal in razvnel, kakor že dolgo ne kdo drugi. Ob tem navdušenju premišljujem, kako bi bilo »mogoče kakemu pridigarju razgibati tako navdušenje in zanimanje za našega voditelja krščanstva — Kristusa. In potem je govoril o Kristusu in rekel, ko bi mi kristjani javnosti toliko govorili o našem nebeškem voditelju Kristusu, kakor govorimo o posvetnih voditeljih, bi meje krščanstva bile mnogo obsežnejše, kakor so. Dobro je povedal.
. Kadar si mi Slovenci tu in tam malo skočimo v. lase, pravimo navadno, da se je vragu Žakelj raztrgal, v katerem je nosil nevoščljivost in opravljivost in druge slabe lastnosti, ko je baš potoval čez slovenske kraje. Tako se je vse to slabo blago blago zasejalo med naše ljudi in zato, da smo drug čez drugega, itd. Jaz pa pravim, da mi Slovenci nismo edini taki, so drugi narodi prav taki, če ne še slabši. Drugi dan po slavnostnem sprejemu Mac Arthur j a v Chicagi sem bral v nekem dnevniku ,to le novico:
“Hlinoiški državni senator Miller, republikanec iz Chicage, je z drugimi javnimi odličnjaki čakal MacArthura na Midway zrakoplovni postaji. Ko je general pristal, je med prvimi stopil k njemu Hlinoiški guverner Stevenson, mu stisnil desnico in ga pozdravil z lepimi besedami. Komaj je guverner spustil generalovo desnico, je že pristopil k njemu senator Miller in mu v
smo videli v Jolietu. Kar prevzelo me je, ko sem poslušal izborne igralce, ki so v tako lepi čisti slovenščini govorili. O tisti Ljubljančan, ta ga je pokal, pa brez gajžle! Tudi drugi so lepo igrali, vsak je bil v svoji vdo-gi na svojem mestu. Kar zavidam Chikažane, da imajo zdaj tako izborne dramske moči. Ej, slovenska dramatika ni tako plehka, če jo izvajajo prave moči. Prav tako je lepa slovenska pesem, če jo pojo pravi pevci. Slovensko petje pri nas sicer še gojimo, z dramatiko pa nam gre bolj počasi. Stare moči so opešale, mladim se pa na ljubi ukvarjati, ker gre s slovenščino bolj trdo, a postavijo se pa, kadar nastopijo v angleških igrah. Zato smo se ta stari kar malo poživeli, ko smo videli te izborne igralce v igri “Pri Belem konjičku.” Igralci zaslužijo čast in pohvalo. Le še pridite nas razveselit s kako slovensko igro.
Župana in mestne zastopnike (komisarje) smo izvolili v torek 17. aprila. Novi mestni svet z županom Janke, bo zaprisežen .in ustoličen prvi ponedeljek v maju, kar bo 7. maja.
Naj zadostuje, pa še drugič kaj.
Tone s hriba.
NASA MICKA IMA TUD BESEDO
Joj, tako sem iz sebe, da sama ne vem, kje se me glava drži. Rada vam bi nekaj povedala, pa ne vem, kako bi začela, da bi se prav izšlo. Veste, v nedeljo bomo šli vodo gledat. Ježeštana, kaj takega pa še ne. Jaz sem jim rekla, kaj se vam meša da bomo hodili vodo gledat. Jaz se vsak dan dvakrat peljam mimo vode, ki jo je za precej škafov v jezeru, pa se niti ne ozrem ne tje. Pa da bi šla vodo nalašč gledat, pamet!
“Ampak Micka počakaj,” me je pogovarjal Damjan Tomažin, s katerim sva včasih igre predstavljala v Knausovi dvorani, “saj to ni voda, ampak Voda.
“Damjan,” sem mu rekla vsa v skrbeh, “k dohtarju bi šel da bi te preiskal, ki tako čudno govoriš. Pravijo, da so tisti ta novi dohtar strašno študirani,ki so iz Ljubljane prišli. Radi
me besede ne bodo dosti zale- uh0 zašepetal: “Nikar ne stavi
gle, kakor ne zaležejo pri otrocih, Ki klestijo sadež po vrtovih. Zaleže le palica, če udari, besede pa malo.
Naloga bo težavna in bo de-
Za svetsko vlado
V našem kongresu je bila vložena resolucija za svetsko vlado, to je za eno vlado po vsem vesoljnem svetu. Misel je vzbudila mnogo zanimanja med Amerikanci. Toda v splošnem judje še ne vedo dosti o tem, ampak tisti, ki so o tem lala vladi preglavice. Zakaj? poučeni, SO pa zelo vneti za idejo.	: čisto enostavno je to. Farmarji
Taka svetovna vlada naj bi se izcimila iz organizacije dandanes niso več farmarji, ka-Združenih narodov. To, seveda, ako bi se taka organiza- kor so bili pred četrtstoletjem. cija zares ustvarila tako močno, da bi kontrolirala oboro- Delavci niso več, kar so bili žene sile vseh narodov in ki bi se upala tudi svoje poveda- pred četrtstoletjem. Farmarji ti, pa če komu prav ali ne. Ne pa kakor sedaj, ko je ta or- so povezani med seboj. Imajo ganizacija obsodila kitajske komuniste kot agresorje, pa velike ledenice, v katere sprav-
Adrija se zahvaljuje
Cleveland, O. — Pevski zbor1 Adrija se želi zahvaliti vsem, ki so posetili njen spomladanski koncert v dvorani JAC v Eu-clidu.
V našem zboru je zbrana mladina, ki hoče ohraniti slovensko pesem in navade, kot se jih jei učila od svojih očetov in mamic. Vedno se trudimo, da bi sestavili tak spored, ki bi ugajal obiskovalcem naših prireditev. Upamo, da ste bili s koncertom zadovoljni, kot smo bili zadovoljni mi, da smo ga mogli predvajati.
Naša naslednja prireditev bo v nedeljo 21. oktobra in zelo veseli bomo, če bo udeležba velika, kot je bila zadnjič. Na ta način nam boste pokazali, da odobravate naše napore in dokazali, da ste podporniki slovenske kulture.	C. V.
Uspeha nam želi
Milwaukee, Wis. — Rad .berem časopise, ki poročajo po resnici in pravici o razmerah in dogodkih v naši stari domovini. Med te liste spada prav gotovo1 Ameriška Domovina. Na tisoče pisem, ki prihajajo v Ameriko iz Jugoslavije, potrjuje ono, kar piše AD, med tem ko “napredni” slovenski listi hvalijo razmere v Titovini vsevprek.
Nedavno sem se razgovarjal z osebo, ki se je mudila nad dva
bodo pomagali, če ti ni kaj prav v glavi. Kar reci jim, kakor si meni, da voda ni voda, ampak voda, pa bodo preč poklicali am-bulanco, da te odpeljejo.”
“I, saj sem ti že rekel, da nikar ne štramaj tjevendan, dokler ti vsega ne povem. V narodnem domu bomo v nedeljo 13. maja igrali igro, ki se ime-
nuje “Voda” in to te vabim, da prideš gledat. Saj veš, kako se znam jaz obračati na odru. Včasih si rekla, da čez Damjana ga ni. Kar je res, je pa res, pa ki me poznaš, da se nerad hvalim.”
“Ja,” sem dahnila in čakala, da bo še kaj povedal. Sram me je bilo, da sem ga tako zagalopi-rala, avša, avšasta.
“Pa Mary Marinko bo igrala, saj jo poznaš Domžalko, kaj ne. Ona je kot rojena za na oder. Potem pa tisti basist bo zraven, ki mu pravijo Janez Rigler, ki zna tako lepo peti tisto: Svet Izidor ovčice pasel, lepo je žvižgal, še lepše je pel. Pa Mrs. Var-šek, ki se ji tako poda vsaka vloga na odru. Pa Fr. Kolarič bo, pa M. Pust in Hauptman. Sami najboljši ljudje, ti rečem, Micka.
Pa o čem govori tista “Voda,” bi jaz rada vedela, da bi še komu kaj poklepetala. Saj veste, da je treba tako stvar raznesti med ljudi.
“V neki vasi bi imeli radi vodovod. Ta pa košta in zmislili sd se da je v Ameriki bogat vaščan, ki bi jim morda pomagal. Pa so mu pisali, naj bi pomagal za vodovod. In jim tudi je. Potem je prišel pa sam domov, da bi videl, kako gradijo vodovod za njegov denar. Pa ni nikomer povedal, da je on tisti. Kakor če bi vaš, Micka, dal Menišiji denar, da bi si vaščani napravili elektrarno: pri Malnah in bi šel potem domov pogledat,” pripomni Dam-
gah niso imele čevljev, ampak so jih imele ovite s cunjami. V stari Jugoslaviji so to delo opravljali moški, pa so bili pri tem dobro obuti. Srečna sem bila, ko sem stopila na domačo zemljo, še bolj srečna pa sem bila, ko sem zagledala na povratku kip Svobode pred New Yorkom, je zakjučila omenjena oseba svoje pripovedovanje.
Je že tako res! Kdor misli, da je v Jugoslaviji res tako dobro, kot to trdijo nekateri, naj gret vsaj tja gledat, če se že ne mara kar za stalno preseliti v ta raj na zemlji.
Uredništvu AD želim velikoi uspeha pri njegovem delu.
S prijateljskimi pozdravi
George V/. Raly.
-o—
Tajni sestanek kominfor-mistov na Dunaju
Dne 22. marca so na Dunaju tajno zborovali kominformisti iz Češkoslovaškega, Madžarskega, Albanije, Italije in Avstrije. Vabila na sestanek je razposlala avstrijska komunistična stranka. Iz Moskve je prišel na sestanek Vselovod Nikvodin. Avstrijski komunisti smatrajo, da so na sestanku razpravljali o krizi in čistkah v komunističnih -strankah držav, ki so bile zastopane (češkoslovaško — Clementis, Italija — Mag-nani in Cucchi, Albanija — Enver Hodža). Na sestanku sa sklenili, da bodo iz avstrijske komunistične stranke izključili dr. Fischerja in dr. Altmana, ki se ne strinjata s politiko, ki jo diktira Moskva. V okviru polit-
meseca v stari domovini. Pripo-j^rcda KPA je bil organiziran vedovala mi je,* kako vesela je' Poseben komite za čistke-bila, ko je stopila na slovensko zemjo, kako ljubeznivo so jo doma sprejeli, kako je obiskala večino družin v fari m videla povsod silno stisko in revščino.
Ureditev obmejnega prometa
kakega zaupanja v guvernerja Stevensona, ki te je pravkar pozdravil. On te je trgal v svoji povsod silno stisko in revščino. Med deželno vlado in jugo-izjavi zadnji-teden.” Miller je! Le onim, ki sede pri raznih'slovanskim konzulatom v Cena to krenil v stran, toda Mac-1 vladnih, večjih ali manjših ko-'lovcu se vodijo razgovori, kako Arthur	ga je poklical nazaj in	ritih, se godi dobro. Ljudje se	bi se uredil	obmejni promet med
ga vprašal po njegovem imenu,	z neznanci ne pogovarjajo radi	Avstrijo in	Slovenijo. Ureditev
Ta mu	pa odgovori: “Državni	o razmerah,-ker se bore tajne po-	prometa je	tam bolj potrebna,
senator	Peter Miller, republika-	licije, ki je povsod navzoča in	ker stopi s	15. aprilom v Slovenec, gospod general.”	ljudem vedno za petami. V ne- niji v veljavo nova uredba za
Pozneje so poročevalci in kem mestu je videla ženske, ki gibanje v obmejnem pasu.
drugi vprašali Millerja, zakaj so pometale- ceste. Oblečene so,	------0------
je to omenil?	i bile v raztrgane cunje. Na no- Rep izdaja lisico.
jan.
“Naš že ne bo dajal denarja za elektrarne, ga nima toliko, da bi ga razmetaval,” naglo pojezljam v skrbeh za naše groše.
“Saj nisem rekel, da bo, ampak sem samo primero povedal. Pa veš, v tisti igri “Vodovod” ne) bo samo govor o vodi, ampak boš videla, kako bo neka mati prignala sina Tinčeta, da gre snubit Anko. Pa se je, vranč nemarni, skujal in je vzel raje Ka-trco. Zmene! Anko je pa nazadnje dobil tisti bogati Amerika-nec, ki je dal denar za vodovod. Veš, Micka, tista Anka jlTžupa-nova hči in taki pa prav paše Amerikanec. Ata župan so bili strašno ponosni, ki so dobili bogatega Amerikanca za zeta. Micka, rečem ti, ne zamudi “Vode.”
