71. številka.
Izdanje za sredo 16. junija,
(v Trsta, v torek z ve Cer dne 15 junija 1897.)
n£)DI?eOSTu iihaja po trikrat na teden v Aestih tikanjih ob torkih, četrtkih U caotoottaals. Zjntranje izdanje iz-aaja ob 6. nn zjutraj, večflrno pa ob 7. uri tečor. — Obojim izdanje stane: *» Jedeniaese i . f. i.—, ifsveu AvttrtJ« f. 1.50 *• tri osaeeu. . „ A,— . , . 4.50 3« pol leta , . . 6.— . • » VM lato . . „ 1«.— , » , Iti.—
Maraonlai Je plačevat? naprej aa etrao'j^ fcroz prlležen* aareonlne te uprava aa
ozira.
Posamične Številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Jrstu po 9 nvi.
ir.vea Trata po 4 nvć,
Tečaj XXII.
Oglasi raoune po tarJiu * petita; is, naaloTO k debelimi črkatai te plačajo prostor, kolikor obloga navadnih vrsti*. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, do-ma3i oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj ae po&iljajo urudnifttvu alioa Caserma it. 18. Vsako pumo mora biti frenkovano. kor nefrankovar.a se n# sprejemajo. Rokopisi tu ne vračajo.
NaVočr.ino, reklamacije in oglase sprejema U p T avniSfvo niiea Udolino pio-oolo hit. 8, II. nadat. Naročuiao ia oglase je plačevati loco TrBt, Odprte reklama cije so prosta poStaia*.
G
, r nMnotii j* mo«"
Casffli našim gg.naročnikom!
II. četrtletje bliža se zvršetku, a večina gg. naročnikov ni še doposlala naročnine za to četrtletje, tkoravno smo vsem. ki sov zaetanku, poslali nakaznice z naznačenim zastankom. Obračamo se torej do vseh onih naročnikov, kateri niso še poravnali naročnine za tekoče četrtletje, da to store d o 30. t m., ker drugače bodemo prisiljeni istim list ustaviti bi to brez ozira. — Zajedno prosimo vse one častite gg. naročnike kateri niso še plačali naročnine ta III. četrtletje, da to store začetkom meseca julija t. I., ker se ima naročnina ; plačevati naprej.
Upravništvo „Edinosti".
Pomagajmo, pomagajmo bratom!
Ko zremo tja doli na neumorne nas« borilce ob sinji Adriji, navdaja nas cesto neka bojazen, bode jim li možno vstrajati v bndem gospodarskem in politiškem boji, dokler ne rešijo svoje časti in svojega prava ? In pretužne razmere navalile so tržaškim rodoljubom na preobložena pleča de novo breme!
Vzdržavati morajo in gmotno podpirati ubožne rodbine 30—40 nesrečnih svojih sobojevnikov iz okolice, ki ječć že tretji mesec v preiskovalnem zaporu, in kakor kažejo prve obsodbe, bode več njih moralo za leto dnij izročiti ljubljene družine milosrčnosti usmiljenih sosedov in rojakov, ker niso mogli gledati mirnim očesom, kako prevzetni tujec in besni nasprotnik nekažnjena gazita v blato njih prava in čast, ter zasramujeta jih v domaći hiši! To so naši mučeniki; in kakor nam je dolžnost skrbeti za njihovo čast, moramo tudi vzdržati zapuščene njih rodbine. Tako je naprteno z nova težko breme. Tržačanom samim vzdržavati jih, ni ▼eč možno, torej ni jim vzeti v zlo, ako kličejo v veliki sili ostalo Slovenijo na pomoč, naj ona morda priskoči najboljim svojim sinom. Sami vedo najbolje, kako vse in povsod plačuje narodni davek, ali beseda in belič izdajata množico. Naj bodo prošnje teh znane širjim krogom in vsakdo povej priporoči^ bratu, tovarišu, sorodniku, znancu, pri-
PODLISTEK
Fromont mlajši & Rjsler starši. 122
EOILUN.
— Francoski spisal Alphonae Daudet, preložil Al. B. —
Njeno drevo, njena priljubljena klop je stala ge na starem mestu — niti pogleda ni imela za to, tudi ne za fazane v ptičnici, niti za Kisa, velikega psa, ki je krotko šel za njo, da bi vsprejel ljubkovanje, katero ga ni doletelo. Kakor domač otrok je bila natopila, kakor tujka je odhajala, obtožena od težkih skrbij, ki bi bile napravile še telji sleherni spomin na minole, mirno srečne dni.
„Zdravstvuj, ded !w
„Zdravstvuj !"
V tem so se vrata brez usmiljenja zaloputnila za njo in ko je bila zunaj, je hitela dalje, vedno hitreje; skoro bi rekel, da je tekla. Ona ni šla proč, ampak je pobegnila. Ko je prišla do konca zidane ograje, je ugledala zdajci male, zelene, od kozje brade ^in glicinij opletane duri z grajskim zabojčkom za pisma. Nehotć se je ustavila, pretresena od jednega tistih spominov, ki nam ob odločilnih urah kličejo v spomin z čndno jasnostjo tudi najmanjše dogodke, ki so v kaki svezi s sedanjim trpljenjem in veseljem. Je li to prihajalo od solnčnega svita, ki je najedenkrat zažarel
j jateljn, z izrecno prošnjo, mj isti istotako nada- -
■	Iju je in v kratkem bode nabrana izdatna svota, ne .da bi se kdo posebno potrudil in več žrtvo-
j val, nego prav lahko pogreša. Plačilo bodenepre-! cenljivo in mnogovrstno. Že sami darovalci bodo imeli zadoščenje, da so podpirali pravično stvar; j bednim rodbinam pa bode v veliko gmotno olaj-. šavo.
Z gmotno podporo pa skoraj ni primerjati } moralne podpore, da ne govorimo o tamošnjih ro-j doljubili, katerim bode to v vspodbujo, da bodo j vstrajali nadalje v trdem boju. Kako tolažilno i mora uplivati na uboge jetnike, ko zvedo, kako i za njih gladne rodbine skrbijo tam daleč za gorami j in vodami istokrvni bratje, katerim se njih prava i kršijo istotako; tam v daljini sočutstvujejo ž njimi | in se jih usmiljujejo. Ni ga lepšega tolažila v ne-' sreči, nego pravi prijatelji, ki ne zapuščajo reveža, ! ampak delijo ž njim srčno bol. ! Stvar je preresna. Sedaj nam je izročil pismonoša dopisnico z Gorenjega Štirskega, od prijatelja, ki je moral v tujino; piše nam : (Tu je omenjen žalostni dogodek na Opčinah. Op. ured.)
