List 20. Tedaj XXVI. gosp dar brtn šk in ar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr., posiljane po poSti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 13. maja 1868. Gospodarske stvari. nih solnic, ktere merijo 524 štirjaških milj milij Kuhinjska in zivinska sol v državnem zboru dunajském Naše ministerstvo se je z ogerskim ministerstvom stala hirala čedalj centov soli napravi Poslanec baron Korb razlag > komaj s kodo ako se odp y ki bode na- k r uv i £J ± v x rx o XV O U 1 ^ £j IV 1UUI UJ pravi — kuge se bojo začele ; kmetij bolj na kant šle, siromaštvo bode spi živinoreja bode bodo Naj pogodilo zarad samoprodajstva Pogodba ta je bila sklenj ena proti temu, da se cena kuhinjsk se memo druzih liberalnih naredeb ne poškodujejo take kmetijstvo in narodno gospodarstvo reči, ktere segajo v pri centu z niža počez za 2 gold. 48 kr ? pa da se ne ej a in ne prodaj več 7 i s ka in to Tudi poslanec Greuter se poganja za to, da ostane živinska sol, ter pripoveduje, da 1848. leta je bil rajnki zato ne, ker se živinska sol kupuje namesti bele ku hiojske in to — pravi ministerstvo — je na škodo dr nadvojvoda J v Tirolih in Greuter mu je pred stavil kompanijo tirolskih brambovcev. Prijazni nadvoj žavm kasi To je bistvo te ministerske pogodbe, ktera je dne t. m. prišla na obravnavo zbornici poslancev. voda vesel, da vidi možake za Avstrijo se boreče, na- , po govori jih tako-le: „Ker ste tako vrli korenjaki vejte mi, kaj želite?" In trije možje m mu sedo Finančni minister dr. Brestl je prvi poprijel be- imamo, in te so Stopli odgovorijo : „Cesarska Visokost ! o pred princa Le rekel, da se je poslednja leta namesti kuhinj dnik pa tobaka za nas. za našo živinico, manj d Te u x vuwi, vit» wv ^/vuiVVlujMi uuluwM.. " —----J ^ U l a U il i a V * , ku uaxva IA Ck juao. AO ZiClJ C SO še soli čedalie več vživalo živinske in samo lani danes v Tirolih, in ni čuda, da so, ker v naši deželi ie 700.000 centov. Da se je za živinsko sol kuhinjski soli živinoreja prvo, zato pa potrebujemo živinske soli ako primešavalo to in uno, ni nič pomagalo > ljudj so ločili ta pridevek od živinske soli in ostala jim je potem na- nam to odtegnete, slaba bo! Gosp. minister je rekel da to da ljudjé vživajo k sol 7 je dokaz da vadna kuhinjska sol. To pa je državnim financam na So sirovi in neomikani; jez pa pravim, da to ni res veliko škodo. Minister priporoča zbornici, naj pritrdi y vladinemu predlog Poslanec G plesati Ogr ? kakor nam Og obžaluj > da gode To edalj Je sicer moramo obro da ampak le velika revščina je tega kriva, da marsikdo še groša nima v žepu, da bi si kupil bele solí. Minister dr. Brestl je skušal te ugovore podreti pa mu ni obveljalo; marsiktera, ki jo je odgovoril, bila ) sol h te vaj o sol po niži ceni, in brez Ogrov bi ne je posebno čudna. Tako je med drugim rekel, da tudi premožni kmetje kupujejo živinsko sol za svoj vžitek, bili dobili niže cene. Al za to nam hočejo vzeti ž če pa nimamo živinske soli, hirala bo živino- in to taki, kteri morebiti v enem mesecu več Î3 J\ U OUI y VU IJCK UlXJLiaUiU JLàX Y