“Ja, kam bom pa našega dela, ki še doma kloči in ne sme še med ljudi? Pa še ki mu ne smem omeniti vode. Veš, dohtar mu je odrekel vsako pijačo, samo vode ne in našega če kar zlomit, če samo sliši o vodi. No, ga bom že kako pretentala, da bom prišla na igro. Le dobro se obračaj, Damjan, kakor si se včasih. Kaj ne, tudi jaz sem bila prav Aetna na odru. Ali se še spomniš, Damjan, kako je bilo takrat, ko smo predstavljali neko igro, ime sem že pozabila, in smo napravili med igro grom in tresk. In ko je začelo treskati in grmeti, se je' pa stara špolarca trikrat prekrižala in na ves glas vzdihnila: O, predsladko ime, prizanesi nam!
“Ja, ja, spominjam se in lepo je bilo. Kako pa kaj vaša dva doma, Micka?”
“On je zdaj doma in ga učim, da mi kaj pristavi na peč, da vse name ne pride. Oni dan se je pripravil, da bo napravil gulaž. Domov sem ravno prav prišla, ko je on pri mizi sedel in klel, na peči pa meso črno pa meso črno kot oglje in po hiši je smrdelo, kot sama postajna. Bom ob priliki povedala, kako je bilo. Nekaj dni se je ongavil z regratom, ki sta mu ga nanesla odvetnik John Mihelich in naročnik, stari Lavrič. Najraje bi ga jima nazaj nesel, ker go nista nič strebila. Dva dni in dve noči se je ongavil z regratom in je rekel, da zdaj drugega ne sanja kot o regratu. Pa tudi tisto, kako so mu pri Kosičevih prešut ponujali, nisem še zgotovila. Saj pravim, za vse sem sama pri hiši. To je še dobro, ker vednoi vem, kje je on, ki je vedno doma. Torej Damjan, na svidenje v nedeljo. Jaz bom sedela bolj na levi strani, če boš kaj zijal po dvorani, da me boš videl.

‘SLOVENIJA” IZHAJA
DVAKRAT NA MESEC
KOT PRILOGA AMERIŠKE DOMOVINE
Številka 9
Leto II.
i®
Sm.
• V '
-
1
GLASILO SLOVENSKE KATOLIŠKE SKUPNOSTI
» DOPISI ZA “SLOVENIJO” NAJ SE POŠILJAJO NA NASLOV:
“SLOVENIJA” 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio

Ob 10-letnici 'ustanovitve
“Slovenske legije”
Nenadna zasedba celotnega slovenskega ozemlja po treh okupatorjih v aprilu 1941 je tako ves narod, kot njegove predstavnike postavila pred vprašanje: Kakšno stališče zavzeti v času sovražne okupacije in kaj svetovati narodu mimo okupatorja v svrho pravilnega in narodu koristnega zadržanja. Da ne sodelovati z okupatorjem in ga ne podpirati v borbi proti zapadnim zaveznikom je bilo vsem jasno, prirodno in samo po sebi razumljivo.
Kaj pa z odporom?
Zasedba Francije in Češko-Slovaške je dovolj jasno pokazala, da zavezniki: Francozi, Angleži in Amerikanci nikogar ne silijo k sovražnim akcijam proti^nacistom, dokler to ne'bi bilo vskladeno z zavezniškimi načrti. Se več. Cehom in Francozom je bilo celo izrecno naročeno, naj se vzdržijo slehernih akcij, škodljivih narodni skupnosti in imetju, in naj čakajo, da bodo na dano ^zavezniško povelje kot sveže ohranjeni borci posegli v odločilne boje pri osvobajanju domovine. Po istem pravilu smo se hoteli ravnati tudi Slovenci v vsej ogromni večini pametno in trezno mislečega prebivalstva: Izvesti organiziranje tajnih oddelkov, ki naj čakajo vse do onega dne, ko bo zav. poveljstvu nastop slovenskih borcey potreben. V ta namen je bila ustanovljena 29. aprila 1941 “Slovenska legija.” Izredno močan odmev je našla v narodu in je kmalu tajno povezala tisoče slovenskih fantov in mož. Prvotni cilj te organizacije je bil. pripraviti se, organizirati in ohraniti do odloči.nega trenutka, ves čas pa preko tajnega vodstva zastopnikov večinskih strank biti v zvezah z našimi narodnimi predstavniki v inozemstvu. Enake cilje je zasledovala “Sokolska legija.” Oni Slovenci, ki niso pripadali nobenemu izmed obeh slovenskih tradicionalnih taborov javnega življenja in delovanja, odklanjali pa tudi komunistično OF, so se povezali jv Narodni legiji. Vse tri legije so tesno sodelovale in končno izbrale skupno in enotno vojaško vodstvo.
Tej zamisli političnega zadržanja vsega naroda napram okupatorju so se z orožjem v roki uprli komunisti, katerih načrt — izvedba revolucije — je zahteval že v septembru 1941. objavo od 10 OF podpisanega sklepa, po katerem je justificirati vsakogar, ki bi se osvobojevanja slov. naroda lotil izven omrežja OF in KPS. A strogim navodilom Moskve je bilo treba slediti-: KPS se je zato uprla londonski vladi, uprla slov. predstavnikom v njej, uprla ^Slovenski zavezi,” uprla zdravemu mišljenju ogromne večine slovenskega .naroda ter pognala svoje prve borce v navidezni boj proti okupatorju, resnično pa začela z likvidacijami Slovencev in revolucijo. S svojim septemberskim sklepom je iG OF in KPS preko njega šla v odkrit boji proti narodnun koristim in v službo interesov Kominterne. Zato je bila dolžnost Slovencev, da so morali iz skritega pripravljalnega deja za končni osvobodilni boj, napadeni od komunistov, poseči v samoobrambno borbo. Temu stanju so se morale prilagoditi tudi Slovenska, Sokolska in Narodna legija.
Izraba sovražne okupacije je tako slovenski narod zaradi komunistov veljala na desettisoče življenj, veljala milijonsko škodo na narodnem imetju, veljala končno tudi ugled v.širnem svetu; izvedba revolucije in prihod komunistov na oblast pa je slovenstvo, utrjeno v krščanstvu in za-hbdni civilizaciji, odtrgala od zahoda in ga vklenila v obroč komunističnega azijatskega gospodstva.
Komunistični oblastniki naše domovine so se navezali - na življenje in smrt na mogotce v Kremlju. V takih razmerah so'zahodne sile odklanjale jugoslovanske zahteve po pravičnih mejah na severu in severozahodu. Tako smo Slovenci po zaslugi OF in KPS zamudili najugodnejšo priliko, ki smo jo v zadnjih tisoč letih imeli, da združimo vse slovensko narodno ozemlje v mejah svoje narodne države; Trst in Gorica, ki sta nam bila že obljubljena (Primerjaj: Robert J. Kerner. Yugoslavia, Los Angeles 1949.) ter slovenski del Koroške so ostali odrezani od ostale Slovenije. To je poleg umorov desettisočev nedolžnih poleg požigov in ropov, največji greh, ki ga je zakrivila KPS nad slovenskim narodom.
Danes pa slovenski narod preživlja novo tragedijo: Vse nade je stavil na zapad; veroval je, da bo ta zapad, ki mu je komunistično diktaturo vsilil, spoznal usodno zmoto in re-?il narod suženjstva.
Pa je v merjenju sil pred novim svetovnim spopadom zopet naš narod postavljen pred preizkušnjo. Komunizem ga tlači in uničuje. Zapadni svet pa si je_zamašil ušesa, da ne čuje krikov bolečin tega naroda. Tlačitelj in krvnik našega naroda — komunist — naj bi zapadnem svetu pomagal v borbi proti — komunizmu.
Za nas, ki šmo komunizem doživeli in nas ne more pre-niotiti nobena propaganda je to najmanj — nerazumljivo.
Pred desetimi leti smo prvi dan okupacije verovali, da bo dan svobode prišel. Prišel je po končani vojni za mnoge, ža nas ne. Kljub temu še danes verujemo z nezmanjšano vero, da bo dan svobode končno le prišel. Prosimo samo Boga, da bi vzdržali v tem upanju in veri tudi naši bratje in sestre v domovini, ki morajo prestajati vedno težje preizkušnje in vedno hujša razočaranja.
(“Svob. Slovenija.’)
J. B.
Kmetijska delovna zadruga
Kmetijsko delovno zadrugo dobro poznamo iz časopisov in knjig, ki so nam na razpolago.
V teh se poje kmetijskim delovnim zadrugam samo hvala, ker vs^ tc so komunistični časopisi in knjige. Dobili smo pa sedaj tudi poročila od ljudi, ki v zadrugi živijo m ki so na svoji koži skusili, kakšna je znana pravljica komunistov o “prostovoljnem vstopanju” kmetov v zadrugo. Zato bomo sedaj navedli odstavke iz teh pisem, da se vidi stvarnost in se pokaže še na tem vzgledu,, kako komunisti za javnost nimajo drugega kot laž in le laž. Zaradi krajšega izražanja jo bomo imenovali kolhoz, ker je čisto po sovjetskem vzorcu urejena.'
Vstop
III. plenum Centralnega komiteja komunistične partije Jugoslavije poleg ostalih sklepov o pospešitvi tempa socializacije kmetijstva tudi rsklenil “Nadaljevati z ustanavljanjem kmečkih obdelovalnih zadrug, zlasti v žitorodnih krajih, pri tem pa se strogo držati načela prostovoljnosti . . “To je za nepoučene, ki verujejo, da komunisti za javnost dajejo resnico in nič drugega kot resnico, za take; kr so zvesto verjeli komunistični ustavi. Trdili so, da je nemogoče, da bi v tako slovesni listini kot je ustava, mogle biti laži.
Kako pa je s to s“strogo prostovoljnostjo” v praksi? Pismo pravi: “Naj Ti razložim, kako je bilo. Saj itak veš, da je to moralo priti in tudi kakšnim potom. Vendar Te bo zanimalo, kako je bilo v mojem sluča-čaju. Za lansko leto smo pla čali davka 145 tisoč din. In se daj pomladi smo dobili naknadno za lansko leto še 220 tisoč. Za letos so pa rekli, bo treba plačati 100 tisoč akontacije za letošnji davek. Vse to bi morali takoj plačati. Ker pa nismo, so nam zarubili vso živino, stroje, voze, celo šivalni stroj. In v roku štirih dni bi bilo treba plačati, da preprečimo prodajo zarubljenih stvari. Tako smo nekaj časa ugibali, ali bi vzeli na posodo, ali bi za toliko prodali ali bi vstopili v zadrugo ali naj nazadnje pustimo, da nam vse skup zlečejo z doma.
Za noben način se nismo mogli odločiti. Vmes so še hodili vsak dan ljudje k nam, ki so nas na-gavarjali za zadrugo in nam grozili z naknadnimi še večjimi davki. Sosedje so nas pa z vso vnemo odvračali od zadruge, ker so vedeli, da bodo potem morali tudi drugi stopiti v zadrugo. Naša hiša kot najmočnejša v vasi je bila nekako odločilna; če se bo morala ta ukloniti, potem se bodo morale tudi druge. Komunisti so hoteli, da pri nas vstopimo prvi. Vedeli so, da bo potem pri drugih lahko šlo., da bodo potem lažje izvajali svoje načrte. Nadalje so nam naprtili 30,000 din kazni, .ker nismo oddali predpisane količine lesa. In še drugih
30,000	din, ker nismo oddali mleka od deset krav, kolikor bi jih bilo moralo rediti naše posestvo pri pravilnem gospodarstvu, kot so izračunali. Vse to se je izvajalo v zelo grobem tonu, da so nam jasno pokazali popolno odvisnost. Tako sem se
ske obdelovalne zadruge, v ka- din. Ker mora k temu še ku-teri jo sedaj v naši vasi že veči- piti podlogo in pritikline in plana kmetov. Sin sedaj največ čati delo krojaču, je pravilno, dela s kosilnico in drugimi stro- da stane moška obleka 24.000 do ji, ker smo morali vse stroje od-, 25.000 din. Torej bi moral kol-dati zadrugi enako kot vozove,1 hozni delavec delati za eno mo-oroclje, živino, itd.	j gko obleko ravno celo leto in
Starejši hčerki hodita z dru-jne bi smel nič jesti, nič piti, gimi ženskami na delo. Jaz z1 sploh nič potrošiti zase. Na-nedoraslimi pa obdelujem osta- j meščenci ali uradniki v zadru-
nek zemljišča, ki so nam ga pustili: sadni vrt ob hiši in pol hektara zelnika. Hlev seveda je tudi postal zadružen, in so v njem same krave. Pri drugem kmetu so sami prašiči. Konje bodo zopet dali skupaj v hlevu tretjega kmeta.” — Pojasnil k temu pismu ni treba. Je dosti jasno povedano. Tisto, kar se kmetu, ko vstopi v zadrugo, pusti, je ohišnica, da more na njej pridelovati zelenjavo za svojo družino, in krmo za kravo, kokoši in svinjo, ki jih tudi sme imeti za svojo družino.