Tako torej trpe rodni nam bratje na jugu. Brezobzirni Italijan gospodari tam prav po turško:
■	za ira, da je groza. Mi, ki še nismo vajeni tace-; ga gospodarstva, ne vemo, kaj se to pravi. Upamo j sicer, da pridemo s pomočjo pravice v okom ta-! kim pojavom „avite culture", a za sedaj le ječč [ za svoje pravo rodni nam bratje. Ne bodi nam be-
; seda brat samo v ustih. Pokažimo v dejanju, da • j smo sinovi jedne matere.	!
„Po tem vas spoznajo, da ste moji, da se t : ljubite med seboj", je rekel božji Odrešenik svojim : učencem. Po tem naj nas svet spozna, da smo si-; novi jedne matere, da se ljubimo med seboj in j podpiramo drug druzega.
Bodi torej izrečena iskrena prošnja tudi do naših rojakov po Južnem Štajerskem, da se začno pobirati mili darovi za družine onih, "ki ječć po zaporih. Drugi listi so naprošeni, da ponatisnejo ta poziv in priobčijo jednako prošnjo.
od strani, ki je ta zimski popoldan poplavljal širno ravan kakor avgusta meseca o solnčnem zahodu? Ali je morda to prihajalo od globoke tišine okrog in okrog, katero je pretrgavalo le tiho, ubrano zvonjenje, skoro vse letne čase jenakomerno dihanje prirode?
Toliko je gotovo, da je najedenkrat ugledala samo sebe, kakoršna je bila pred tremi leti, ko je baš na tem mestn v to skrinjico vtaknila pismo, ki je vabilo Sidonijo, naj pride za štiri tedne k njej v Savigny. Nekaj jej je govorilo, da se je s tistim trenotkom pričela nesreča njenega življenja. „Da sem 9lutila... da sem slutila!" je mrmrala in zdelo se jej je, kakor bi zopet Čntila gladkobo li-stovega ovitka, katerega so njeni prsti spustili v skrinjico.
Potem se je spomnila, kako nedolžno, upa-polno, srečno dete ja bila tedaj, in v njeni sicer tako rahli duši je vzkipel britek upor zoper krivice življenja.
.Zakaj neki?" je vprašala sama sebe; „kaj sem zakrivila ?■
Kar se je oglasilo v njej: „Ne, to ni rei... ni mogoče 1 nalagana sem t" in idoča proti kolodvoru, se je skušala nesrečnica pregovoriti, umiriti, a ni se jej posrečilo.
Na pol spoznana resnica je podobna zakri-
Na veselicah, veselih druščinah, zabavnih ve" ih se spominjajte teh nesrečnih 1
Imaš-li brate mnsgo od nebes, Od bratov ne odvračaj mi očes 1 Odpri srce, odpri rokć, O tiraj bratovske solz6,
Sirotam olajšaj gorje! *
• *
Na tak zares plemeniti način je izrazila Celjska „Domovina" svoje sočutje, svojo bratsko ljubav do tržaško okoličanskih Slovencev! Hvala jej, presrčna hvala v imenu našega naroda-trpina, njenemu pozivu pa obilega vspeha, da otremo solze nesrečnim rodbinam in zajedno povzdignemo duha vsem onim, ki trpe na tej naši zemlji na sedanjih tužnih razmerah. Živelo vseslovensko bratoljubje!
Politlike vesti.
V TRBTU, dne 16. junija 1897. Preko meje! Naši nemški nacijonalci jeli so gledati tjakaj preko avstrijsko-nemške meje, naravnost in brez strahu, frank und frei. Dne 8. t. m. so bili na shoda „vsenemške zveze" v Lipskem, kjer so se praznovale prave orgije nemškega fanatizma in veleizdajstva ozirom na avstrijsko državo. Saj je povdarjal neki govornik iz rajha, da je fanatizem sedanjih Nemcev, hujši nego pa fanatizem Turkov.
Ko so odpeli „Die VVacht am Rheiu" jel je govoriti avstrijski drž. poslanec dr. F u n k e, ki je proslavljal vsenemško idejo. Povedal je odkrito, da Nemci bodo hodili po nadomestila..... in
potem je govoril znameniti, tudi avstrijski poslanec W o 1 f. Najprvo je zabavljal na nemAke policijste, „ki kakor sence lazijo okolo..." in potem je govoril dalje, govoril tako, da so bili zaplenjeni oni dunajski listi, ki so prinesli njegov govor. Ne treba torej praviti, kako je govoril. S kratka: govoril je tako, kakor ne bi smel govoriti tostran meje, v Avstriji 1 Njega govor ni bil za avstrijski zrak. In zato so šli zopet preko meje, so šli, kamor jih
temn solncu, katero bolj žali oko, nego najhujši žarki. V polntemi, ki je obkroževala njeno nesrečo, je videla nesrečna žena mnogo jasneje, nego je hotela. Sedaj je umela, sedaj si je razlagala vsako čudno posameznost v življeuju in vedenju svojega moža. Njegovo pogostno odsotnost, njegov nepokoj, njegovo zadrego gotove dni in hitrico, s katero jej je včasih, vrnivši se, razkladal, kaj je delal in je imenoval imena, kakor bi hotel navajati dokaze, katerih nihče ni zahteval od njega. Uvidela je iz vsega tega, da je res kriv, in vendar se je branila misliti na to, še le v Parizu je hotela zaključiti dvom.
Bila je sama na male«, otožnem kolodvoru, na katerega po zimi le redkokrat stopi popotnik; a ko je sedela tu, čakala vlak in brezmiselao zrla na pusti vrtič kolodvorskega nadzornika, in na gole vitice ovijajočih se rastlin, viseče z železniških pregraj, je čutila zdajci na licu gorak, vlažen dih. Njen prijatelj Kis je prišel za njo ter jo skušal spomniti njiju lepih iger z repom migljaje, s polovičnimi skoki, z udanimi dokazi veselja, ki so se zaključili s tem, da je iztegnil svoj lepi beli kožuh k njenim nogam, na mrzli kameniti tlak v čakalnioi.
(Pride še.)
▼leće srce. Šli so v tujo državo, so tam iz varnega zavetja mogli za»raia-:>vati lastne scdLŽavljan* in lastno državo. To se zove veleizdajstvo o belem rti.eru. In taki 1 ju. i je so danes sormšljemki nekdanja „državr.e .stranke* cmškoliberalue, najžalost-11»■)'-spor. i u a ! Sicer pa je dobro tako. Hvala p^iinc« Wolfu in družb:, da toli brižno kujejo g >i\ v ueaškem rajhu — slovansko železo za av-sli i državo! Hvala jim, da pomagajo bistriti pojme. Vsaka taka pot paDgerraanov preko meje o.'pira vsaj po jtilna vrata spoznanju v Avstriji.