lUOrVVj OVil y llliCViU KJ V/ reja in podražilo se bode potem mesó itd. Avstrij bo kakor celó leto zdaj za sol pyó Prečudna je ta misel prva del, ki bode odstranila živinsko sol, in to zatega ministerstva. Kmet, ki trdo delà in potřebuj , JW V/ VA O K X «, t ker Oger tako hoče Kar se tiče cene kuhinj solí, se jej po vladinem predlogu stavij 3 različne naj po ministr misii nič ne P*Je moči da bo mogel vladi cene y sol dražje plače vati! Ce bi to ministrovo priliko od halajnska (v gornji Ávstrii) se bo znižala za solí in pijače obrnili na druge davke, rekli bi potem gold. 40 kr., gld. 38 kr., e kuhinjska sol povsod prodajala po isti ceni ~ w - J ------------------uvii 1u |/ijwvv v a.1aj.4, m.a mr vil vl^v vtmi t uv j x \J gornjem Stajarskem) za naj ljudjé le manj jedó in pijó, potem boj k trska pa za 2 gld. 80 kr. Dozdaj se plačati vse davke že a wm, vpn- oojo uuvruue pu sun, auipaK. uuij pu lein, ua se spoi tega ne pové nujejo postave, ki so dane zoper kuge. Tudi ta mini Kuge pravi minister odnj vlada, bode različna cena 7 in akaj ? ojo odvrnile po soli, ampak bolj po tem da se môgli se ne pol- hodnji Galiciji pa se ima znižati za gid Poslanec May se čudi y da vlada zato hoče od strov ugovor zeló umahuj ouuv u^v » yi ju\jx\j uLu«uuju ^ Haj ugig ^uobavc , u< bode poleg druzih ukazov skor povsod bral nasvete, naj gospodarji dajejo soli živini. Konečno tudi pravi, da živinče za leto in dan ne potřebuje čez 90 funtov soli, in to so vendar tako mali stroški, da nikogar ne morejo bere postave pa praviti živinsko sol, ker siromak y ki si ne more kuhinjske soli kupovati, si kupuje živinsko to sol vživa. Za tega del se vendar ne sme živmorej drage cenejšo, in i od- tegniti s Ne zato se prodá manj solí, ker ubožec za plašiti Iz tega ugovora se vidi, da gospod minister ni svoj živež živinsko sol kupuje, ampak zato, ker je ku- ge bil po ubozih kmečkih bajtah in ne vé, kako trdo hinjska predraga. Turčija prodaja cent kuhinjske solí gré mnogim kmetom za vsak groš gold. 88 krajc., mi v Avstriji pa iščemo skrivnih P° _ pomočkov, da dar bi je clovek ne vžival božj sol kvarimo le zato, da Razun druzih poslancev govoril je tudi naš gosp Poslanec grof Dtirkheim je zoper to, da vlada » me, goriški posla Novice"1 na drugi strani celi njegov govor prinesó Al vse potegovanje, da bi se še vprihodnj samoprodajstvo soli in ovanjem soli tako napačno ravná > oj<*, da se s pride- jala in prodajala živinska sol, ni pomagalo nič da iz tako neizmer- imenovana „íiberalna" večina zbornice poslance graja ? nare-tako ie z 156 90 glasovi zoper 54 sprejela vladni predlog, da se zniža čvrste vole in krave, moramo mladini dajati tako krmo, cena kuhinjske soli pa odpravi živinska sol. Ako ta ktera je najbolj podobna hrani, ktero živina v nator-sklep obveljá tudi v zbornici gospôski, ne bomo tedaj prihodnjih 10 let imeli živinske soli ki je najbogatejša so Ina država! nem nagibu mlađemu daje, galo y da je poslanec Mayer v _ se to je mleko. Omeniti in to v državi, pa moram, da pri reji mlade živine ne gré samo za iz- delovanje organičnega delà