Naj še dodamo odstavek o uspehih komunistov pri “prostovoljnem vstopanju” v kolhoz: “Naša vas je sedaj včlanjena v zadrugo vsa razen treh kmetov. Drugod pa jih je manj v zadrugi. To je odvisno od tega, kakšen političen pritisk je bil kje izvršen. V zadrugo spadajo namreč še tri sosednje vasi, ki so tvorile faro. Tam je včlanjenih manj kmetov.”
Kako plačujejo delo?
Pravila za kolhoz označijo namen delovne zadruge takole: “Delovni kmetje se prostovoljno združijo v kmetijsko obdelovalno zadrugo zato, da bi s skupnimi proizvajalnimi sredstvi in s skupnim delom ustanovili zadružno gospodarstvo z napredno organizacijo, plansko proizvodnjo in visoko produktivnostjo dela, uporabljajoč sodobno znanost in tehniko, da bi na ta način povečali dohodke, se ubranili izkoriščevalskih elementov na vasi ter sodelovali pri socialistični graditvi države in s tem ustvarili boljše in kulturnejše življenje.”
Pustimo v stran vse bobneče besede o naprednosti, znanosti in tehniki. Poglejmo le, kako ustvarjajo “boljše in kulturnejše “življenje”. Pismo takole pove: “Osnova plače za zadružnika je delovni dan, čigar vrednost se določi šele ob koncu leta na podlagi zaslužka zadruge in števila storjenih dni zadružnika. Za lansko leto je bila vrednost delovnega dne 80 din. Mesečna plača nameščenca je bila 3000-5000 din. Meter kamgar-na pa stane 6000 din, če ga dobiš, kilogram masti 500 din. Da o artiklih široke potrošnje in galanteriji ne govorimo.” Tu je pismo preveč zgostilo vse: zaslužek in cene.
Razdelimo to, kar je močno z žeto povedano. Zadružni delavec je torej zaslužil samo po 80 din dnevno, ko so na koncu leta napravili obračun, koliko, je zadruga dobila od države za svoje pridelke. To pomeni, da zadružnik mesečno zasluži 2000 din, če računamo 25 delovnih dni, tedensko pa 480 din (to je šest delovnih dni). Njegova tedenska plača je nekoliko manj kot stane 1 kg. masti. Za en meter kamgrana (blago za moške obleke) bi moral delati ravno tri mesece. Če hoče kupiti kamgarna za celo obleko t.
gi so plačani bolje, ker zaslužijo povprečno dvakrat toliko kot navadni kolhoznik: zaslužijo pač 3000-5000 din, ker so ali komunisti ali pa vsaj kandidati, so torej “zgrajeni”. Seveda komunisti imajo pa še vedno svoje posebne vire dohodkov,
kot so to lani uradno izdali, ko so navidezno privilegije članov komunistične stranke z zakonom ukinili, verjetno pod pritiskom
Amerike, da so dosegli --------
pomoč.
Če so torej dohodki zadružnika tako nizki, če nad njim vlada komunist, ki je bil naj slabši gospodar v vasi ali celo de-domržnež, ali je potem čudno,, če se kmetje upirajo “socializaciji”? Če so dohodki zadružnika tako sramotno nizko odmerjeni, kako smešno je potem, da govorijo v pravilih o tem, da je cilj zadruge, da ustvari “boljše
znosna. Saj je to vendar najgrše izkoriščanje delavca, če njegov
letni zaslužek ne predstavlja v celoti nič več kot vrednost ene moške obleke, ali 50 kilogramov masti.
Le upanje jih drži.
Naj za zaključek navedemo še en stavek iz pisma: “Tako je prišlo sedaj tisto, česar se Ti mogoče še nisi tako hitro nadejal. Toda z božjo, pomočjo in z vzajemno tolažbo bomo tudi te čase prebili”. Le upanje jim ostane, da tisti, ki so Jugoslavijo izročili komunizmu, uvidijo
in kulturnejše življenje”. Torej | svojo velike zmoto in vse storijo, da jo popravijo. Močen mora biti narod v upanju v svojih najbolj črnih dneh komuni-
zopet en dokaz, da imajo komunisti za varanje javnosti vedno dosti lepih besed na razpo-
lago, vedno dosti laži, da pa je stičnega suženjstva; v tem u-stvarnost strašno klaverna in za'panju ga najbolj krepi vera, v “rajo” v zadrugi naravnost ne- kateri ima zatočišče.
Ameriško posojilo Jugoslaviji ali žid Castiglioni toži Tita
Pred kratkim je sodišče v Milanu zavrnilo predlog na izvršbo z začasno odredbo radi zneska
600.000	dolarjev proti FLR Jugoslaviji v roke predsednika vlade maršala Tita. Ta odločba sodišča temelji na določilu italijanskega zakona, ki ne dovoljuje začasne odredbe proti osebi, ki živi zunaj meja italijanske države.
Razkošno vilo jugoslavanskega poslaništva v Rimuj,, na cesti, Monte Parioli (ki jo je Jugoslavija kupila za 54 milijonov Lir, a za obdavčenje prijavila le vrednost 18 milijonov Lir) smatra italjanski zakonik za “tuje ozemlje”. Advokat Klitsche je v imenu svojega klijenta, finančnega magnata Castiglioni-j a, proti tej odločbi sodišča protestiral, zatrjujoč, da se more izvršilni nalog proti tuji državi, veljavno vročiti v Italiji osebi opolnomočenega ministra zadevne države. Milansko sodišče pa teh razlogov ni upoštevalo, dasi ni niti najmanj postavilo v dvom utemeljenost zahtev, ki jih ima Castiglioni proti Titu. Te zahteve so podprte s petdesetimi dokumenti. Sedaj Casti-gloniju in njegovemu advokatu Klitsche ju ni preostalo drugega, kot da je naperil proti Titu običajno pravdo, ki bo pa malo dalj trajala. Škandal pa bo razmeroma večji.
Kamil Castiglioni, sin bogatega tržaškega rabina, ima v Milanu majhen urad tridesetimi ljudmi, nik banke, a vendžr ima ta denarni mogotec svoje zastopnike širom sveta. Po drugi svetovni vojno je izgubil večji del svojega premoženja, takrat ko so
se je, da da bi ga Tito prevaral.
Kljub temu je pozneje Castiglioni svetoval Titu, naj se odpove zvezi z Rusijo, končno naj se odpove Trstu in izjavi za za-padne velesile. Pod temi pogoji, tako je Castiglioni obljubil Titu, bi bil pripravljen posredovati ekonomsko pomoč Zapada Jugoslaviji.
Še predno je bila javno pretrgana vez, ki je družila Jugoslavijo kot komunistično državo z Rusijo, je Tito prosil Ca-stiglionija, naj poskrbi Jugoslaviji tako krvavo potrebnega petroleja. Castiglioni se je odločil, da bo tvegal in je zato obljubil Titu, da bo preskrbel Ju
ka Jugoslavije pri ZN. ker je hotel preprečiti Castigiionovo posredovanje.
18. septembra 1949 je Casti-glinoni prišel v Beograd, da bi dvignil obljubljeno mu provijo ($609,000), in da bi mu Jugoslavija povrnila stroške v znesku $120.000. Ko sta Tito in Kidrič za račun izvedela, sta nenadoma izginila. Castiglioni-ja je zato sprejel v Beogradu neki uradnik trgovinskega ministrstva (Crnjcbrnja). Po dolgih prerekanjih je bilo povračilo za stroške znižano na
70.000	dolarjev. Trideset tisoč jih je Castiglioni takoj prejel, za nadalnjih 40 pa se je Jugosla-
gosiaviji 100,000 ton petroiejskin j vjja obvezala, da mu jih plača
proizvodov, takoj ko bo ta prekinila zveze z KomnRprmo. Obljubljeni petrolej je Tito po prelomu z Kominformo tudi res prejel.
Tito pa je kmalu uvidel, da si s samim petrolejem Jugoslavija ne bo dosti pomagala. Sklical je zato svet federalne planske komisije, ki se je končno odločil, da bo še enkrat prosil pomoči pri Castiglioni-ju. V ta namen se je 18. maja 1949 Castiglioni sestal s Titom v Beogradu. Tito je Castiglioni-ju obrazložil težko gospodarsko stanje Jugoslavije in poleg tega izjavil, da je pripravljen tudi na kakšno “ideološko žrtvico”, če mu bo Zapad finančno pomagal. Castiglioni mu ni dal takoj kon-s kakšnimi čnega odgovora. Šele kasne-Ni predsed- je, 27. maja, mu je iz Milana sporočil svoje pogoje. 21. junija je jugoslanski zvezni minister za trgovino sporočil Castiglioni-ju, da Jugoslavija njegove pogoje sprejme. Jugosla-
njegovo imetje podržavile ko-jvija ie istočasno pooblastila Ca-munistične vlade srednje-evrop-; stiglionija, da ji najame poso-skih in balkanskih držav. Da-jjilo do 200 milijonov dolarjev, nes šteje ta mož kakih 70 let,1 Castiglinoniju pa obljubila 1 in in je najboljši svetovalec vsem! x/2% provizije na dobljeno po-bankam in industrijskim podje-1 sojilo in povrnitev stroškov, ki tjem, ki imajo "kakršnekoli po-! jih bo imel s pogajanji.
moral zavezati za člana kmetij- j. 3,20 metra, ga stane 19.200
slovne zveze z državami za že-j Naslednji mesec, 8. avgusta, je lezno zaveso.	j Castiglioni dospel v Združene
Zato ni čudno, da se je Tito države, kjer je imel razgovore že leta 1947 obrnil nanj, naj bi z gospodarstveniki in politiki, mu posredoval pomoč zapadnih; Uspeh njegovih razgovorov je držav predvsem Amerike. To j bil sledeč: Amerika bo'dala Ju-Titovo prošnjo je Castiglioni1 goslaviji 40 milijonov dolarjev odklonil iz dveh razlogov:	1). posojila, 20 milijonov takoj, 20
Kot italijanskemu Tržačanu se' pa po jan. 1950, Amerikancci od mu je videlo neprimerno postati , Tita niso zahtevali kakšnih zastopnik komunistične države, “ideoloških žrte*»” marveč le, pri zapadnih vladah; in 2.) Bal1 odpoklic Kosanoviča, zastopni-
v materijalu. Čez mesec dni je Jugoslavija v Trstu izročila Castiglioni ju nekaj konoplje, a je bila tako slaba, da jo je Ca-stighoni mogel prodati le za 21.-000 dolarjev.
Izplačilo provizije pa mu je bilo obljubljeno za takrat, ko bo Jugoslavija prejela drugi del posojila. Ko pa je Eximbank izplačala še drugi del posojila Jugoslaviji, Jugoslavija pa Ca-stigiioniju ni izpačala dogovorjene provizije, je tržaški žid izgubil potrpljenje in celo stvar pritiral pred milnasko sodišče.
Gotovo je poglavitni namem Castiglionove tožbe iztirjati od Tita obljubljenih $600.000. Ima pa Castiglioni prav gotov še drug, postranski namen:	s
škandalom, ki ga bo povzročila ta tožba, -misli preprečiti nada-Ijno pomoč Amerike Titovi Jugoslaviji. V zvezi s tem, je Castiglioni s svojim negativnim mnenjem že uspel pri nekem amerikanskem trustu, ki je bil še pripravljen dati kot posojilo Jugoslaviji vrednost stotih milijonov dolarjev v blagu.
Castiglionijev primer dokazuje, koliko velja dogovor, sklenjen s komunističnimi vladami.