Polu u rado i list „Prager Abendblattu obsoja to romanje preko tm-je z besedami: da to ne od govarja lojalnemu ponosu Avstrijca. Mi pa pravimo, da s takimi ljudmi treba govoriti bolj jasno : v e-1 e i z d a j s t v o je to, in nič manje !
Kakih sredstev se poslužuje sedanji zistem na Hrvatskem ! Kak hud udarec so prizadejali sijajni madjaronski stranki uspehi združene hrvatske opoz cije o zadnjih deželnoaborskih volitvah, je pač sklepati iz dejstva, da je madjaron-ska stranka v prvem hipu opozicijonaluih zmag bila kar omaraljeaa ter da je hotela nekako prikriti utis zmage, potem pa da je hipoma udarila z vso silo na oue činitelje, o katerih meni, da so glavni prouzročitelji teh opozicijonalnih uspehov.
Takiia činiteljem smatra madjaronska vlada hrvatsko duhovščino in ca isto vali sedaj vso težo svoje brezkonečue jeze. V tej svoji jezi napadajo madjaronski listi dan na dan vzvišenega in kakor zvezda čistega škofa Strossmayerja, hoteći oblatiti njega čislo ime. A tudi proti drugi duhovščini obrnila je svojo ost strupena madjaron-»Sca politika in plod iste uti dve tajni okrožnici, ki sta priSii v roko tudi nam, s katerima naroča zagrebško veliko županstvo vsem političkim pred-stoinikom in županstvom, naj nabirajo materijal o delovanju opozicijonalne duhovščine.
Vladoi aparat na Hrvatskem je dobro izvež-bao in nedvomno se jim posreči dobiti nebroj resničnih in neresničnih podatkov o „delovanju" duhovščine.
Mi pa moramo nazivati pravim škandalom našega časa tak aparat, ki svedoči o grdem pro-gaDjanji istih, ki se v svoji ljubezui do domovine in do obstanka svojega naroda borć zoper krivično stvar zatiralcev. A to je tisti aparat v velikem, ki ima svoje prvo in največje kolo tam gori v Friedrichsruh na Nemškem, aparat za uničenje Slovanstva, onega Slovanstva, čegar mogočno število tolikanj tišči na srca politikom, hotečim, naj pr*j ko prej izgine i zemlje „nevarni* slovanski rod. Ta aparat ima svoje zveze po vsem svetu in na Hrvatskem in Primorskem ropočejo zdaj precej glasno njegova kolesa. Možno je, da V3led teh okrožnic pride v zapore nekaj svoj rod ljubečih duhovnov-mučenikov na Hrvatskem, — toda krivična satelitska stranka Bismarckove politike na Madjarskem naj si zapomni, da je Slovaustvo zmaj, kateremu, ako se mu odseče jedna glava, vzraste na njenem mestu hipoma sto družili l — In to moramo tudi reči, da je le samega sebe obsodil zistem, ki navaja svoje ljudi na — denuncijantstvo t
Atentat na predsednika francozke republike. Ateutat na gosp. Faure-a je povit v ne* kako t^j iostno meglo. Še sedaj nimajo pravega zločinca, niti tega ne vt-do pozitivno, da-li je na- | padalec rabil revolver ali bombo. Policijski prtfekt ! hoče uveriti, da je bil ves ta atentat le „mistifi- j kacija", kaiti bomba da je bila taka, da ni mogla ; napraviti škode. Socijalistički krogi pa si tolmačijo j ta napad ua povsem drugačen iu originalen način: ■euijo namreč, da je vse to uprizorila — policija sama. Današnje vesti govore še o drugem atentatu, da so namreč našli še na drugem mestu tak j peklenski stroj. Predsednik republike Faure je do- i bil mnogo Čestitek, med istimi tudi od vladarjev, na srečni rešitvi.
Različne vesti.
Trgovinski minister baron Glanz odpotoval je včeraj zjutraj ob 8. uri iz Trsta zopet nazaj na Dunaj.
Imenovanji. Finančni minister je imenoval davkarja Ivana Živica in Elementa R o v i s a glavnima davkarjema v službenem obsežju tržaškega finančnega ravnateljstva.
Na mesto venca na krsto ie podaril naš slovenski mecćn, gospod Fran K a 1 i s t e r, v pro-
slavo spomina po'*. Heln udove Kalister : ženski podružnici družbe sv. c r.la iu Metoda 100 kron : in „Del. podp. društvu v Trstu tudi ICO kron. Ta'<o je g. Kal .-ter Tp<» združil čin pijetete do mrtvih z činom sarbi z t žive — za nvii rod svoj. i Hvi;la mu 1
Ženski podružnici družbe sv. Cirila iu Metoda • v Sežani je daroval g. Lan Sehiffer v Tomaju 2 i kroni na slavo h ijdukon Autonom okolo Podgrada.
Nekaj je pozabili Lahi so dobri laški g o-j voruiki, to se jim mora pripoznati, in sicer „la š k iM ] toliko v jezikovnem pogledu, kolikor tali ozirom i na vsebino svojih govorov. V svojem iepem laškem j govoru je torej omenjal gosp. občinski svetovalec l V e n e z i a n v seji rainnle sobote, da narodi ne i nad vlado jejo družili narodov drugače, uego se silo i svojega duha. Tu sem doli da so padali Longo-| bardi, Franki, Tevtoni, Normani in Vskoki. Tudi j oni so rezali trto, kršili zakone in so porušili ce-5 sarstvo Cezarjev. A kje so sedaj vsi ti rodovi ? 1 Došle nasilno, absorbirala jih je vseh — italijan-< ska civilizacija 1 (Siluo navdušenje v zbornici in na j galeriji.)