života, temuč potreba je tuđi mineralske tvarine, ktera, ako obstaja iz fosfornokisle Nič ni poraa- tistega časa, ko se gold, na 1 gold. 60 enkrat povdarjal, da od živinski soli cena znižala od soli ostane v životu za izdelovanje kosti itd. ali . V AUQAtl CJU11 VV/UC« AUl^iMia V/VI. OVU y vgimuv/ V Vtu UtM 1£ÍUV1V/ VC9UJU AVOti IbU« ^ ail P& se je 900.000 centov na leto se odloži pri posebno živi menjavi snov v mladi živini prodalo namesti 90.000 centov. Večina je tedaj zopet za pripravo redilnega soka. Treba je toraj mladini da- na ljubo O g rom, ki za živino na svoji zemlji ) ker jati zbrane redilne krme, ktera ima v sebi dovolj fos- ima veliko solika (sode) v sebi, ne potrebujejo živinske forno-kisline in lužnika (alkali), kakor solika (natrona) gospodarjem vzela živinsko sol, zraven tega in to se vse ravno v mleku nahaja. i soli, našim pa, kakor da bi je bilo sram tega sklepa, sprejela predlog Gros-o v, naj se vladi na srce položi, da brž ko bo mogoče zopet vpelje živinsko sol. Enacega sklepa se Znano je, da najhitrejši raste in da najmočnejše Hl ■■ ^HHHHHI to se izdeluje život živine o prvem Času življenja takrat, kadar mladina materno mleko vživa, in da ne spominjamo, da bi ga bili doživeli v kakem držav- tem odjenja ta posebna hitra rast. To je gotovo, nem zboru. Kmetijski gospodarji, ki spoznajo silno po- mleko je najpripravnejša krma za mladino j in da poda je trebo živinske soli, ne bojo hvale peli tej zbornici! krmi za ohranitev in o krmi za pridelovanje pri živinoreji Spisal Fr. Povsè. mleko v resnici močna, redilna krma, ker s tem, da mlado vživa materno mleko, dobiva ono dobro, izbrano potem, kadar mlado živinče odstavimo od maternega mleka, skrbimo za krmo. Priporoča se toraj, da tudi dobro , kar koli mogoče izdatno krmo. Živinče koj v mladosti imeti zadosti in dobre krme mora da se Namen umnega gospod biti si po njej ali mleka pri živinoreji je prido- živina postati. more celi život dobro izdelati in tako lepa in čvrsta mas mesa, volne, delà itd Dalje je tudi vsakteremu znano, da taka teleta, XJJUJ an jLLiivtta^ aiaoici; iLivca^ vuiu^ uvia IDU« J^MIJV J V tuui »owuiv/i^ujiw, ^uwuu y tc*i\« uuivu«, Vidimo toraj, da se tirja več od živine, kakor ktera nimajo zadosti dobre krme, ali ktera se upirajo sama za-se potřebuj i da v • 9 Z1V1. Ce pa zahtevamo jim podeljeni če tudi dobri klaji, zaostanejo močno v od živine, moramo tudi skrbeti, da ona dobiva našemu rasti in da po navadi taka teleta nikdar ne postanejo zahtevanju pripravno krmo v množini in dobroti Umnemu gospodarju gotovo ne zadostuje, živino dobra in izvrstna živina. Ce toraj vidimo tako jasno, koliko je ležeče na preživiti, temuč on zahteva, da nam živina koristi skrbni, dobri redbi mladine, naj bi takih telet ne pu- ali z delom ali z mlekom itd Fisiologi govorijo o krmi za hranit tungsfutter) in imenujejo to, kar je treba, da ska gorkota ohrani, in o krmi za pridelovanj ščali za rejo, ker vsak umen gospodar in živinorejec mi mora pritrditi, da s tem, če bomo revna, zastradana tese živin- leta za rejo si pridržavali, ne bomo