Morda ne bo treba dolgo čakati, ko bo tudi Ameriki nerodno, da je s svojimi dolarji podprla diktatorja, ki ima na vesti stotisoče jugoslavanskih življenj. Naš kmet pravi: “Za vsako r . . je Bog šibo odrezal”. Castiglioni, kateremu niso bili morda povrnjeni niti stroški, ki jih je i-mel s posredovanjem za posojilo, to šibo prav gotovo že čuti ...	Roma
Naš komunisli(ni zaveznik
“Nekaj čudnega je za komunistično državo, da so mi1 dovolili, da grem, kamor hočem, in da delam, kar hočem, ne da bi se za to zanimala policija. Z razliho od ostalih komunističnih prestolnic, ki sem jih videl od Moskve do Budapešte, od Sofije do Varšave, je Beograd mogoče malo bolj zanemarjen in umazan. Beograd ima vse zunanje izglede vzhodno-evrepskega komunizma —* smrad od nepranja, umazanija, stenice, slabo oblečene ženske, strašno visoke cene, prazna izložbena okna, na vsakem oglu policija in vojaki, ogromni propagandni napisi na vsakem javnem poslopju. V kmečki okolici vidiš neverjetno revne kmete, ki so jih nagnali v nemehanizirane kolektivne farme, revna provincialna mesta in neverjetno razkošne uradne avtomobile, ki se prebijajo skozi volovske zaprege in utrujene pešče. Dolge vrste političnih zapornikov, ki korakajo vsako jutro na delo, nam potrjujejo policijski značaj našega novega zaveznika. Kakor vsaka diktatura ima tudi jugoslovanski režim obilo nasprotnikov. Problem je edino, kako jih najti. Od leta 1945 je bilo za tujca in Jugoslovana nevarno Kritizirati Titovo vlado. Vsakokrat je moglo imeti neugodne posledice za obe strani, ako je tujec govoril z opozicional-nim Jugoslovanom. Sedaj je drugače. Sedel sem v kavarni v ulici maršala Tita, pil težko turško kavo in poslušal uradnika predvojne jugoslovanske vlade, ki je preklinjal Tita in komunizem.” ■ Pred enim letom si ne bi upal tega”, mi je rekel, “vse svoje zveze z zapadom sem moral pretrgati. Vedno me je obiskala policija, kadarkoli sem bil kje s kom. Sedaj je drugače. Ves čas porabijo, da lovijo kominformiste. Seveda me še nihče ne ceni, toda počutim se varnejšega, kakor sem se prej. Nobenih heprilik nimam, če govorim z Amerikancem . . .”
Ko sem sedel v najboljšem hotelu v Skopi ju in čakal na svoja dva tovariša iz poslaništva, se je naenkrat pojavil pred menoj človek in me vprašal”? Ali ste vi tisti Amerika-nec, ki govori rusko?” Ko sem mu odgovoril, da sem jaz tisti, je pogledal po prazni veži in mi zaupljivo rekel:	“Pojdi z me-
noj” Šla sva ven, na cesto Zunaj je bilo temno in viharno. Razen majhnega volička ni bilo na ulici nikogar. To me je malo vznemirilo, ker nisem i-mel s seboj drugega kot palico. Šel sem za njim. Čim sva bila na ulici, je mož zagrabil mojo roko in hripavo šepetal:	“Jaz
sem . . moje partizansko ime je . . Hotel sem vam samo povedati, da smo vsi partizani veseli, da je Jugoslavija sedaj prijateljica Amerike. Politika je sedaj na eni, sedaj na drugi strani, n.pr. takole” — pri tem je obrnil dlan na ven in na noter—toda vse to je samo politika. Partizani smo bili vedno prijatelji Združenih držav.”
Predno sem se zavedel, je moj skrivnosti prijatelj izginil v temi. Nikoli več nisem o njem slišal ali ga videl.
Partizani —- Titovi pristaši v borbi proti nacizmo — so bili med ljudskimi množicami glavni podporniki jugoslovanskega komunističnega režima. Ni treba živeti dolgo v Jugoslaviji, da odkrijete, da si večina jugoslovanskih komunistov predstav -Ija stvari še lažje in enostavnejše kakor moj močni makedonski partizan. Ko poskušajo, da bi istočasno ostali komunisti, nasprotovali Sovjetski zyezi in sodelovali z zapadom, trpijo ti komunisti na nekaki politični shizofreniji. Take razdvojne osebe lahko najdeš povsod. To sem ugotovil takoj, ko sem prišel preko meje.”
Dopisnik pripoveduje, kako se je oddelek, v katerem je sedel, napolnil z Jugoslovani, inženirji, študenti. Ing. Popovič je omenil, da je možna vojna, ker hoče Rusija napraviti zmedo v Jugoslaviji, kakor jo je v Koreji. Inženir upa, da bodo Združeni narodi intervenirali. Nato dopisnik nadaljuje:
“To je vse res”, je rekčl diplomirani pravnik iz Zagreba Milanič, “toda ali ni tudi res, da je končno vojna potrebna tudi za Združene države,da preprečijo ekonomsko krizo? Ali morete trditi, da si amerikansljh kapitalisti ne želijo vojne? Ali ne priznate, da je pravi cilj Marshallovega načrta, da se obogatijo ameriški kapitalisti?” Zanimivo je, da je zgledalo, da so bili vsi Jugoslovani v mojem oddelku istega mnenja kot Popovič in Milanič.”
V vagonu se je razvila dolga debata. Utise iz te debate je dopisnik takole sumiral:
“Uradno in verjetno tudi splošno mnenje med jugoslovanskimi komunističnimi krogi je tako, da še ni doseglo resnično protisovjetskega stališča. Ideja, da bi se Sovjetska zveza mogla motiti, le z muko prodira. Zlasti velja to za one, ki so v početku podpirali resolucijo Ko-minforma . . Diplomirani filozof Milan Stojkovič mi je rekel:” Jaz enostavno hisem mogel verjeti, da bi se mogla Sovjetska zveza motiti. Vzgojili so me v ljubezni do Sovjetske zveze. Čeprav nisem verjel vsem obtožbam proti moji domovini, sem verjel, da bodo neke držale, ako je to trdila Sovjetska zveza.”
Milan Stojkovič je pripadal skupini mladih komunistov, članov tajne organizacije, ki so imeii za cilj, da pospešujejo sprejem kominformovske resolucije. Ko je bila organizacija odkrita, so jih paslali v delovno taborišče, kjer so čez dan delali na cestah, ponoči pa so jih intenzivno politično vzgajali”. Vsi so bili izključeni iz komunistične. partije — kar je končno nabolj resna zadeva. Ko je njegova 8 mesečna kazen potekla, je Stojkovič spoznal, da se je Sovjetska zveza motila. Pustili so ga na svobodo.
‘Oni vedo, da sem temeljito študiral marksizem in da nisem prišel do' svojega zaključka, samo da bi prišel iz zapora, ampak na podlagi dolgega in resnega razmišljanja . . Poleg tega smo jaz in moji tovariši skrbno nadzirani. Z naše strani ni nobene nevarnosti.”
422, ker je “veliko prašičev poginilo”. Pogini so šli na račun zajamčene preskrbe. Za leto 1950 je bilo registriranih 47.315 poginov prašičev. Ta škoda je nastala deloma radi slabega cepiva, deloma radi slabe živinoreje.
V ljutomerskem, kranjskem in ptujskem okraju ter v mariborski in celjski okolici so pristopili v zadruge predvsem večji kmetje, ki sami niso mogli več izpolnjevati svojih obveznosti do države.
V ljutomerskem okraju pride na 100 ha obdelovalne zemlje 176, v ptujskem 159, v mariborski okolici 182, v celjski o-kolici in v kranjskem okraju pa 254 ljudi.
Velika večina kmetov je izpolnjevala svoje obveznosti do države, v nekaterih primerih manjši kmetje celo v svojo škodo. Precej bogatih kmetov pa vsa leta po osvoboditvi ni izpolnjevalo nobenih obveznosti do skupnosti.”
Te podatke je dopolnil v svo-, jem govoru v proračunski de-j bati dne 12. jan. še Miha Marinko.” Ljudska pravica” od 13. jan. ki objavlja Marinkov govor, piše:
“Na premnogih posestvih nimamo niti takega donosa, kakor so ga dajala pred vojno. Tudi marsikatere delovne zadruge ne dajo tistega pridelka, ki ga je ista zemlja dajala prej.”
Nekaj podatkov o jugoslovanskih kolhozih
Mesečnik “Socialistička poljo-privreda”, Beograd, feb. 1951, objavlja na prvem mestu članek “Pet godina seljačkih rad-nih zadruga”. Iz tega članka povzemamo sledeče uradne podatke o naraščanju kmetijskih zadrug ali kolhozov:
Število zadrug:
31.12.45	46	47	48	30.VI.50
6971
šnih kmetih in kolonistih”. Zanimivo je, da so se prve zadruge pojavile in da so se tudi najprej v večjem številu organizirale v Vojvodini in Slavoniji, to je na posestvih pobitih ali izgnanih Švabov. Ta posestva je država socilizirala in jih razdelila med koloniste, k: so takoj osnovali zadruge. To dokazuje, da so dali “iniciativo za osnovanje zadrug” državni organi. Pravila za te zadruge je pa nalogu CKKPJ izdelal Moš v Pijade.
N .loge državnih in partijskih org: rov z ozirom na kmetijske zad o ge v bodoče so:
1 Intenzivnejše politične -agitacijsko delo za nove zadru-
ge’
2)	Ekonomska krepitev obstoječih zadrug.
3)	Razširjenje njihove delavnosti.
Člankar pravi, da je petletna praksa pokazala, da je delovna sila v zadrugah premalo izrabljena. Leta 1949 so opravili zadružniki komaj povprečno 104 delovne dni. Zato je treba mi-v JNK Makedoniji ima zaaruga	kako bi se delovna sila v
“Edvard Kardelj” največ, to je | zadrugah mogla polno izkoristiti, n.pr. z domačo obrtjo ali z
IZVIRNEVESTI IZ DOMOVINE
415398
31	454 779 6626
Št. kmečkih posestev:
25052 40590 340739 Zemlja v ha:
121518 210986 1839978 2157786 Po zadnjih statističnih podatkih pa je v Jugoslaviji 6980 kmetijskih zadrug s 429.000 bivših kmetijskih gospodarstev. Za kateri čas veljajo te najnovejše številke, članek ne navaja.
Največja zadruga ima 6800 ha. Povprečno pa imajo zadruge v Vojvodini po 960 ha, v Slavoniji po 450 ha zemlje. Od zadrug NR Makedoniji ima zadruga
18,000 ovac. Zadruge imajo 3200 traktorjev.
Doslej so dobile zadruge od države 5.5 milijard kreditov, same pa so investirale 4,9 milijard svojih sredstev.
Članek pravi, da je prišla iniciativa za osnovanje zadrug od kmetov samih. Pojavila se je “pri ljudeh brez zemlje, pri a-grarnih interesentih, siroma-
delom v gozdih v zimskem času.
Zaključki člankar j a dokazujejo, da bo jugoslavnski režim s “socializacijo vasi” nadaljeval.
— Naj lepše snežinke nastajajo pri sorazmerno visoki temperaturi in ne tedaj, ko je posebno mraz.
Nova slovenska revija4Vrednote,
Podatki o kmetijstvu v Sloveniji
“Ljudska pravica”, glasilo, KPS, objavlja sledeče podatke, ki jih je zbrala Anketna komisija za priskavo načina odkupovanja v Slaveni ji:
“Kmetijska proizvodnja v Sloveniji more dati največ za 3 mesece živeža za prehrano prebivalstva. Živež za % leta se mora uvažati iz drugih republik.
Od skupne površine zemlje 1,990,442 ha je komaj 560.958 ha ali 28.08% obdelovalne. Od prebivalstva je 784.832 ali 56.5% socialističnega in 604.251 ali 43.5% kmečkega področja. Na 100 ha obdelovalne zemlje pride 249 prebivalcev, od tega 108 kmečkih ljudi, to je takih, ki žive samo od kmetijstva.
Nekmečkih, malih in srednjih kmečkih gospodarstev do 8 ha je 142.749 ali 56.5%. Ta gospodarstva imajo skupaj 195.146 ha ali 35% obdelovalne zemlje. Kmečkih gospodarstev, ki imajo nad 8 ha, je 49.392 ali 25.32%. Imajo 365.812 ha ali 65% obdelovalne zemlje.
Po odkupnem načrtu bi mo-, rali 1.1949 odkupiti 95.530 pra-! šičev, odkupili pa so jih le 66.-
Slovenski emigranti smo razkropljeni po vseh celinah naše zemlje, prilagajati se moramo načinu življenja posameznih dežel, kjer smo našli svoj dom, toda pri vsem tem ne smemo pozabiti, da imamo velike dolžnosti do domovine. Vse naše znanstveno, umetniško in kulturno življenje v domovini je pod nadzorstvom totalitarne stranke, ki ne dopušča nobene svobodne misli in svobodne besede. Vsa vzgoja mladine poteka po načelih marksistično leninistične filozofije, ki je postala uradna filozofija totalitarne države. Zato imamo Slovenci v svobodnem svetu velike dolžnosti, na katere ne moremo in ne smemo pozabiti, ker bo od našega dela v svobodnem svetu nekoč odvisno, kakšne bodo smernice znanstvenega in umetniškega dela doma v bodočnosti. Prav te smernice so vodile do ustanovitve nove slovenske kulturne revije, ki naj zajame vse slovenske izobražence v svobod-■nem svetu. Revija ima naslov “Vrednote” in jo izdaja Delovno občestvo za Slovenski katoliški institut v Buenos Airesu. Naloga revije je posvetiti se delu za znanost, umetnost in kritiko.