Nočemo oporekati zgodovinskim izvajanjem | gospoda Veneziana, samo na nekaj smo hoteli j opozoriti gospoda Veneziana, namreč na to, da je I pozabil navesti jeden narod, ki je tudi „padel" tu | sem doli, katerega pa ni malo ni absorbirala laška j kultura, ampak je ostal tak kakoršen je bil in ka-j koršen je še sedaj po vsem svetu, in ki je vpre-j gel v svoj jarm tudi laško kulturo 1 To je narod —■ j Mojzesov, rod — gosp. občinskega svetovalca Veneziana. To pa res ni lepo od tega gospoda, da V toli svečanih trenutkih pozablja na svoj lastni rod l Včeraj se je v; šila slavnost spuščanja v morje novega Lioydovega parni ka „Trieste". O slavnosti ne moremo sporočiti ničesar, ker ravnateljstvo Lloydovo ni smatralo za potrebno, da bi tudi slovensko in hrvatsko novinstvo povabilo ua to slavnost. Prepuščamo cenjen, čitateljem, da oni premišljajo o tem, da-li je možno smatrati — da ne rabimo ostreje besede — taktnim tako postopanje od sirani družbe, ki reflektuje na podpore, prihajajoče iz žepov vseh davkoplačevalcev ? Pričakujemo pa, da že v bodočem zasedanju dojde od ravuateljstva te družbe peticija do zbornice poslancev, naj se subvencije Lloydu odslej zajemajo le iz nemških iu laških žepov II Res, res: doslednost je lepa stvar na svetu t
Izza municipalnih kulis. Včeraj se je spustil v morje Lloydov paruik „Trieste". O takih prili-i Lah so oLiCajub razue slovesnosti. Tudi občina se ne more izogniti dolžnostim gostoljubnosti. Tako je tudi včeraj župan Dompieri povabil raznih odlič-njakov na „dćjeuuer" v palači Revoltella. A ravno ta „dčjenuer* ima svojo mično in za mišljenje na-I ših mestnih „očetov" značilno predzgodovino. Iz-! vedeli smo namreč iz zanesljivega vira, da mestni consiglieri niso hoteli dovoliti županu potrebnega kredita za to pojedino. Še le potem, ko jim je župan nastavil revolver na vrat, da odstopi takoj, ako mu ne dovolć, ker noče, da bi se blamirali pred vsem svetom, udali so se, to pa le iz usmiljenja do župana! Da, ko bi bila to kaka slavnost .XX stoletij latinske kulture", potem gospoda gotovo ne bi bili »kopušarili s kreditom. Ali tako... to je kaj drugega 1
Zjedinjena Slovenija — nezmisel. O tem —
Čudnem izreku lista »Sudsteiensche Post" piše
„Domovina*: .........Ni se pa morda še-le
zdaj pojavila ta misel, ampak je to važna točka našega narodnega načrta: združiti se morajo vsi Slovenci v jedno upravno celoto! Porodili so se ti nazori v viharnem letu 1848. Kako vztrajno in govoreče so povdarjali naši prvoboritelji te dobe, da le na t& način iu nikakor drugače nam je možuo zagotoviti duševno in gmotno uresničenje naših želj. Res, da pred 50 leti še nismo bili do dosta pripravljeni za nepogojno izvršitev stavljenih nazorov — a bilo je tudi muogokaj na potu, ka bi se danes ne smelo smatrati nepremagljivo zapreko. Ako pa kateri naših listov pobija in smeši, kar se drugi trudi, da bi oživel in vzdržal, dokler se ponudi ugoden čas za resno delo, ter nazivlje to narodno ide-j o: nezmisel: — je-li čuda, da se čudom čudimo ? I Koliko vere gre izjavam Židov l O tem naj priča nastopni dogodek. Nedavno je list .Edinost* v nekem dopisu iz Dobrepolja govoril o neki tvrdki trža?k:, ki je napravila dobro kupčijo v
j tamošnjih krajih, mesto da bi bil dotični dobiček prišel v blagajno kakega trgovca narodnjaka. V . žetiu tujca je denar izgubljen za nas, dočiin je } pričakovati od narodnega trgovca, da od svojih j dobičkov nekaj nakloni za narodne stvari. Naž dopisnik je torej opominjal slovensko občinstvo, naj kupuje le pri domačih tvrdkah. Ta dopis je i prišel do znanja dotični tvrdki. Le-ta je takoj ■ doposlala svojega pooblaščenca v naše uredništvo, ! ki je zahteval, naj se kako popravi oni dopis. Iz-j rekši svojo željo je menil ta mož, da ni prav, da i list »Edinost" toli ljuto nasprotuje Židora, ki ne ! store nikomur nič slabega. Antisemitizem da je \ prokleto delo jedinih „farjev". Zatrjal je, da nje-I gova tvrdka ni uasprotna Slovanom, a on za svojo j osebo da se čuti boljega Slovana, nego pa . č i e n i uredništva tega lista. Rodom da j je iz Bosne. Temu v dokaz je jel lomiti neko na-; usmiljeno hrvaščino.
Na ta brezkončna zatrjevanja slovanskega j mišljenja iz židovskih ust so pripomnili uredniki j našega lista, da se gospod močno moti, ako meni, j da je antisemitsko gibanje v Slovencih le verskega ! značaja, marveč ima to gibanje svoj izvor v poli-; tiškem, narodnem in narodnogospodarskem vpra-j danju. Le židje sami so krivi — se svojimi načeli v gospodarsko-trgovskem življenju in se svoji« : doslednim nasprotovanjem narodnim stremljenjem j Slovanov —, da je navstala med Slovenci mržnja j do Zidov. To nam dokazuje vse razvijanje stvarij j po vseh kronovinah avstrijskih, sosebno pa pri nas | v Trstu. Tu stoje Židje na čelu vsej protislovan-j ski borbi, da: oni jedini vzdržujejo se svojim de-; narjem vso ljuto borbo proti nam. Ako so torej' Slovenci protisemitje, so primorani v to v zmisln gospodarske in narodne samoobraue.
Na to je rekel naš gost: »Priznavam, daje j kolikor toliko res, da Židje v Tistu nasprotujejo Slovanom, toda na tem so Slovani sami j krivi. Oni so začeli boj proti Židom, a Židje se ; le branijo. Da niso Slovenci zapričeli tegasramot-1 nega boja, Židje bi se gotovo ne spuščali v na-; rodae boje. Njim bi bilo popolnoma vsejedno, ali ; županuje v Trstu Dompieri, ali pa — Nabergoj!*
Na ta zavijanja resnice bil je odgovor z naše ; strani: homeričen smeh. Pripomnili smo svojemu i gostu, da ni lepo, da tako zamenjuje posledice s
! vzroki.
Razume se ob sebi, da smo odslovili moža, i ne da bi mu bili pustili najmanje nade do spre* j membe naših nazorov o — židovski ljubezui do Slovanov in njih jezika.
Te dni pa smo dobili zopet dokaz o misije* : nju Židov glede na nas Slovane, in sicer iz ust j istega našega gosta in „boljega Slovana*, nego ao ! členi uredništva „Edinosti*. Nekemu prijatelju na-• šemu je bila slučajno prilika, da je bil navzoč, in j da je čul, kako je isti Žid izjavljal svojo ljubezen | in svoje simpatije do Slovanov. Bilo je na javni j ulici, ko je isti mož uaviašč častil Slovane — po : njegovih prejšnjih izjavah torej tudi samega sebe i — z lepo besedo — Ščavi.