nikdar si na do- (Erhal y krma, ktero moramo živini dajati, da to je more našemu zahtevanju zadostiti, torej ne biček delali in nikdar povzdignili živinoreje na tisto stopinjo popolnosti, ktero bi prav lahko dospěli in ka- y da živina živeti more, koršne je nam jako potrebno. ampak da nam more dajati mleko itd Umen gospod Izvrstna živinoreja je ponos in na Čast kmetu in ) da pa ne bo in ne sme biti zadovo- celi deželi; priča temu je švicarska dežela, ktera po zivmo p posebno čez zimo, kakor vsem svetu slovi zarad izvrstne živinoreje. Pa gotovo se, žalibog! ta grda napaka tù in tam nahaja, da kmet in res je, da dober gospodar ne praša samo za to nazene živme v hlev živiti dobro, in tako čez zimo pusti ubogo živino strašno jeseni, kakor jo more pre- je lepo, ampak on zahteva tudi, da je koristno. y ali stradati, tako, da bi smel log reči > oni m hočej kot fiziologi poskusiti hočej postati fizio- in važna, jasno je Da je pa živinoreja za našo deželo jako potrebna ▼ _ ce bo jih živi kot beli dan ; ne bom tega na široko dokazoval, rečem le, da, kolikorkrat sem še s kmeti se pogovarjal, vselej sem še slišal to: „Dá! živinčeta me lUgl ^ X JLL IIVWJU IVVt XliJlVlU^l |7U0IVU011I y UU UU UJ 111 £Jl V 1' nica živeti mogla pri slami ali praproti, ali celó od zraka in vode. Ko pa bi bili vsi živinorejci prijatelji še podpirajo, da zmorem težke davke, živini, prevdarili bi gotovo, koliko imajo krme. Opustil bom govoriti o slabih nasledkih tega se revno poklada živini; opomnim le, da se visim na « y ako da gokrat v „Novice* t pisalo y kako Je neumno kmetij i. Dragi moji kmetijstva tovarši! ker je to resnica, ^ poprimimo se tedaj dobrih nasvetov, kakor smo jih v nagnati v „Novicah" že tolikokrat brali, in hrepenimo z združe- mno nimi Elev več živine, kakor jo moremo rediti, in kako te žavno je, zastradano opešano živino zopet na pravi stan da nam more donašati še več dobička. y mocmi za izboljšanje, za povzdigo naše živinoreje y pripraviti, in da je bolje, imeti eno dobro in lep re- Zopet druga reč pa jeno živinče, kakor dva suha repa, kterih ni druzega (debeliti) za mesarj y odraščeno živino pitat kot kost in koža Pri tem podvzetji pa ima pomnoženje drug pot Naj bi toraj enkrat začeli živinorejci v jeseni tu ni, kakor pri teletih cilj in konec le izdelovanj postati računarji; naj bi računili (rajtali), koliko je života krme v šupi, koliko bode mogoče rediti živine, da bi kosti ampak tù je gl stvar nj e m y taki živinorejci, kterim spomladi primanjka krme ku- ma s ti. Treba je taki živini, ktero bi tamo, dajati tako krmo, ktera ima v sebi snove take taiVi £il V 111U1 UJ Ul y JLW v U1 1 lil O^UlJLllUUi ^fl i ULIUlUj l\l 1UU j I\U UCU Ui VJ y U 1 iii CAá Y O U UI O li U V U li A Uf pili potrebno klajo, kajti s tem, da kupijo potrebno ktere so posebno pripravne za izdelovanje masti, in to krmo, boljše gospodarijo, kakor če si prihranijo tiste Je hrana, ktera ima v sebi dovolj tako imenovanih pro goldinarje v žepu, poleg tega pa Še večo zgubo imajo teinovih snóv (Protëinstoffe). Treba je torej tudi taki pri zastradani