Prva številka “Vrednot,” ki je za naše razmere lepo in okusno opremljena, prinaša na prvem mestu sliki Goršetovih kipov Mahniča in Prešerna, prvi naj predstavlja katolištvo naše kulture, drugi pa slovenstvo, saj je Mahnič bil pravi kladivar katoliške znanosti, Prešeren pa predstavlja začetni višek slovenske umetne besede.
Prva je objavljena razprava Alojzija Odarja “Slovenski katoličani in znanost.” V razpravi ugotavlja pisec delo slovenskih katoličanov za znanost v preteklosti, predvsem razmerje katoličanov do slovenske univerze, ob koncu pa ugotavlja, da “znanstveno delo zahteva od tistega, ki se mu posveti, nesebičnega idealizma, ki ga vzdrži pri delu tudi takrat, ko se zdi, da je zaman.” Jože Osana objavlja razpravo o glasbeni umetnosti pod naslovom “Musiča per-renis,” v kateri razpravlja predvsem o pomenu časa v glasbi. V razpravi ugotavlja, da je “glas-
ba umetnost, ki oblikuje čas z zvočnim slapom glede na razpoloženjski smoter.” Razprava bo najbolj zanimala vse, ki se zanimajo za glasbo, saj je nekako nadaljevanje in dopolnje-
vanje razprav o glasbi, ki jih
Srebrnič s pesmima “Še nikdar tako” in “Pomlad — nekoč,” Mirko Šušteršič — Valiant s pesmijo “Težke ure,” Borut s pesmima “Nihanje” in “Tuja obal,” Karel Rakovec z oblikovnim in vsebinsko dovršenim so-
je pisal isti nadarjeni slovenski skladatelj že doma v “Domu in svetu.” Na koncu je dodan resume v španščini. Znani raziskovalec Baragovega življenja in avtor njegovega življenjepisa, ki je pred vojno izšel pri Mohorjevi družbi v Celju, Franc Jaklič objavlja razpravo “Sv. Klemen Hofbauer in njegov vpliv na jurista Barago,” ki mora zanimati vse raziskovalce Baragovega življenja in jih na to razpravo posebej opozarjamo, v razpravi prof. Jaklič podrobno proučuje vphv sv. Klemena Hofbauer j a na Baragovo življenje V dobi njegovih dunajskih študijskih let. Razpravi je dodan kratek resume v angleščini, ki pa je glede na vsebino prekratek in bi v bodoče priporočali reviji, naj objavlja izčrpen resume zlasti za članke in razprave. ki bi zanimale tudi ljudi, ki ne obvladajo slovenskega jezika. Zdi se, da je ravno problem škofa Barage tak problem, ki je važen tudi za mnoge znanstvenike v Ameriki, ki slovensko ne znajo.
Velik del revije je posvečen umetnosti in to beletristiki in pesništvu. Stanko Kociper objavlja črtico “Bogec na Plavšča-ku,” pisano v slogu njegovih odličnih črtic, novel in romana o ljudeh v Slovenskih goricah, ki spadajo med izrazita dela na-
netom “Ego sum vita,” LM.D. s pesmima “Angel in sova” in Pesem hrez umetniške vrednosti.” Tine Debeljak, ki se je iz odličnega kritika razvil v begunstvu v pravega barda slovenskih emigrantov, pa je zastopan s pesmimi: “V sonce,” “Nad zvezdami” in “Vrč v pampi.” Vsebinsko slovenski pesnik v emigraciji rad opeva potovanje v novo domovino, težko slovo in spomine na dom, poglablja pa se kot pesnik tudi v splošna človeška vprašanja. Naša pesem v zamejstvu živi in je skoro izključno lirska, oblikovno se včasih drži ustaljenih pesniških oblik, pogosto pa uporablja tudi prosti ritem. Jezik v pesmih kaže, da je slovenščina dobila ustaljene oblike in se je izkazala kot jezik, v katerem najlepše zvene izrazi najglobljih čustev.
Tretji del revije je posvečen kritiki. Marijan Marolt objavlja kritično oceno slikarskih del Bare Remčeve pod naslovom “Bara Remec in njena razstava v Buenos Airesu,” Alojzij Gerzi-nič pa Dve oceni literarnih del in sicer Kalinove pesnitve “Velika črna maša za pobite Slovence” in. Turnškove drame “Država med gorami.” O “Veliki črni maši” pravi kritik, da bo “ostala vedno v naši kulturi kot dokument najhujše dobe. kot izraz vere, priča veličine katoli-
Prosveta na napačnih potih
Zagrebška “Borba” od 22. marca daje v obširnem članku nauke ljudski prosveti v Sloveniji. Ugotavlja, da je zanimanje za prosvetna društva v nekih krajih silno majhno. Tako je včlanjenih v Ljubljani v prosvetnih društvih samo 8.3%, v Trbovljah 2% m v Črnomlju celo samo 0.9%, čeprav so Trbovlje izrazit rudarski kraj, Črnomelj pa je bil med okupacijo dolge mesece sedež “ljudske oblasti” v Sloveniji. “Tendence, da se vse staro zavrže in osvoji novo so šle predaleč. V Kobaridu so razpustili društvo “Simon Gregorčič,” ki je bilo osnovano že 1. 1867 . . . pojme o umetnosti so preplavile fraze o socializmu in gledališke dvorane so napolnile standardne sovjetske enodejanke. Prišli so celo do takih absurdov, da kulturno prosvetno društvo v Kranju “France Prešeren” ni smelo predvajati odlomka iz “Pikove dame,” ker socialistični red dam ne pozna in da so uverturo k Mozartovi “Figarojevi svatbi” igrali pod naslovom “Pohod brigad.”
Članek trdi, da je prišlo do tega zato, ker “partijske organizacije niso pomagale društvom v ideološko-vzgojnem pogledu.
. . . ker ni bil redek primer, da sekcije poedinih društev ni niti enkrat obiskal politični delavec partije ali njen kulturni referent.”
*
Ta članek dokazuje, da se jugoslovanski komunisti še danes niso znašli iz zmede, ki je nastala v njihovih vrstah, odkar jih je obsodila “domovina komunizma” Sovjetska zveza, ki so jo' v prvih letih po vojrii tako vneto posnemali na vseh poljih. Kar je svojčas dokazovalo “pravi socialistični duh,” je danes “absurd.” Razumljivo je, da je delo različnih prosvetarjev težko, ker še ni bil izdan “novi, jugoslovanski komunistični e-vangelij” in še ne vedo, kaj je prav in kaj ni prav.
PARIZ ŠE VEDNO VODI.— Mnoga poročila iz Slovenije javljajo, da poslušajo Slovenci od tujih radijskih postaj še vedno največ Pariz, čeprav titovci njegove oddaje zadnje čase motijo. Ljudje so veseli, ker napada radio Pariz enako vse komuniste, Stalinove in Titove. — Razlike med njimi ni. Čudno je samo, da tega ne more storiti močna Amerika, kar si lako privošči izčrpana Francija — povedati resnice. Voice of America (Glas Amerike) je proti Titu popustljiv. Radio Free Europe (Radio Svobodna Evropa) pa nima niti oddaj za Jugoslavijo. Zgleda, da se bojimo Titu zameriti.
RADIO. — Leta 1939 je imel radio Ljubljana 21,050 naročnikov.
Dne 1. marca 1951 pa je bilo v Sloveniji 68,702 radijskih aparatov.
dveh dni. Ali ste se že kdaj vprašali, zakaj tega “Prosveta” in “Enakopravnost” ne objavita, ko že tako pridno prepisujeta iz “Ljudske pravice” in “Slovenskega poročevalca” druge neumnosti.
NEKAJ O DUHOVNIKIH,— Preganjanje cerkve in duhovnikov se nadaljuje. Kljub temu “trpeča cerkev zmaguje” in mnogi so v teh letih komunističnega brezboštva našli Boga, ki so ga prej izgubili.
Duhovščina preživlj.a težke čase. Navedli bomo samo dva primera, seveda brez imen.
Neki primorski duhovnik je poskušal sodelovati z novo ljudsko oblastjo. Kljub temu so ga zaprli. V zaporu so ga mučili. Ko jim je to oponesel in rekel, da jim ni nikoli nasprotoval, so mu odgovorili: “Saj te nismo potrebovali, sam si se nam usilil.” Duhovnik trdi, da je sedaj z vso jasnostjo spoznal, kako prav je imel papež, ko je rekel, da bo tisti, ki bo sodeloval s komunisti, najprej od njih samih kaz-novan.	^
Drugega duhovnika so ponoči odpeljali in osem mesecev ni nihče vedel zanj. šele nato so dobili sorodniki poziv, naj ga pridejo iskat v — norišnico. — Pripeljali so ga domov. Duševno bolni duhovnik pa je vse noči tako kričal, da se je slišalo pdi celi vasi. Ravno ko ga je hotela UD V spraviti s poti, se mu je stanje zboljšalo. Sedaj je boljši. Kako so postopali z njim v zaporu, ne govori. Toda o tem pričajo znamenja na njegovem
tetesu.	. i mmm
DROBNE VEST!
PORAST PROMETA NA REKI. — Reka je s Sušakom naj-večje jugoslovansko pristanišče. Meseca marca t.l. je dosegta^že-ležniška postaja na Reki naj večji promet v svoji zgodovini. Z vlaki je odpremila 200,000 ton. Doslej je bil rekord 109,000 ton. Tudi mesec april ne bo veliko zaostal. Že do 12. aprila je dosegel promet 40,000 ton več kot v najboljšem mesecu lanskega leta. Železniška postaja odpremi poleg rednih potniških in tovornih vlakov še 15 do 17 posebnih vlakov živil. Gre v glavnem za ameriško pomoč.
* * «
še tako imenovane pokrajinske cizma, odpornosti našega naroda
-v i • •	__, 1 M	i Irc rf o 11 w-»
literature. V črtici nam zopet kot nekdaj v njegovem “Goričancu” zažive Slovenske gorice s svojimi klopetci in zanimivimi potezami ljudi, v njej je zajeta pesem zemlje, iz katere smo danes iztrgani, pa nam je zato se bližja in bolj domača. Črtici Bineta Šulinovega “Prežalostno . šriftice” in Vinka Beličiča Še eno leto” sta zanimiv doprinos naši literaturi v emigraciji, sta izraziti psihološki črtici ljudi, ki hodijo po svetu z domačo zemljo v svojem srcu. K poeziji so prispevali Bogdan Budnik s pesmijo “Večer na deželi,” Slavko
in plod velikega umetniškega hotenja ter stvariteljske moči.” Revijo lepo poživljata dve sliki Bare Remčeve “Krajina” in “Motiv iz Trsta.”
Pozdravljamo revijo “Vrednote,” ki nam bo v dneh življenja v tujini predstavljala svobodno slovensko umetniško jn znanstveno delavnost. Revija vabi k sodelovanju vse slovenske znanstvenike in umetniške ustvarjalce v Združenih državah in Kanadi, brati in naročiti pa bi jo moral vsak slovenski izobraženec in dijak v svobodnem svetu.	—ič
Vsak mesec se poveča število* aparatov za približno 1000.
Potemtakem pride en aparat na vsako 5. družino ali na vsakega 21. prebivalca. To je na vsak način napredek.
Toda aparati so v Sloveniji silno dragi. “Slovenski poročevalec” od 15. marca piše, da jih prodajajo državne prodajalne v Ljubljani že po 45,000 dinarjev. Ti aparati so izdelki domače tovarne “Tesla”. Najprej so jih prodajali po 38,000 dinarjev, nato po 40,000, končno pa so preko5 noči ceno dvignili na 45,000 din. Pa še pišejo, da bi jih lahko prodali, kolikor bi jih imeli.
Povprečna delavska plača v Jugoslaviji je 3 do 4 tisoč na mesec. Ubogi delavec mora1 delati skoraj celo leto za en aparat, ki ga njegov ameriški kolega lahko kupi s svojo mezda
PO STOPINJAH REVOLUCIJE. — Okrožno sodišče v Osijeku je obsodilo na smrt z ustrelitvijo nekega D j uro Vargiča, vodjo državnega odkupnega u-rada, ker je ustrelil dopisnika zagrebškega lista “Vjesnik.” Stanko Tišman je pred kratkim objavil članek, v katerem je kritiziral nepravilnosti, ki so jih zakrivili državni odkupni organi pod Vargičevim vodstvom. Ko je Vargič bral dopis v časopisu, je šel v uredništvo in po kratkem prepiru ustrelil Tišmana.
Vargič se še ni odvadil navad, ki so jih imeli partizanski kolovodje, ko so med vojno streljali vsakogar, ki se jim je zameril.
Iz Anglije
Spoštovani gospod urednik!
Z ozirom na lepe navade svobodnega tiska Vas prosim, da objavite v Vašem listu tole pojasnilo:
G. Kako v članku “Što je babi milo, to se babi snilo ...” v letošnji 7. številki “Slovenije” sklepa, odkod je uredništvo “Slobodne tribune” dobilo informacije za svoj članek o Slovencih.