Toliko vere gre torej izjavam in zatrdilom Židov! Kadar se boje za svoj dobiček, takrat se potuhnejo, sicer pa smo jim — ščavi in so oni povsod prvi v zaničevanju nase narodnosti. Bodimo j previdni! Pozor na vse strani! Svoji k svojim 1
Neposredni osebni davki. (Dalje ) P r i r e d* ' beni okraji. Za prvi in drugi razred davko* ] plačevalcev so priredbeui okraji dotičuih obrtuij-' skih zbornic; vendar more fiuaočiii minister zdru-5 žiti več okrajev obrtnijskih zbornic v jedeu pri* j redbeoi okraj ali pa razdeliti jelen v več okrajev.
Za tretji iu četrti razred so pa priredbeni okraji mesta m obrtuijski kraji z več uego 20.000 prebivalcev (brez voja&tva) iu pa politični okraji; toda mesta z lastnim statutom, ki ne štejejo nad 20.000 duš, so združena s političnim okrajem svoje okolice.
Davkoplačevalci jednegu razreda tvorijo med seboj davčno družbo. Posamične davkoplačevalce uvrstuje v davčno družbo prva davčna instaucija. Za davkoplačevaca je važno, v katero družbo je uvrščen, ker zakon olabčuje £davek V četrtem razredu bolj nego v tretjem, v tretjem bolj nego v drugem, in tu zopet bolj uego v prvem. Vsklic proti uvrstitvi gre na dež. fiuaučuo oblast.
Pridobninske komisije, sleherna davčna družba ima svojo pridobniiidko komisijo, 1 kateri odločuje število členov finančni minister. Ta
imenuje tudi predsednika. Dragih členov volijo jedno pol vico členi davčne dtnžbf in sic^r izmed svojih ndov (tudi poobl ščenee:a voditdja kacega obrata), d ugo polovico pa imenuje finančni minister. Preds inik ii od finančnega mini t a ira 110-vani čle i mor jo biti zajedno členi raznih pridob-ninskih ko;»i«ij.
Fs.'.ki čl n komisije ima svojega niroestnika, katerega b voli, oziroma imenuje istotako kakor ledne člene —
Davčna družba prpega in dražega razreda voli svoje člene v komisijo neposredno ali direktno ; tako vol i jo tudi druge davfiae družbe v m stah iu v industrij »lnih krogih, ako tvorijo samostalni davčni okraj.
Na kmetih pa iu v trgih je volitev posredna ali indirektna; volijo se namreč najprej vulilui možje, in še le ti volijo člene v komisijo.
Volitev I. in II. razreda se vrši na obrt-nijski zbornici; druge neposredne volitve se viša pod vodstvom občinskih oblasti, posredne volit/e, torej volitve volilnih mož, pa se vrše na davkarijah, in sicer tako, da pride jeden volilni mož na vsacih 20 ali manj davkoplačevalcev dotične davčne drožbe. Voli se uradnimi listki in sicer j:h morajo volilci podpisati iu o .elmo izročiti oblasti, ki vodi volitev, a.ii pa poslati jih po pošti (torej polnomoč redno nedovoljena). Voliti je člene za se iu namest nike za se.
Volilne je le oni, ki uživa popolno meščansko in politično pravico. Mladoletni in pod kura-telo se nahajajoči smejo voliti po svojih zakonitih zastopnikih. — V obrti, ki ima več zadružnikov, smejo voliti samo po jeden izmed njih. Razmi te (piidobninskf) komisije je še deželna pridobmuska komisija, Ta določuje o doSlih prizivih glede odmere davčnih postavkov in o prizivih radi opro-ščenja ali zanikanega oprošćeuja od davka. Poleg tega jej je naloga obveščati kontingent no komisijo in stavljati jej predloge glede kontingenta posamičnih davčnih družb (to je, katero svoto ima plačati vsa dražba.)	(Pride še.)
Hud boj napovedala je .Slov. List' in fSlov. Narod" na vseh črtah. — Torej boj, zopet boj! Samo zopet v drugi oblki! Ali bi ne bilo bolje, da bi gospouju v beli Ljubljani dosledno izprašali svojo — vest, potem pa odnehali oni, ki se — po zakonih poštenja in resnicoljubja — čutijo zares krive ? Naj se no boje, da bi bila zanje kaka blamaža, ako bi odnehali. Nasproti, še zelo — častno bi bilo, saj ima vsak človek kako — slabost.
pr,i„ 11 n,„.,„?v 0^or D0V0
Škednju je razposlal nastopni poziv: Okolico moramo za vsako ceno rešiti pogina, ki jej preti od naših narodnih nasprotnikov. Najuspešnejše orožje v tem ljutem boju so uam narodna društva. Narodna društva so trdnjave, v katere se zaman zaganja besneče valovje poitaljančevanja. Čim več trdnjav imamo, tem uspešniša je naša obramba. Najprimeruiša društva za prosti narod v tem hudem narodnem boju so pa čitalnice, katere nam vzgajajo odločnih iu zavednih narodnih bojevnikov. Tako čitalnico napravimo tudi v našem vrlem Škednju.
Ustanovni občoi zbor v ta namen bode v četrtek dne 17. tega meseca (praznik sv. rešnjega telesa) ob 5. uri popoludne v gostilni g. Gašparja Sancin Mom s sledečim dnevnim redom : 1. Nagovor predsednika osnovalnega odbora. 2. Poročilo tajuika iu čitanje društvenih pravil. 8. Vpisovanje udov. 4. Razni nasveti in predlogi. B. Volitev predsednika in odbora. Po dovršenem zborovanju bode! svobodna zabava s petjem in tamburanjem.
Ker je to zborovanje velike važnosti za naš narodni razvoj, se nadeja podpisaui odbor (ia se za gotovo udeležite, ter Vas prosi ob jednem, da privabite vse svoje z iance na to zborovauje, ker čim večje število nas bode, tem bolj bode zagotovlen razvoj in napredek mlade .Čitalnice". Čim več čleuov bode imela .Čitalnica", tem več bode časopisov, tem pripravniše prostore bodemo imeli.
Vstopnina je za posamičnega člena 1 goldinar, za družino 1 gld. in pol. Da ne bode preveč zmešnjav« na zborovanju, prosi Vas odbor, da bi se še pred z-jorovanjem upisali pri členu osnovalnega odbora, g. Lovro Flegu Lazarja.