živinici. Ce preiskujemo živinorejo dalje, vidimo, da namen njen je mnogoter. živini dajati zadosti izbrano krmo Naša živina se more dopitati z dobrim senom se zeleno klaj itd • j. • jati Ako Nekteri živinorejci hočejo mlado živino si izre- suha detelja, socivj y drugi že odrašeno pitati (debeliti) za mesarja Vendar boljše še doseže ta namen posebno bob, žito, oljnate preše je namen živinoreje, teleta rediti, da dobimo dobre, gospodar ne zahteva samo Drug namen živinorejni je dobivati mleko. Ûmen dosti mleka; on zahteva 157 tuđi, đa je mleko dobro, mastno. Znano je, da mleko si ravno tudi dobro, mastno, ako ga je veliko. Znano je, da krave nekterih plemen, postavimo, holandskega plemena, imajo veliko mleka; krave lavantinskega plemena imajo manj mleka kot une; al gotovo je, da mleko lavantinske živine je bolj mastno, kakor holandské. Tega sem se z lastnimi očmi prepričal v viši c. k. kmetijski učilnici v ogerskem Starem gradu, kjer smo v hlevu imeli krave raznih plemen. Vendar pri vsem tem, da je na plemenu krave veliko ležeče, da ima več ali manj mleka, slabega ali dobrega, vam moram zagotoviti, da največ je ležeče na krmi (klaji). Dobra krma, v kteri je dovolj snóv, pripravnih za izdelovanje masti (v mleku), gotovo stori, da imajo krave dobro mastno mleko. V Mockern-u je slavni kemikar prof. dr. Wolff skušal dokazati, ktera in kako sestavljena krma je najbolja za krave, da v obojem oziru zadostijo gospodarju, to je, da mu dajó mleka veliko in da je mleko tudi dobro in mastno; po natančnem preiskovanji in mnogih skušnjah je našel, da je bila najhasnejša krma tako-le sestavljena: 9 delov sená, 20 delov repe, 12 delov slame, 2 delà otrobov, 2 delà preš. - rfj Skušal je omenjeni kemikar tudi izvedeti to: ali boljše hasne nepoparjena, ali s kropom popar-jena ali celó s soparom prekuhana krma in prepričal se je, kakor so se prepričali tudi drugi živinorejci, da 15 minut s soparom kuhana krma je množino in dobroto mleka za veliko izbolj šala. Omenjeni kemikar je skušal tudi vrednost zelene krme dokazati, in našel je veliko vrednost zelene krme. Saj vsakdo vé, da spomladi, ko se prične zelena (frišna) krma kra vam klasti, je molza najboljša, in to zatega ael, ker v frišni travi je po primeri več gnjilca kakor v suhi. Naj tedaj to stvar, ki zadeva molzo krav, sučemo kakor koli nam je drago, zmiraj se nam potrjuje pregovor naših starih očetov, da „krava pri gobcu molze" — to je, kolikor inkakošno klajo jej daješ, tako ti bode molzla. Tretji namen živini je: delo (vprega). Živina nam opravlja najtežja delà ; s tem pa, da živina pri delu napenja svoje misične (mesene) moči, zgublja veliko na životu; ona oslabi. Treba toraj, da s krmo nadomestujemo zgubo, in ker je v tej zgubi, to je, v mišićnih nitkah, gnjilec, treba je, dobre, dovolj izbrane krme dajati, ktera ima dovelj gnjilca. Zraven sená, ovsa, koruze itd., je posebno za konje, izvrstna krma bob; povsod, kjer so pričeli bob živini dajati, poprijeli so se ga stanovitno in tako, da ga še bolj cenijo kot oves. Konečno naj omenim še to, da je pri pokladanji