Izjaviti morem, da nihče od članov Slovenske Pravde ni dal uredništvu “Slobodne tribune” informacij za ta članek.
Zahvaljuje itd.
Dušan Pleničar, tajnik Slovenske Pravde.
SIMONČIČ MAKS
Galicija
SPOMINI PADLEGA VOJAKA
“Nam pa tudi,” mu odgovarja Zmuzne.
“Če bi hodili ritenski,” se norčuje Žgur.
Za vasjo je na drevesu obešen razmeroma mlad mož. Okoli vratu ima tablico z napisom “vohun” v nemškem, rusinskem in poljskem jeziku. Oblečen je polu mestno, polu kmečko. Izpod prekratkega telovnika mu visi umazana srajca. Glava mu je zlezla na prsi in izza polu priprtih trepalnic se mu svetlikajo osteklenele oči. Okoli zateklih in osinelih se podi polno muh in drugega mrčesa. Kraj drevesu stoji nekoliko ljudi, med njimi tudi že precej postarana ženska. Obraz ji je ves zabuhel od joka.
“Mogoče je njegova mati?” “Mogoče.”
*
Pogled na obešence je zoprn. Res je sicer, da se še vedno v vsakem krajci, kjer se ustavimo, takoj sestane vojno sodišče in tudi smrtne obsodbe niso redkejše, kot so bile spočetka, vendar se vrši vse tiše in obsojence po usmrtitvi navadno takoj pokopljejo.
V prvih dneh je bilo to vse drugače. Ko smo vkorakali v Gorhce, jih je viselo toliko, da je zmanjkalo prostora in so po dva,' tri in še več navlekli na eno drevo. Med njimi tudi nekaj žensk. V svarilen zgled preostalim so morali viseti več dni, zato so bila njihova trupla že vsa gnila in napihnjena in so š svojim smradom okuževala vso okolico. Nekaterim se je vrv že tako globoko zajedla v vrat, da je bila glava skoraj odtrgana od trupla. Jate vran so se med šumom in krikom poganjale z enega obešenca na drugega in se trgale za žalostne preostanke teh razpadajočih teles.
Koliko je bilo med temi siromaki pravih krivcev, ne bo nihče nikdar mogel dognati; kajti največkrat je bilo vzrok ova-duštvu osebno sovraštvo, kar pa ni zanimala gospodov sodnikov. Ovadoa je bila tu in ovadbi je sledila smrt. Za natančnejše poizvedbe o krivdi ali nedolžnosti ni bilo niti časa niti volje.
*
Okoli poldneva smo prekoračili prelaz Duklo,. Nihče ne ve, kam nas ženejo. Sedaj počivamo ob vznožju Karpatov. Levo od nas je troje dolgih, lesenih barak, polnih vojakov, ki imajo razne kužne bolezni. Krog barak zo žične ovire, kajti vstop je strogo prepovedan.
Duh lizola in drugih razkuže-valnih sredstev smradi zrak daleč okoli. Zadržujemo dihanje, kot bi se bali, da z vdihavanjem vsrkamo bolezen.
“Boljšega prostora si res nismo mogli izbrati,” rentači Le-binger in nervozno vrti svoje prste.
“Ves sem že postal trapast od tega prekletega smradu.”
“Tudi menaža je smrdela po
Protect Against VITAMIN | DEFICIENCY With
one]a|day
mmi vitamin capsules
Bodi On*-A-Doy (brand) Multlpl« [Vitamin Copiufo furnishes the full i basic daily quantity of five vita-i mins whose requirements in human ■eSrttion have been established.
!
Vee can't buy better vitamins no ■saner what you cay for them.
: One A4>ay (brand) Multiple | Vitamin Capsules are guaranteed ta be full patency, as shown oa the label.
Make One-A-Day your Buy Word for vitamins. Get them at your
j** dora./ • >
| MiLBS LABORATORIES, INC.
tem zlomku,” se hudujejo nekateri. “Še enkrat, ko dobiš kaj za žreti, je vse takšno, da bi človek najraje kozlal . . .” Spredaj pred nami se že oko-matavajo. Počasi vstajamo tudi mi. Pot pelje sedaj nekam severovzhodno, mimo nepreglednih močvar, ki se raztezajo desno od nas nekam v nedogled.
“Sedaj gremo domov,” se norčuje Žgur in pomežikne Habiču, ki je šele zadnji hip prilezel izza bližnjega grmovja.
“Piš me v r . .!” godrnja in težko sopeč tlači srajco za hlače. Odkar je izpraznil zadnje ostanke graščinske zaloge, je siten, da ga skoraj ni mogoče prenašati. Tudi obraz mu je zadnje dni nekam porumenel in le s težavo se vlači za nami.
Že par dni nam dež zopet nagaja; zato je tudi vedno več bolnih. Tudi z našim starim ni nekaj v redu. Nič več ne bevska na nas za vsako malenkost in danes ga še sploh ni bilo na spregled.
Kovač trdi, da ga je videl zadaj pri tem trenu ležati na nekem vozu. Sicer mu ne želim slabega, toda če bi ga ne bilo več k stotniji, bi prav gotovo nihče ne vekal za njim.
Le počasi se pomikamo naprej. Nekateri imajo že vse preluknjane podplate in blato jim pri vsakem koraku pronica v obutev. Od vedne vlage jim je koža na podplatih razjedena in napihnjena in le s težavo vzdržujejo z nami korak.
Pred bitko na Krasni Poljani nam je bilo ukazano odložiti te-lečnjake z vso ropotijo, kajti po mnenju naših generalov bi bilo vse to prevelika ovira pri zasledovanju sovražnika. Da se bo zgodilo popolnoma nasprotno, ni mislil nihče izmed njih in tako je ostalo skoraj polovica naše šare v sovražnikovih rokah. Nekateri so si sicer pri poznejših spopadih dopolnili svoj prtljago, deloma s krajo po raznih prtljažnih vozovih, deloma pa tudi s preostanki zaloge svojih padlih tovarišev, toda le redkokdaj je bila vmes obutev. Vleči škarpe z nog padlih tovarišev se pa ne obnese, ker navadno niso dosti boljši od naših.
*
Hitro, skoraj neopaženo se spušča noč nad to obupno-pusto pokrajino.
Kolebamo naprej, se sujemo in zadevamo drug ob drugega, mokri, zmraženi in utrujeni. Obleka, vsa premočena od dežja, ie težka in se nas oprijemlje kakor oklep.
Habiča smo pustili zadaj. Le s težavo smo ga pregovorili. Silil se je do zadnjega, čeprav ga je krč zvijal s tako silo, da ni mogel več hoditi. Ko je videl, da res ne gre več in je že začel bruhati, se je vdal. Kakor da je v hipu zgubil vso moč, se je položil kraj ceste in nam ves žalosten mahal v slovo, dokler nas je še mogel slediti z očmi. Str-gulc je ostal pri njem in ga srečno spravil na neki voz.
“Če bo imel srečo, ga porinejo še v bolnico,” razmišlja polglasno Bogataj. “No, jaz bi si že znal pomagati,” modruje dalje. “Ne bi me več videla fronta, ne. Toda kaj se hoče. Človek pač nima sreče. Včasih stVadaš, da si že ves neumen, drugič pa se spet na prazen želodec nabutaš kakor svinja, pa kljub temu ostaneš zdrav kakor riba.’ ’
Mimo nas drdrajo različni vozovi in nas porivajo na desno, kjer se skoraj do gležnjev vgre-zamo v mehko, spolzko glino, ki nas vleče vase, da skoraj ne moremo prestavljati nog. Včasih nas rnimodrveči avto ošvrka z blatom in rezek svit njegove luči nam butne v oči, da se kakor pijani zapotečemo v stran.
1951 MAY 1951
rs
r
6
M
20
SB®TBW«lTgrFr;S8]
~ IS
3] 19]
25IP
m
M
21
[E
8
m
22|
30
16
23
iziimioffiiD
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
MAJ
12.	— Društvo sv. Katarina št. 29 ZSZ, plesna veselica v avditoriju SND na St. Clair Ave.
13.	— Liga kat. slov. Ameri-kancev priredi pod pokroviteljstvom KSKJ društev v državi Ohio veseloigro VODA v avditoriju SND na St. Clair Ave. Igrala bo godba dr. Sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Pričetek ob 3 popoldne.
19. — Društvo sv. Cirila in Metoda priredi zabavo v dvorani SND na St. Clair Ave. Igra Pecon-Trebar okrester.
19. — Federacija Slov. moške zveze priredi družabni večer v SND na Holmes Ave.
27. — Podr. št. 25 SŽZ ima zabavo v šolski dvorani sv. Vida ob 3 pop.
27. — Mladinski zbor fare sv. Lovrenca priredi pod vodstvom g. Ivana Zormana v cerkveni, dvorani koncert.
JUNIJ
3.—Društvo Presv. srca Jezu-
—----------o
sovega št. 172 KSKJ priredi za društveno godovanje igro v SND na W. 130 St.
10. — Zadružni piknik na vrtu AJC na Recher Ave.
JULIJ
29. — Gospodinjski klub Slovenske delavske dvorane iz 10814 Prince Ave. priredi svoj letni piknik v Slovenskem domu na 6818 Denison Ave.
AVGUST
19. — Vrtna veselica pevskega zbora “Triglav” v Domu zahodnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
SEPTEMBER
. 23. — Pevski zbor “Zvon” priredi svoj redni jesenski koncert v SND na E. 80. St.
29. — Društvo “Napredni Slovenci” št. 5 -SDZ priredi plesno veselico v avditoriju SND na St. Ciair Ave.
DECEMBER
1. — Društvo “Napredek” št. 132 ABZ praznuje 30-letnico svojega obstoja.
Pridelek krompirja v Jugoslaviji
Po količinah porabljenega I tam, kot smo bili leta 1930. krompirja se da menda oce-|Po petletnem planu pa bi mo-niti stopnja industrializacije [ rali imeti leta 1951 360,000 kake države.	ha zasejane površine, ali 307o
Po tem pravilu so se rav-jveč kot leta 1939 in 80'/o več nali tudi avtorji Jugoslovan- kot leta 1943.” skega petletnega plana, ko so! Po, navedenih statističnih določili, da bodo na koncu | podatkih izgloda, kakor da bi petletke, leta 1951, dosegli bil donos krompirja po ha v
360 tisoč ha s krompirjem zasejane površine, donos 90 q na ha in 32,400,000 q .skupnega donosa.
članek “Problemi proizvodnje krompirja” v februarski številki “Socialističke poljo-privrede” prinaša sledeče statistične podatke o proizvodnji krompirja:
Titovi Jugoslaviji mnogo večji kot je bil v predvojni. Toda članek sani ugotavlja, da je ta donos “samo na videz” višji. članek ugotavlja, da “statistični podatki o donosu krompirja po ha iz predvojne dobe niso verodostojni, ker so bili donosi znatno višji, evidenca pa je bila za nič. “Za primer
prva povojna leta. Živine je bilo malo, umetnih gnojil sploh ne. “Socialistično gospodarstvo” še ni imelo toliko razmaha, kmetijske zadruge so bile še redke, petletni plan, ki je toliko ljudi iztrgal iz kmetijstva, je bil šele spravljen z letom 1946 v tek. Njegove katastrofalne posledice se še niso poznale. Ker je bilo veliko manj ljudi v industriji, je bila tudi poHeba po odkupu manjša. Preobrat nastane z letom 1947. Površina zasejanih površin pade v enem letu za 68,-900 ha, donos po ha pa naj bi zrastel v enem samem letu kar za 31.6 q po ha. Zanimivo je, da donos z leti raste hitro, zasejane površine pa le malo. Članek sploh ne razloži vzrokov tako silnega porasta donosa. Ta je ne samo neverjeten ampak po vseh pravilih logike nemogoč. Iz drugih podatkov nam je namreč znano, da se število živine ni povišalo, torej se tudi ni mogla povišati količina naravnega gnoja. Produkcija umetnih gnojil pa je ostala skoro ista. Kaj je torej povzročilo ta “silen donos”?
Kot po vseh komunističnih državah se tudi v Jugoslaviji določa donos v pisarnah na temelju potreb državnega vodstva, ne pa na terenu. Po tem “v pisarnah določenem donosu” se odrejajo količine obveznega odkupa. Te so tem večje, čim večje so potrebe. Ker je bilo z letom 1947 toliko ljudi odtrganih iz kmetijstva in porinjenih v industrijo in gradbeno stroko, je padla površina obdelanih površin. Manjek je bilo treba nekje nadomestiti. Nadomestili so ga na ta način, da so višje določili “donos po ha,” da so mogli kmetu več pobrati v odkupu. Ta donos po ha je z leti raste! po potrebi prehrane ter dosegel že leta 1949 84.8 q na ha. Vsled tega pa je bil položaj v letih 1945 in 1946 še znosen, v kasnejših letih pa je postal brezupen.