.Tržaško podporno in bralno društvo" vabi na veliko veselico, ki jo priredi v nedeljo due 20. junija 1897. v Tomaju na dvorišču posestnika gosp. Antona Pupisa. Na tej veselici bodo sodelovali: dramatični odsek oineujeuega društva, odsek tam-
burašev „Tržaškega S kola", pevsko društvo ,To-oiaj" in kraSka godba na ,!ok" se svoji prvim na--;opoo; p.i vodstvi'« gosp. uadučitelja H>-fiin»ar-ja. K tzpored : 1. Pozdrav. 2. i) Jenki: „Naprej- svira Krasti ,1 k". 3. 1. Kocjančii;: „Pohotna pes^m", noj« m.ški zbov tomajsk'. 4. S. Gregorčič: ,Vpo p;lmčai noči", dekl.im icija. 5. Rož: „0| Banovci", udara Umb. zbor. 6. Jento : .Pogovor z domom41, poj- rađani zbor tomajski. 7. H.; „Deč-k iu se-nica\ dvogovor. 8. G. N. Br.ž: ,S;a ite zvjezde", - vit . ki ški Jok". 9. M. p]. Fork, : ,Juu ki iz Like", udari tamburaški zbor. 10. H. : „Tii iskre", deklamacija. 11. Raska narodna: .S.iraf*n", svira kraški „lok". 12. A. A. Lebau: .Slovo od d »ma«, poj j mešani zbor tomajnki. 13. I. Stritar: .Pravo junaštvo", prizor iz krnskega življenja, igiv.jo dile-tantje „Tižaškf^a podpornega iu bral. društva".
14.	Iv. Zaje: „u hoj", udara tamburaški z'ook
15.	H. Volarič : „Kvišku bratje", poje moški zbor tomajski. 16. Veučeic: .Slovenskih narod » h pesni", svira kraški .lok". 17. Popolna žena : Vesela igra v jednem dejanja, igrajo diletantje ,Trž. podp. in bral. društva". V tiskanih vabilih se je urinila neljuba pomota. Tu je rečeno, da bode sodeloval odsek tržaških tamburašu v pod vodstvom gosp. dr.a Abrama ; v resnici pa bode sodeloval odsek tam-hurašev „T r ž. Sokol a". Odhod iz Trsta ob
uri popoludne, zbirališče pred vojašnico (Piazza Caserma). Vožnja tje in nazaj gld. 1.20. — Vstopnina k veselici 20 nč. Pričetek veselici med 4. in
5.	uro popoludne.
Bralno društvo v Črnikalu priredi v nedeljo dne 20 t. ta. veliko veselico na planem pri e;osp. Siškoviču, na poŠti. Veselica se bode vršila v proslavo petnajstletnega obstanka tamkajšnjega društva, s sledečim vspuredom: 1. Naprej — godba. 2. Pozdrav. 3. „Pobratimi ja", poje črnikabki zbor. 4. .Spomini na Kranj", udara tamburaški zbor iz Skednja. 5 .Slovenac i Hrvat", poje tinjauski zbor.
6.	.Narodne pesmi", udara tamburaški zbor iz Skednja. 7. .Mazurka", poje dolinski zbor. 8. 9. .Poputnica Nikolaja Jurišiča", poje dekanski zbor. 10. .Hrvatska polka", vdara tamburaški zbor iz Skednja. 11. Berite .Edinost", veseloigra v jednem dejanji. 12. .Godba". 13. .Zrinko-Franko-panka", poje čruikalski zbor. 14. Srečkanje na tri dobitke. 15, Ples in svobodna zabava. Vstopnina na veselico 20 nvč., sedeži 10 nč., srečke po 10 nvč. na ples 40 nvč. Začetek točno ob 5. uri popoludne. Na obilno udeležbo uljadno vabi
Odbor.
Tamburaški zbor .Celjskega Sokola" vabi na prvi veliki koncert, ki priredi ga dne 20. rožnika v veliki dvorani .Narodnega doma" v Celju prijaznim sodelovanjem slavnih tamburaških društev iz Ptuja in Žalca. Nastopi 50 tamburašev. Zadetek ob 8. uri zvečer. Na prav muogobrojno udeležbo vabi najuljudueje	Odbor.
Tretje redno zborovanje akademi Snega društva .Triglav" v Gradcu se bode vršilo 16. t. m. t. j. v sredo s sledečim vsporedom : 1. Čitanje zapisnika 2. Poročilo odborovo. 3. Debata o proračunu, 4. Slučajnosti. Lokal: Restavraaija Neugraz. Začetek ob 8. ari zvečer. Gostje dobro došli!
Občni zbor pevskega in bralnega društva v Lonjsru se je vršil v dne 7. junija v društveni krčmi. Predsednik društva, Josip Marec je pozdravil zbrane Člene primernim nagovorom, V novi odbor so bili izvo'jeni: predsednikom Štefan Pečar, podpredsednikom Josip Maver, tajnikom Matevž Čok, blagajnikom Andrej Čok ; odborniki: Josip Čok, Ivan Marija Glavina, Ivan Marija Čok, Andrej Borovina. Predsedniku se je naložilo, naj uaroči potrebnih časnikov. Zbor je zaključil novi predsednik trikratnim .živio" presvetlemu cesarju.
Proč z židovskimi reklamami! V Ljubljani se je — hvala Bogu! — že pričel boj zoper židovske reklame, ki se razobešajo že po gostilnah. Iz Ferlinčeve gostilne se je morala že odstraniti taka tablica „Vrlo dobro!" Lo naprej I Ljubljana je ravno sedaj ob času svojega preporoda v največji nevarnosti pred židovsko lačno konkurenco, ki naj bi jemala kruh izpred ust domačinom. Tudi v Trstu bi ne bilo napačno gledati malo pazneje tim ljudem na prste, da-si je to pri nas veliko težje, preveč je že ukoreninjena njih moč. Toda „kommt Zeit, kommt Rath", pravi nemški pregovor".
Koperci pred sodiščem. Pišejo uam: Kakor ste že blagovolili priobčiti v svojem cenj. listu, vršila se je dne 11. t. m razprava proti koper-
skim izgrednik, m, t;i s napadali dne 6. prila gojence c. kr. u ir Ijišča pred zavodom. S durmi uvoru rrelsel je . sv«-t. Coir g. Ohsoj-ni so bili: čevljarski n oj-tv Oecarli na 5 mese , brata Dreoli.i vsak po 4 mesece in Baseggio na 3 mesece teške ječ'1. Tu se vidi, kdo je bil kriv in kaj je bilo povod napadom. (4osp. ravnatelj c. kr. učiteljišča pač sedaj ne bod- trdil več. da so loli gojenci sami ktivi, Ia se jih je preganjalo.
Včeraj pa se je vršila razprava prti onim izgrednikom, ki ,;o nnpuili slovenske gojence na paruiku „Catli', due 20 aprila t. i. Kakor priče bili so z »slišani gojenci Kutin, Orel, Vales in c. kr. prof. J pl Kleinaayer. Na podlagi izpovedeb teh prič in ko se je preči tal zapisnik stotnika Baronio, mestnega stražarja in ces. kr. orožnika Vivode, obsodilo je sodišča obtoženca Jos. Minco na 10 mesecev in brivca Pieri-a na 8 mesecev teške ječe. Čevljar Verzier je bil obtožbe oproščen, ker se ni moglo dokazati, da je tudi on izustil vsklike, kakor : Morte ai ščiavi, iu mar con loro itd., vsled katerih *ta bila obsojena omenjena izgrednika.