krme treba zmiraj tudi pravega, lepega reda, in da se jej krma poklada v pravi meri, ker preveč je potrata, premalo škoda. Trikrat na dan dajati živini, najbolji je red. Starozgodovinske stvari. Slična imena starodavnih Noričanov, Spisal Dav. Trstenjak. V različnih svojih spisih, v kterih se trudim slo-vanstvenost starodavnih Noričanov dokazati, sem že marsiktero ime razložil iz slovenskega jezika. Eno vprašanje še imam rešiti, in to je: ali se ta imena tudi nahajajo v raznih spomenicih, listinah itd. staroslavenskih? Primerjevaje nerimska imena na kamenenih spo- menikih z imeni starokeltskimi nisem nikdar našel potrjenja, da bi takošna pri starih Keltih bila kadaj navadna, nasproti pa sem našel čudovito enakost z imeni staroslovanskimi. Naj tukaj samo nekoliko imen pretresem, kakor so nam jih ohranili rimski napisi na kamnih izkopanih v slavném mestu Sol va. Mesto je stalo kraj reke Solve dandanas popačene S o lm, Sul m, blizo Lipnice na Stajarskem. Držim se berila Gruterovega in Knabel-novega. Najprvo naj sledijo imena roj enih Solvlja-novinSolvljank. Norička imena: V elle ci a (žensko). Ako Vel leci a ni polatinčena oblika, tedaj jej odgovarjajo slovan- ska: Dragija, Dobrija, Kalija (glej Moroškin Imeno-slov. str. 24.). Slovanska slična imena so: Velek, Velen, Ve-lecko, Velena,*) primeri še mestno ime: Velečice na českem. Noričk.: Nammonia (žensk). Slov.: Nama, Namir, Nema, Neman, Ne-meš, Nemir itd. Noričk.: Verbi eus = Verbik, zarad sufiksa primeri slov.: Soltik, Epik itd. Slov.: Verbko, Verbata, Verbka, Verbna, Verboslav. Noričk.: Plenatus Plenat, zarad sufiksa primeri: Milat, Kubat itd. Slov.: Plen, Plenko, Plenat. Noričk. : Homullus = Homul, zarad sufiksa : Vlakul, Dedul, Vladul, Godul itd. Slov.: Homata, Homjak, Homut. Imena iz rimskih kamnov, najdenih v okolici nekdanje Solve, pri kterih ni pristavka „Salva oriundus." Noričk.: Petunus Petun, zarad sufiksa primeri: Bogun, Krčun, Macun, Mar un, Radun, J akun. Slov.: Petan, Petak, Petoje, Petos itd. j rf jp ff b jki í9hp ï11 i^^h^vs^klj amm "it r ^^bh > vi i bm '■ttvwmb^^b i j ^e kj^p ^^^h r Noričk.: M ecius, Mecia (zensk) zz: Meet. Slov.: Mec, Mecon, Meclav. Noričk.: S am mu s, možk., Sa m m a, žensk. Slov.: Sam, Samo, Samik, Samoha itd. Noričk.: Tertinus = Tertin, zarad sufiksa primeri: Bořin, Milin, Lutvin. Slov.: Tertko, Trtislav, Trtinek od trta. Noričk.: Kanulanus — Kanulan, primeri: Vr-hulan, Strmolan, Dolgolaň. Slov.: Kanul, Kaniš, Kana, Kanina, Kan-ček itd. Noričk.: Der va (žensko). Slov.: Derva, Dervan, Dervo, staročeska, po-labskoslov. in starosrbska imena. Noričk.: Nan s i ni a (žensk.). Slov.: Nana, Nanko, Nanota, Nansa, Nan, N a n t o. Noričk. : C a t u s s a (možk) ^Katusa ali Katuša, zarad sufiksa primeri: Grdu s a, Maluša, Radu š a, Mituša. , ; ill II *) Vsa staroslovanska imena so vzeta iz Moroškinove knjige Imenoslov slavjanski." Gosp. Ivanu Vilharju v Ljubljani, kteri mi je to izvrstno knjigo poklonil in me ž njo seznanil, tukaj ocitno hvalo izrekam. ' 4 Pis. 158 Slov.: Kata, Katunja, Katena, Katuše. Primeri še krajno ime: Katusice na Ceskem. gosp dr Z arnik tajnik, gospod solicitator Noričk. : VI y rina (žensk . r, dr. A. Klemenčič, župnik, m V. ±iercog, zdrav- primeri: Dragi na, nik, pa odbornika. — Imeli smo dozdaj 6 več ali manj j D. Hub y posestnik, sta arhivarj Klemenčič Vacina, Tišina, Kresina. pnik GomilŠek > gosp f H e r c o g, zdrav 7 Slov.: Mirena, Miraš, Mirata rava itd. 7 Miren, Mi- zanimivih zabav in po binkuštih precej bo spet velika beseda z glediščino predstavo ; igrali bomo igri : „Ultra" Noričk.: Ta tu ca (žensk) Tatuka Rad uka. primeri : m „Filozof." Jan. B 1 e iw enem Sogl je odbor imenoval gosp za svojega častnega uda ter ga Tatul. Slov.: Tata, Tatula, Tatislav, Tatomir 7 y naprosil, naj bi tudi on blagovolil nas podpirati v našem prizadevanji, to se pravi, prosti naš kmečki narod dramiti in iz lOOOletnega spanja buditi 7 kar Noričk.: Ruma. Slov.: Ruma, Rumija, Rumjan (Dalje prihodnjič.) Čitalnici naši gi namen. Naš narodni zavod je jako Slovstvene stvari vazen, ker je skrajno stražisče (der exponirteste Postěn) Slovenije, kajti imamo na sever proti Radgoni le 2 uri do trdih Nemcev in dobro uro na istok proti Lendvi do korenitihMagjarov. — Dr. J. Bleiweis se je velikodušno tej prošnji odazval in poslal nam je obilno tudi raznovrstnih knjig in pošilja nam tudi 3 iztise „Novic", Košat ne koščat f * * 9 0. na Je bila že čitalnica poprej naročena Za ta kosti! Tovarš: Koščate drevesa, kakor da bi bile iz Učenec Tudi meni se dozdeva, da se ne sme pi- blagi čin mu v imenu čitalnice tù najiskrenejšo hvalo izrekujem. Gotovo bo to seme na plodovito zemljo rad da ima naša fara čes 100 udov v padlo, ker naš narod ob bregovih Mure neizmerno bere sati koščato drvo; kako se ima tedaj razlagati beseda košat? priča vam to društvu sv. Mohorj 27. aprila je bila gl ščina našega okrajnega zastopa (Bezirksvertretung skup v pilli Tovarš: Beseda košat se razlaga iz kosa (ca- kteri se je po večini glasov (narodnih) po predloga Zopf, tudi rus. in srb.); od tod kosem (Bund gosp. dr. A. Kle men či ča, sklenilo na državni zbor z. B. Flachs) prediva, kosat, kosast, košat (nam. protest vložiti zoper davek na premoženje kosjat, âstig, ausgedehnt)^ ko s mat (hirsutus) itd. Vide vsaktero povišanje zemljiščinega davka. Nemškutarj vsi zoper nas glasovali, in to samo zarad tega Jezičnik 1. 1863. str. 22. zoper i so ker Ozir po našem cesarstvu. Koliko je v Avstriji za vojaštvo pripravnih ljudi. Državno ministerstvo je dalo sestaviti število za vojaštvo (soldate) pripravnih ljudi po razmerah tistih let vanje je razodelo, da blizo 34 milijonov duš iz kterih se novinci (rekruti) nabirajo. To pošte- , ki jih je bilo od naše strani predloženo. — Z nemškutarji tudi vedno glasuje naš narodnjak (?!!!) dr. J. Farkaš. „Erkláre mir Graf Orindur den Zwiespalt dieser ârzt-lichen Natur!" — Za sklep svojega dopisa pa rečem nemškutarjem, kar jim tu vsak dan večkrat v lice po- Mi Slovenci smo le mi, nemškutarji so pa po šestnajst vem Iz Velikovca na Koroškem maja * šteje avstrijsko cesarstvo, spada v prvo vrsto vojaščini podvrženih 340.000 fantov; med