-------o-------
Leto	Zasajena povšina		Donos na ha	Skupni donos
	v ha	v q	v q
1920	203.843	54.8	11,179.063
1930	244.643	60	14.551.436
1935	255.291	£2.2	13.414.741
1939	269.586	52.1	13.722.084
1945	247.100	39.1	7.917.705
1946	265.700	37.5	9.976.540
1947	196.600	69.1	11.976.600
1948	203.600	73.0	14.867.830
1949	239.700	84.8	20.020.500
sr ugotavlja:	“Ako primer j a-	V navaja statistične	podatke iz
to statistične	podatke o pro-	predvojne in povojne dobe za	
izvodnji krompirja v FNRJ v letih 1945-49 z onimi predvojne Jugoslavije, vidimo, da je krompir ona kultura, katere proizvodnja stalno pada in glede katere nobeno leto ne dosežemo predvidenih planov.
. . Statistični podatki za leta 1920-1939 kažejo, da so površine, zasejane s krompirjem, vsako leto rastle ter v celi dobi zrastle za 35%. Po vojni pa nismo mogli nikoli doseči predvojne površine in smo kljub petletnemu planu šele

LR Slovenijo ter ugotavlja, da so “predvojni statistični podatki neverjetni.”
To razlaganje pa ni točno.
Statistika iz predvojne dobe je verodostojna in točna. Takrat ni imel nihče interesa, da bi statistične podatke “prikrojeval.” Neverjetna in netočna je statistika komunističnih ob- „	. .
lasti zadnjih let. Evo raslo/,	.‘Sr?
gov:	! takoj, ko čutite prehlad.
Po statistiki je bil leta 1945	« j i rj
donos krompirja po na 39.1 ql	IVl3,11061 UFU^
in 1946 37.05 q. To §o bila |	15702 WATERLOO RD.
Ali ste prehlajeni?
Molki dobijo delo
Press in Tool Room delavec
SAMO DNEVNI ŠIFT Dobra plača od ure Stalno
The H. & P. Die & Stamping Co.
13945 Triskett Rd.
(92)
ICE CREAM IZDELOVAL-NICA
išče moške za tovarno delo
Unijska plača
Oglasite se pri
BOWMAN CLEVELAND ICE CREAM CO.
3009 W. 47th St.
AT 1-8500	(93)
Mesar dobi delo
Izurjen mesar dobi delo pri Slovenski Zadružni Zvezi na 667 E. 152. St.	(90)
Freight Handlers & Checkers
Stalno delo 2. in 3. šift Plača od ure Overtime
Zglasite se osebno
COMMERCIAL MOTOR FREIGHT, Inc.
3825 Perkins Ave.
_______________________(94)
Delo dobe
Moški za delo na vrtu in livadi.
Poizvejte na Lake View Cemetery Office,
12316 Euclid Avenue.
(92).
Ženske dobijo delo
Sewing Machine Operators
Experienced on Ladies’ Underwear
Kratke ure^—dobra plača 5 dni v tednu Plačane počitnice
Joy Lingerie Co.
1440 W. 3rd St., 5th Floor PR 1-4485	(92)
MALI OGLASI '
Naprodaj hiša
Za dve družini, v izvrstnem stanju, v okolici Nottingham td., in Lake Shore Blvd. Vzamem tudi prvo vknjižbo, če že-ite. Lastnik prodaja sam. Pišite za pojasnila na Box 55 na Ameriško Domovino.	(x)
Poizvedba
Iščem Bogomirja Schweitzer-ja, roj. v Trstu 30. okt. 1898. Njegovemu očetu je bilo ime Jože, materi Marija. V Ameriko je prišel z ladjo “Martha Washington” leta 1915. Njegov zadnji naslov je bil: Fritz Schweitzer, 1506 Cortelyon Rd., Brooklyn. Kdor bi o njem kaj vedel naj sporoči upravi Ameriške Domovine.
Piano bi rada
Novonaseljenka, ki študira glasbo išče piano. Kličite HE 11270!
Prijaters Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamin« First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. in E.
Imamo lepo zalogo daril za Materin Dan
m
Ne bo nič hudega! Dva indijska srnjaka v njujorškem živalskem vrtu se po kosilu malo “zabavata.”
MARSICH & RUSS
6108 ST. CLAIR AVE.
Moiki dobijo delo
OSBORN
NEEDS
BORING MILL
(Horizontal)
ENGINE LATHE RADIAL DRILL OPERATORS
(Night Shift)
ASSEMBLERS
(Floor and Bench)
(Day Shift)
Mora imeti svoje orodje 55 ur na teden. Plača od ure. In druge ugodnosti.
The
Osborn Mfg. (o.
5401 Hamilton Ave.
(92)
OLIVER
needs
TOOL MAKERS
TOOL ROOM MACHINE OPERATORS
EXTERNAL GRINDER
THREADING & TAPPING MACHINE OPERATOR
CAM0GRAPH or 0XYGRAPH MACHINE OPERATOR
Dobra začetna plača
_ Morajo biti pripravljeni delati vsak šift; prinesite s seboj svoj državljanski papir. Employment urad odprt vsak dan od 8 A.M. do 4:30 P.M.; ob torkih in čtrtkih tudi od 6:30 do 9 zvečer; ob sobotah od 9 A.M. do poldne.
THE OLIVER (ORP.
19300 Euclid Ave.
KE 1-0300
____________________(90^
Moški dobijo lahko delo v tovarni
Stalno delo
DNEVNI IN NOČNI ŠIFT Predznanje ni potrebno Več del na razpolago
Dobra plača od ure
Mefsl Finishers, inc.
1725 E. 27 St.
____________________(92)
AUTOMATIC MULTIPLE ACME GRIDLEY OPERATORS
Must be also able to setup Rctatihg shift, 1st and 2nd
MACHINE MAINTENANCE and REPAIRMEN
TOOL and CUTTER GRINDERS
Samo izučeni za 1. in 2. šift
TOOL and JIG FIXTURE MEN
Dnevni šift
Dobra plača od ure na vseh delih. Dobri delavski pogoji.
Z & W Machine n Products, Inc.
5100-16 St. Clair Ave.
(93)
C*
*
!
X
Charles Dickens:	%
' .	$
Velika	pričakovanja	s
sedli k ognjišču, jaz pa sem mu čunato name, da imam zmerom razsvetljena, vse je bilo tiho in j razodel vso skrivnost. Samo v zelo dober nos. Nos mi je po- mirno. In ko sem nekaj hipov i obraz je bilo potreba pogledati vedal, kaj js napračno, ko me počakal pri vratih hiše, kjer ! Herbertu, pa si tam bral ista ču- je tiste pol minute zaneslo, da sem stanoval, je bil Garden 1 stva, kakršna so razganjala me- sem bli nizkoten, dober nos i- Court tih in brez življenja, tako 1 ne; in med njimi ni bil na zad- mam tudi zdaj in ga bom ve- pa tudi stopnišče, na katero sem 'njem mestu odpor proti člove-'dno imel.”	se vzpel.
ku, ki je zame že toliko storil, j “Gotovo,” je odgovoril Her- Herbert me je sprejel z odpr-i Provis je imel za svoje zrna- bert, pa se ni videlo, da bi ga timi rokami, in jaz še nikoli do-, goslavje prav to okolnost, ki bij to kaj prida potolažilo, marveč, tlej rišem čutil, kolikšen blago-*
je bil še vedno zmeden in slabe i slov je prijatelj. Z nekaj bese-
'• ‘	,v *v-s/'ni
h 'Sv
Z vsako uro je rasla — so me nazadnje le prebudili moja groza pred njim, in kar Mako dobro znani in dobrodošli gotovo bi se j: bil vdal in zbe- koraki na stopnišču. Tudi Pro-žal, neglede na vse, kar je storil zame in v kolikšno nevar-
nost bi ga spravljal, če bi ne vedel da se Herbert kmalu vr-, ne. In res sem enkrat ponoči! skočil iz postelje in si jel nati-j kati najslabšo obleko, da bi ga* pustil tamkaj z vse mka,r je bi-j lo mojega in se šel zapisat koti prostovoljec za Indijo.
Mislim, da me tudi ne bi bilo! enkrat, kako se imaš?
vis je bil zadremal, zdaj pa se je ob mojem hrupu zdramil in že se mu 'je v rokah posvetil nož.
“Kar mirni bodite! To je Herbert,” sem rekel in Herbert je planil v sobo ves svež od šest sto milj Francije za seboj.
“Handel, dragi moj fant, kako se imaš, kako se imaš, in še
Meni je
bolj groza, če bi se mi prikaze- J tako, kakor da sem. bil celo leto val duh, ko sem moral bijti sam' zdoma! Pa sem menda res bil, skupaj z njim v samotnih so-^ saj s: ti medtem ves shujšal in bah vse dolge večere in dolge zbledel! Handel, moj — oho! o-
noči, zunaj pa sta besnela bur-ja in dež. Zaradi mene duha ne bi mogli prijeti in ga obesiti, njega pa bi le utegnili, in ta odgovornost moje groze ni le malo večala. Kadar ni spal ali igral neko zamotano vrsfo patience z zamazanimi kartami — te igre nikoli nisem videl ne prej ne poslej — dobitke je beležil z zasajenjem noža v mizo — kadar se torej ni bavil z nobeno teh reči, je pa meni veleval, naj mu kaj berem — “v tujem jeziku, ljubi fant!” Ubogal sem ga. On ni razumel niti besedice, stal pa je navadno pri ognju in me gledal z očmi razstavarja; z roko sem si senčil obraz, a sem skozi prste videl, kako se molče obrača do pohištva, naj vendar posluša, kako daleč sem že napredoval.
Zavedam se, da vse opisujem,
prostite!”
Govoričil je in mi stiskal roke, zdaj pa je na mah ugledal Provisa. Ta ga je ostro opazoval, počasi vtaknil nož v žep ter jel brskati po drugem žepu in nekaj iskati
“Herbert, dragi prijatelj,” sem dejal jaz in naglo zaprl obojna vrata, Herbert pa je debelo gledal in se čudil, “pripetilo se je posebno čudnega. To je — moj obiskovalec.”
“Je že dobro, ljubi moj fant!” je rekel Provis in pristopil s svojo črno knjižico. Obrnil se je do Herberta in dejal: “Vzemite to knjigo v. desnico. Naj vas strela ubije na mestu, če boste kdaj kaj izdali! Poljubite knjigo!”
“Le stori, kakor ti pravi,” sem rekel Herbertu. Herbert me je prijazno, a začudeno in v za-
njega od naju za vedno ločila, če bi ne bilo nobene druge. Če izvzamemo njegovo neprijetno zavest, da je bil enkrat “nizkoten”, odkar je prišel k meni — kar je spet poudaril, kakor hitro sem jaz zgodbo končal — ni bilo v njegovih očeh ničesar, da bi se jaz ne smel šteti srečnega ob svoji veliki sreči. Njegov ponos, da je iz mene napravil gentlemana in me zdaj prišel obiskat samo zato, da me v tem stanju še podpre s svojimi znatnimi dohodki, naj bi bil tudi moj ponos. In da je ta ponos na vso moč prijeten zanj in zame, tako da se oba lahko imava za srečna, to je bilo njemu enkrat ena.
“Poslušajte me, Pipov tovariš,” je dejal Herbertu, ko smo se že nekaj pogovarjali, “prav i dobro vem, da sem bil enkrat— * za pol minute — odkar sem pri-i šel semkaj, precej nizkoten.
dami mi je izrazil sočustvovanje in mi dajal poguma, nato pa sva se usedla in začela razmišljati moj položaj . Kaj nama je stori-
| ti?
Stol, ki je na njem sedel Provis, je bil prazen, kjer ga je bil pač pustil. Imel je namreč čisto svojo kasarniško navado, da se je nemirno sukal vedno
volje Rada bi bila oba že videla, da bi odšel v svoje stanovanje in naju pustil sama, pa je bil očitno ljubosumen in je obsedel do pozne ure. Odbila je že polnoč, preden sem ga spremil v Essex Street in ga varno spravil v temno sobo.