Posebnim zadoščenjem so poslušali slov. gojenci besede g. predsednika sodnega dvora, svetnika Nadamlenskega, kije povdarjal izrecno, da so se slov. gojeuci vedli vedno lepo, miruo in taktno in da se slov. gojenci v Kopru sploh lepo v e d ej o. Slovenski gojenci učiteljišča v Kopra niso vajeni slišati take pohvale. Tem večim zadoščenjem so sprejeli pohvalo od take odlične strani. Altro che, sBmi krivi napadov, kaj ne gosp ravnatelj ! 1 !
Ruski car je povabil preatolonaslednika italijanskega ua velike vaje, ki se bodo vršile v Rusiji bodočega meseca septembra
Zgodovina slovenskega slovstva Ezvj pragmatična slovenska hvaležnost.
(I)r. K. Gldsor.)
(Dalje)
Ob tej priliki izražam tudi midel, da bi .Muzejsko društvo" 1897. leta izdalo vse slovenske uradne liste od Pohlinovih časov do 1848.1. Tudi to bi bilo zanimljivo v kulturnom obziru in bi nekako dopolnjevalo sliko našega duševnega gibanja. Za to delo bi se morda zanimal gospod kurat Ant. Koblar.
Kar se dosUje IV. zv. te knjige, bo urejena tako : A. Uvod. Upliv ustavnega življenja ua raz-vitek slovenske narodnosti v društvih; B. Leposlovje; a) Pesništvo (lirsko, epsko, dramats^o), b) Pripovedništvo. C. Znanost (zgodovina, jezikoslovje itd. itd.) D. Časniki in časnikarstvo. Priloga (Knjiđtvo).
Kljubu vsem vabljivim glasom gospoda Vidca, naj se postavim na drugo stališče, ostanem ven-der iz raznih razlogov pri sedanji uravnavi; bodo pa imeli mlajši ocenjevalci priliko, popraviti moj „nedostatek*. Jaz namreč dobivam od veljavnih starejših naših slovstvenikov vspodbujalne glase, da se naj ne dam motiti po dosedanjih ocenah ; v ostalem pa me osnova drugih književnih zgodovin potrjuje v mojih nazorih. Oglejmo si Reinholdovo zgodovino ruske književnosti, katero navaja gosp. Vidic. Reiuhold piše v predgovoru p. X. Was die russischen zusammenfasseaden Hiilfsmittel anlangt, die der Vtrfasser beuutzt, so muss hauptsiichlich auf zvei kapitale Werke hinge\viesen werden, die indess beide nur die alte und neuere Lit-teratur behandeln : A. G- a l a h o v, Geschichto der alten und neuere russischen Literatur; drei Theile. St. Petersburg 1880; bis auf Puškin, und J. Porfirjew Geschichte der russischen Literatur, Kazanj 1877—1884, nur bis zum Ende des XVIII. Jahrliuadedes fiihrend, Wer sich in der Puškischen und |uachpuškischen Periode bis auf die Gegenwart zurecht fiuden will, der :st auf ejne ganze Bibliothek mouograpbischer Werke und die Kritiker und Journalisten, vor Aliem aber auf die Autoren selbst angewieseu\ Na podlagi dveh znamenitih ruskih književnih zgodovin in cele kujižuice samospisov je delal Reinhold; in kakšno podlago ima slovenski književni zgodovinar? Gosp. Vidic praša potem : „In kakšna je potem njegova zgodovina ?" Na to vprašanje, odgovarja Jagič (Ruska književnost 18. stol. »Mat. Hrvatske 1895.) str. 260 : Njemačka knjiga Rajnholdova marljivo je i vješto izgradjena kompilacija po ruskim izvorima i iztraživanjima; sa-
mostnin i značenja nema nikoliko Porfirjev, kar*o-li Galauov'. Prikupila pa s« je veuder inoitraustvu, ker mu je odprla novi svet in Rusom, ker jim daje samim splošen prtgled vse ruske književnosti od začetka do 1885. leta in je pisana poljudno. Rusi so imeli Reiuiiolda za inostrauca in so knjigo prištevali najboljšim delom domačinov o tem predmetu in on odgovarja: „Ganz unverdieuterweiseM.
Gospod Vidic navaja tudi Jagičeve besede iz knjige .Ruska književnost" u XVIII. stoljeću : Pojave literature prikazivat ćemo, koliko se igda može, u prirodnoj vezi sa svim ostalim stranama družtvenog života, da odgovorimo itd. itd." Uprav tako sem jaz delal, da sem spravil slovstveno delovanje v zvezo z drugimi, tako zgodovinskimi kakor društvenimi pojavi slovenstva, samo velika razlika med Jagičevem in mojim delom je, da je Jagid na podlagi priznanih ruskih književnih zgodovin in cele biblioteke obširnih samospisov Hrvatom podal prijetno čitljivo kompilacijo ruske književne zgodovine XVIII. stoletja, jaz pa sem moral graditi vse sam. Hrvatom in sicer širšemu omikanemu občinstvu ni treba navajati teh podrobnosti in on jih tudi niti ni namerjaval. Take popularizacije pišo učenjaki, da si nekoliko oddahnejo od strogega znanstvenega dela, v prid širšemu občinstvu. Isto velja tudi o Šepeljevi knjigi: „Ruski propovjedači", ki se naslanja na dela 16 ruskih, 4 nemških, in 4 trancoskih (Bourget, Dau-det, Depuy, de Vogiie) pisateljev o istem predmetu. Izmed vseh novejših slovenskih pisateljev je samo Stritar po Celestinu opisan. V tem obziru smo mi popolnoma v abnormalnih razmerah z drugimi narodi, ki imajo vseučilišča in akademije.
(Pride še.)
(Op. V opombo, včerajšnjega oddelka se je vrinilo nekaj tiskovnih pomot; namesta: »svojim štirim zvezkam" se naj glasi: tmojim štirim zvezkom" ; namestu: koder stoj „Koder", namestu : .Luturani" bodi: „Luterani".)
Najnovejie vesti*
Gorica 15. „Eco" javlja, da se je bolezen prevzvisenega nadškofa obrnila na bolje v toliko, da se je pomnožil apetit in tudi teža telesa, ki se je bila močno shujšala.
Pariz 15. Redarstvo ima na sumu^ dva ino-zemca in jednega anarhista, došlega nedavno v Pariz, da so provzročitelji atentata na predsednika republike. Poizvedovanja so se vršila sosebno v onih krajih, kjer bivajo Elzačani in Poljaki.