Ko so se vrata za njim zaprla, sem si prvič oddahnil, odkar je
bil tisto noč prišel k meni. Ve-'okoli istega prostora, delal vse dno me je neprijetno begal spo-; mogoče opombe s pipo, zamor-min na človeka na stopnišču, za-1 čevo glavo, dolgim nožem, kuto sem vselej pogledal naokoli,'pom svojih kart in ne vem s kadar sem Provisa ponoči spre- čim vsem še, kakor da je to zanj mil na zrak ali kadar sva se pribito. Ker je bil torej ta stol vračala, zato sem	se	tudi zdaj	še prazen, se je Herbert, ne	da
ozrl naokoli. Pa	naj	je v tako	bi kal pomislil, usedel nanj,	pa
velikem mestu še tako težko za- 'je že naslednji hip planil pokon-treti sum, da te kdo opazuje,1 ci, ga odrinil in sedel na druge-posebno če se zavedaš take ne- ga. Nič ni rekel, kako hudo zo-varnosti, se vendar nisem mogel prn mu je moj pokrovitelj, in prepričati, da bi	se	kdor koli	tudi :az mu svojega odpora	ni-
od ljudi, ki sem	jih	videl, kaj	sem nič razlagal. Zaupala	sva
menil za moja pota. Redke ose- si to brez besede.
Sem tudi Pipu povedal, da se be, ki sem jih srečal, so hodile “Kaj naj zdaj storim?” sem tega zavedam. Pa nikar se nad vsaka svojo pot, cesta pa je tu- vprašal Herberta, ko je že se-tem ne spotikajte. Ne bi bil di bila prazna, ko sem se vrnil del na drugem stolu, napravil Pipa za gentlemana in v Temple. Nihče ni z nama sto- “Moj ubogi ljubi Handel,” je Pip ne bi napravil vas za gen- pil skozi vrata venkaj, nihče ni dejal in se prijel za glavo, “pre-tlemana, če ne bi vedel, kaj sem zdaj prišel za menoj. Ko sem več sem še omamljen, da bi mo-vama obema dolžan. Ljubi Pip pri vodnjaku stopil čez cesto, gel trezno misliti.” in Pipov tovariš, oba lahko ra- -sem videl, da so njegova okna	(Dalje prihodnjič)
kakor da je trajalo celo leto. V i dregi pogledal, potem pa knjigo resnici je trajalo kakih pet dni. j poljubil. Provis mu je nato ta-Ker sem ves čas čakal na Her-j koj stisnil roko in dejal: berta, si nisem upal pohajati po; “Zdaj ste zapriseženi, da ve-mestu, le ko se je znočilo, sem ste. In nikoli ne verjemite mo-hodii s Provisom malo na zrak. ji prisegi, če ne bo Pip tudi iz Ko pa sva nekega večera obed vas naredil gentlemana.”
pospravila in sem jaz od utrujenosti malo zadremal — moje noči so bile nemirne in moj spanec so motile strašne sanje
41. poglavje
Zaman bi vam opisoval, kako začuden in vznemirjen je bil Herbert, ko smo se vsi trije u-
>'■

SEE A

m
* f 1
EN l-3fi34
FIRST!
Dependable Maytags last for years. Three models — §124.95 to §179.95. Liberal trade-in, easy terms. See them today!
NORWOOD Appliance & Furniture 6202 St. Clair Ave.
JOHN SUSNIK
V.

MmiiiiiiiiiiimimmiimmiimiiimiumiiiMmimimmiiiiiiiimiiimimuiumiiHK
t	£
-	Berite in naročite se na	=
KOPRIVE
‘Mesečnik za štrgljanje ljudskih grešnikov’
| Humor in satira, poper in koprive na debelo in drobno |	Urejuje Ivan Jontez	r
Naročnina v U.S. $1.00, izven U.S. $1.50	=
KOPRIVE	|
1107 E. 74 St.	Cleveland 3, Ohio §

OBLAK MOVER
Naša specielnost je prevažati klavrje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca
JOHN OBLAK
1146 E. 61. St.	HE 1-2730
/z:
NAJHITREJŠA IN NAJBOLJ SIGURNA AGENCIJA ZA POŠILJANJE
PAKETOV V JUGOSLAVIJO
V rekordnem času prejme prejemnik v Jugoslaviji naše pošiljke
ZAHTEVAJTE CENIKE ZA ŠTEVILNE DRUGE VRSTE PAKETOV!
NAJBOLJŠA BELA MOKA
v vrečah po 100 funtov ..........$11.00
SLADKOR v vrečah po 50 funtov....$11.00 Sirova KAVA, vreča za 25 funtov....$22.50 Prvovrsten RIŽ, vreča za 50 funtov..$11.00
Svinjska MAST, kanta za 55 ft....$20.00
Olivno OLJE, 5 kg ...............$ 9.50
GREŠ, vreča za 25 funtov........$ 6.50
MILO, zaboj za 63 funtov........$17.50
Najboljša MARMELADA, 10 ft.......$ 5.00
v vrečah po 50 funtov ......$ 6.50 |
KORUZNA MOKA, vreča za 100 ft. $ 9.75 KORUZNA MOKA, vreča za 50 ft...$ 5.50
ŠPAGETI, zaboj za 50 funtov.$12.50
GRAH, vreča za 25 funtov ..$ 5.50
JEŠPRENJ, vreča za 25 funtov.$ 5.50
BAKALAR, 20 funtov ..,r...:.$14.00
CIKORIJA, 10 funtov .......$ 7.00
POMARANČE in LIMONE, 25 ft .$ 9.00
Paket šil-$14.50 Paket št. 3 - $14.25 Paket št. 6-$21.00
5 Ibs sirove kave 10 Ibs sladkorja 10 Ibs riža 5 ibs sp&jhetti 5 Ibs svinjske masti 5 Ibs mila za pranje
5 Ibs sirove kave 10 Ibs sladkorja 5 Ibs riža 10 lbs spaghetti 5 Ibs svinjske masti 5 Ibs miia za pranje
10 Ibs. sirove kave 10 Ibs. sladkorja 10 Ibs. riža 10 lbs. spaghetti 10 Ibs. svinjske masti 10 Ibs. mila za pranje
MODRA GALICA, vreča 50 ft. ......$20.00 CEMENT, vreča 50 kg ..................$ 2.00
BICIKLI s pumpo, zvoncem in taško, ženski...........$45.00, moški ............$47.00
U. S. RADIO APARAT za vse valove, 220 voltov, prirejen za Jugoslavijo ........$50.00
FINO BLAGO za moško obleko z vsem priborom ...................................$32.50
URA BUDILKA .................... $ 7.00 MLINČEK ZA KAVO ......................$ 7.00
PRVOVRSTNO USNJE ZA ČEVLJE, ČRNO ALI RJAVO Z VSEM PRIBOROM:
za 2 para moških....$12.00 — za 2 para ženshik....$11.00 — za 2 para otroških....$10.00
Usa zdravila pošiljamo vedno z ZRAČNO POŠTO
STREPTOMYCIN ..........10 gramov $8.50 — 20 gramov $16.00 — 50 gramov $37.00
PENICILLIN .....3 milijone enot—$7.00	P. A. S..............500 tablet—$17.00
1000 tablet—$31.00
Za vsa zdravila zahtevajte našo ponudbo.
Kupujemo in odpošiljamo za Vas kakršnokoli NOVO blago zavarovano in po zelo nizkih cenah.
Pošiljamo Vaše pakete, ki ste jih sami sestavili.
Z našim delom boste prihranili v denarju in na času.
V naših cenah je vedno vračunana tudi poštnina do zadnje najbližje poštne ali železniške postaje oziroma pristanišča prejemnika v Jugoslaviji in zavarovalnina za popolno ali delno izgubo pošiljke.	^
Pošiljajte z zaupanjem Vaša naročila, pisma, čeke in denarne nakaznice na:
EXPRESS TRADING CORP.
27-18 40th Ave.	Tel.: ST 6-9083	Long Island City 1, N. Y.
1890
Naznanilo in Zahvala
Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla ljubljena soproga in skrbna mati
Frances Debeljak g
rojena KOROŠEC
ki je previdena z svetimi zakramenti zaspala v Gospodu dne 6. aprila 1951.
Pokojna je bila rojena 11. decembra 1890 v vasi Otave, fara sv. Vid na Notrajskem.
Pogreb pokojne se je vršil dne 10. aprila iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in Sinovi. Pogrebno sveto mašo zadušnico je daroval č. g. Rev. Victor N. Tomc. Po pogrebni sv. maši pa je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi položeno k zemeljskemu počitku.
Na tem mestu se želimo iskreno zahvaliti č. g. Rev. Victor N. Tomcu, ker je pokojno previdel s svetimi zakramenti, zanjo opravil pogrebno sv. mašo zadušnico in druge pogrebne molitve. Za vse to Rev. Tomcu naša iskrena hvala in pa iskreni: Bog plačaj stotero!
Naša iskrena hvala vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev ter ozaljšali pokojno, ko je počivala na mrtvaškem odru. Vence so poklonili sledeči: Mrs. Louis Lipanye ih družina, Mr. in Mrs. John Zalar,
Sr., Mr. in Mrs. Joseph Korošec in družina, Mr. in Mrs. Frank Debeljak in družina, Mr. in Mrs. Joseph Debeljak, Mr. in Mrs. Joseph Dzurik, Mr. in Mrs. Robert Greve, Mr. in Mrs. Charles McGonigal, Mr. in Mrs. John Zalar, Mr. in Mrs. Edward Zalar, Mr. in Mrs. Elmer Bruemmer, Mr. in Mrs. John Polanc in Johnny, Jr., Mr. in Mrs. Leo Rodgers in Leo, Jr., Hribar in Šuštaršič družine, The Linderme Tube Co., Employees of Linderme Tube Co., društvo Danica št. 11 SDZ, Employees of Ohio Gear Co., Members of Local 311, UAW-CIO, in sosedje.
Enako se iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj njene duše. Imena teh so: Mr. Frank Likovič in družina, Mr. in Mrs. John Tekautz, Mr. Andrew Tekautz, Mr. John Korošec, Mr. in Mrs. Joseph Lake,
Mr. in Mrs. Mike Krivacic, Mr. in Mrs. Jacob Šušteršič, Mr. in Mrs. William McCauley, Mr. in Mrs. Frank Mavec, Mrs. James Olsafsky, Mr. in Mrs. Emil Olsafsky, Mr. in Mrs. Edward Zalar, Mr. in Mrs. John Zalar, Jr., Mr. in Mrs. Joseph Dzurik, Mr. in Mrs. Robert Greve, Mr. in Mrs. Elmer Bruemmer, Mr. in Mrs. Charles McGonigal, Mr. in Mrs. Louis Debeljak, Mr. in Mrs. John J. Hrovat, Mrs. M. Rott, Mr. Edward Lovšin, Mr. in Mrs. Frank Zobec, Jr., Mrs. Mary Smrdel in sin, Mr. in Mrs. John Zalar, Painesville, O., Mrs. Angela Lunka, Fairport Harbor, O., Mrs. Ann Svigel, Fairport Harbor, O., Florence Kristy, Anna Leskovec, Mr. in Mrs. John Jud-nic, Mrs. Rose Zakrajšek, Mrs. John Kadunc, Mrs. Mary Strojin, Karl in Mary Poljance, Mr. Joseph Somrak, Mr. George Zot, Mr. in Mrs. Frank Pohar, Mr. in Mrs. Louis Fink in družina, ter sosedje.
Posebna zahvala pa še sestrama pokojne, Mrs. Ivani Zalar in Mrs. Antoniji Lepanje, za vso tako veliko pomoč, ki sta jo nudile nam ob tej za nas tako žalostni uri.
Dalje zahvala društvu Danica št. 11 SDZ za vso pomoč in pa ko so članice tega društva nosile krsto pokojne ter jo spremile na njeni zadnji poti.
Dalje iskrena hvala vsem, ki so dali na dan pogreba svoje avtomobile ter tako mnogim omogočili, da so se mogli udeležiti pogreba.
Zahvala vsem, ki so prišli pokojno kropit, ko je počivala na mrtvaškem odru ter so molili za mir in pokoj njene duše. Posebej še zahvala onim, ki so se udeležili pogreba, zlasti svete maše ter pokojno spremili na pokopališče vse do njenega groba.
Naša iskrena zahvala vsem dobrim sosedom za izkazano pomoč in naklonjenost in pa za zbiranje venca sosedov in pa za sv. maše. Prav tako tudi za izraze sožalja bodisi pismeno ali ustmeno.
Zahvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba in vso poslugo, ki so nam jo dali.
Končno zahvala vsem, ki so nam kaj na en ali drugi način pomagali. Bodi dobri Bog vsem plačnik.
A Ti, draga soproga in skrbna mati, počivaj mirno v zemlji ameriški in lahka naj Ti bo ameriška gruda, duši Tvoji blagi pa večni mir, ki Ti ga iz vsega srca želimo. Bog Ti daj sveti raj in enkrat pa nam vsem veselo in srečno snidenje: Nad zvezdami.
Tvoji žalujoči:
JOHN DEBELJACK, st., soprog;
JOHN, ml., sin.
Pokojna zapušča tu v Clevelandu sestri IVANO ZALAR in ANTONIJO LEPANJE. Cleveland, Ohio, 7. maja 1951.