Bruck ob L. 15. Danes je dospel cesar sem na pregledovanje vojakov. V njegovem spremstvu so bili vojaški atašeji Nemčije, Francije, Rusije, Italije, Romunske, Srbije iu Japonske.
Podpisana družina izreka svojo iskreno, globoko cu-tjeno zahvalo na tolikih ganljivih pojavih blažilnega sočutja, došlih jej od mnogih strani povodom smrti nepozabne nam matere, gospe
Helene udove Kalister.
Posebna zahvala bodi izrečena vsem onim, ki so skazali poslednjo čast nepozabni pokojnici. Bog poplati toliko ljubav !
V Trstu, 15. junija 1897.
Družina Kalister.
Ponižno podpisani glavnemu občinstvu uljudno naznanja, da je s majem letos obče znani
X}otel IftseJjer
J v mestu Kamnik, najprijetnejšem zavetišču in kopališču
H| prevzel zopet v lastno režijo.
Priporočil j6 se slavnemu občinstvu za obilni obisk naznanja, da HI bode skrbel prav posebno zadovoljiti cenjene goste z izbornim vinom, [|jk z vedno svežini pivom, z dobro, ukusno, gorko in mrzlo kuhinjo.
Ni V hotelu se nahaja mnogo sob za prenočišče, kakor tudi ^ letna stanovanja za ptujce.
®	S spoštovanjem
Fran Fiseher.
i

Trgovinske brzojavke in v^atl.
Br.iimpaita. Pšenica za jesen 7.74 7.75 Pšenica za ! jnni 1S57 8 40 do 8.50 Ovea za jesen 5.30—5.32, — i Hi za jesen 5.98 -6.—. Korma za juni 18«?. 3.92' 3.94 PS^uica nova od 78 kil. f. 8 50—8.55 od 79 kilo. 8-55 8 (i0 od 80 kil f. 8.65—8-70., od 81. kil. f. 8-70 ;
8-75 , od 82 kil. for. —.----- ločraon 5* —8'— ;
proso 5-75-— 6 20.	j
Pšenica: dobre ponudbe, živahno povpraševanja. ; Prodaja 35000 mt. 8t. 5 nvfi. ceneje. Vreme: lepo.
rfnra. Nerafinirani sladkor for. 11.55 do —-—.Novi j po f. 11.65.
Hmtq. Kava Santo* good &vorp£» za juni 45.50 ; oktober 46.50 <mirno, Hamburg. Santos good average 7« juli 37*25. 7.8 septem- ; ber 38, —, za december 39.— za marc 39.2». mirno.
Državni doig v papirju „ „ v arobru Avstrijska renta v zlatu „ „ v kronah
Sredituo akcije . . ,
Sap o1, e on i .
20 mark 100	H-
Junij«	18B7.
danes	včeraj
. 10220	102.25
. 102-20	102.25
. 123.45	123.38
. 100.85	1G0.85
. 369.25	368.-
. 119.50	119.50
. 9.52'/»	9.52'/,
. 11.73	11.73
. 45.40	45.45
tJF^r
Vse stroje za poljedelstvo in linogradstro
CENE Z NOVA ZNIŽANE.
Stiskalnice za grozdje, diferencijalna sestava. Ta seBtava stiskalnic ima mijvečo pritiskujočo moč izmed vsehdrugih, kakoršnib - koli stiskalnic.
Stiskalnice z«1 masline, hidravliške stiskalnice, brizgaljke proti peronosperi, Vermorelove sestave.
Te moje brizgaljke so znane k ukor najboljše ter najcenejše; avtomatične brizgaljke, tlačiluice s pripravo /.a tlačiti jagode, stiskalnice za seno, triere itd. v najboljšem proizvodu.
Ig. Heller, Dunaj
Cenike in sn-ikovala zastonj !	v	II/, Prateratrasse 49.
Ižčem zastopnikov! — Čuvati se je ponarejanj 1
U
Assicurazioni generali
v Trstu
(rirufitvo jo ustanovljeno leta 1831
To društvo je raztegnolo svojo delovanje na vse veje zavarovanja posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanjo na življenje.
Društvena glavnica in reserva
dne 81. decembra 1893. f 58,071 673-84 Premije za poterjati v naslednjih letih	f. 30,541 70064 Glavnica za zavarovanje ži-venja do 31. decembra 1894 f. 169,929.625 03 Plućnim povračila: a> v letu 18A4 f. 9.737.614'48 b) od začetka društva do 31. decembra 1894 f. 262,401.706-51 Letni računi, izkaz doaedaj plačanih od-ikodvanj, tarifo in pogoje za zaverovanja in sploh vsa natanjčneja pojasnila se dobo v Trstu v uradu društva: Via della Staziou" £t. 888/1 lastnej hiši. 12—12
na Opčinah nad Trstom.
' Udano podpisani usoja si naznaniti, da i je prevzel od posestnika gospoda Josipa i Goljevščeka v Gorici vodstvo hotela „Obe-! lisk" na Opčinah nad Trstom za sezono, pri-i čenšo v soboto dne 5. junija t. 1. : Hotel ima 50 sob, od kojili je 40 oprav-! 1 j enih z vsemi potrebami ; tri dvorane in j sicer za koncerte, obede in igre ; drugih 10 sob v Švicarski hiši se lahko odda brez oprave (mobel) ; novo opravljeni veliki park, senčnati vrt, dobra kuhinja, plzensko pivo, izvrstna j tu in inozemska vina, vozovi za izlete, kopelji, i telefon št. 657 in kegljišče v hiši. Jako romantičen razgled na mesto Trst in jadransko morj6. Hotel je odprt vse leto. Točna postrežba iu cene zmerne.
Za prijazni obisk prosi udani
Anton Schein,
vodja.
Rojančani pozor!
Te dni je prevzel naš rojak Ivan
pekarno in prodajalnico jestvin
Arcon, nahajajočo se v Rojanu št. I
(pri cerkvi).
On je uredil pekarno popolnoma, da odgovarja na vse strani. Priporoča se, da se ga pogonoma podpira po geslu „Svoji k svojitn*. Ima ua prodaj vsakovrstne moke in sladščic po primernih cenah in spreic-ma domaČi kruli v peko Postrežba je točna m poštena.
Nadejajo se obilnega obiska se v naprej prav toplo zahvaljuje
Ivan Bufon.

Zdravljenje krvi
Čaj „T I s o če r n I cvet* (Mlllefiorl).
Cisti kri ter je izvrstno Bredstvo proti onim slučajem, Če peče v želodcu, kakor proti ulabemu probavljanju in hemoroidam. Jeden omot za ozdravljanje, stoji 50 nč, ter se dobiva v odlikovani lekarni
PMRRER „Ri dne Dlori" Trst. veliki trg.



Lastnik kensoreij usta »Edinost*. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.