temi jih je 82.008 za vojaštvo popolnoma pripravnih in sicer: naši okolici se godé prav pogostoma nesreće, m to večidel po požarih, kakor v Grebinju, v Trušnjah, na gornjem Koroškem, blizo Vélik Da pa v doljni Avstriji v zgornji Avstriji na Salcburškem . na Koroškem . . na Kranjskem na Prim ors ke m na Moravském na Slezkem na Českem 4925 2088 2461 874 1081 1728 5076 976 12.980 v zahodnji Galiciji v izhodnji Galiciji v Bukovini . . . na Ogerskem v Banatu na Erdeljskem v Tirolih . . . v vojaški Granici na Hrvaškem in v Slavoniji . . 1422 4966 1012 21.190 4084 5559 3520 5300 ne govorim samo od ognja, naj še kaj druzega povem Preteklo nedeljo je g ral a naša mestna muzika v neki krčmi. Na noč odide en godec, in ni ga več nazaj Šel je namreč dol k Dravi in se potopil. Zdaj ga iščejo z ladij vendar ga še niso našli. Zakaj da je to storil, ni znano, vendar se govori, da se mu je mešalo Vreme je to leto zelo čudno Žito > Je ktero letos e v tem 2408 Dopisi. času prejšnja leta že klasje imelo zemlje prikazalo. Tudi drevje se^ še ni ozejenelo Čujt Florij o maj iz V Obrih na Koroškem žalostnih novic so le-sem Na sv. mnogo aa dan sijami. Bližanje procesij so domačim kraja. Stefana in iz Kloštra s proce Iz Dunaja 10. maja melji tega kamna kem svečanost poklad ute Že na glarskega mojstra Valentinčiča s svojim jali zvono vi. dnemu gledišč let Mati si- bodo jajni koncert i ples v nedeljo 24. maja v S vender jevih dvoranah. Cisti dohodki so namenjeni českemu pravila slovanska društva na Dunaj koncert i nies starim sinkom sliši to zvonjenje na dalj nem potu. veli sinu: Poklekniva in moliva, ker v cerkev ne mo reva. Med njuno molitvo pride nekdo s puško vzadi ter popevaje v hrib stopa. Fantič kaže materi 77 glejte narodnemu gledišču Naj bi rodoljubi slovanski vsi lagra tudi od daleč se udeležili po doneskih te „besede Mati se nič ne zmeni za to. Ko odmolita Sinu in sv. Duhu", poči puška naša pisal V Ljutomeru maja V-k Kar se 110 udov čitalnica 2. februarj Povem vam, da jak 7 ki se še odprla lep Je „čast bodi Bogu Očetu, in sin je izdihnil svojo dušo! Pozneje smo zvedeli, da 7 vam še nisem nič preduje, kajti šteje je Kapaj niko v A. s puško v hosto šel in se ž njo nor- čeval 7 pri tej priči pa se sproži tako nesrečno ; gotovo do 50 mož kmečkega stanu vsaki dan množijo, med kterimi gl gosp. Kuk Zdaj stalni ščini izvoljeni odbor je tako-le sestavlj g°sP ustřelí fanta, kterega neki ni videl da Fantic je 26 zajč 7 v 7 Ploj, odvetnik, je prvosednik posestnik, je blagajnik podpredsednik 7 m Gosp. J. Z.: Potopisi so težavni popisi, da so zanimivi; popisovanje kje je člověk hodil, kje ostajal itd. ne mika bralca; on mora izvedeti jedrenih reči; zato potopiš v Ž. K. ni za natis. Ako je popis L. D. jedren, dobro nam doide. Vred. 159 nikov skozi krbet dobil, od kterih so nekteri f>ri bradi ven prišli. — V nedeljo je gad Kogelnikovega fanta v nogo pičnil. — V torek zvečer je na Djekšah Pekart pogorel; vsa živina in še od soseda posojeni voli so ma zgoreli. Tudi ena žena je še komaj iz ognja živa prišla, pa bode neki mogla umreti. Iz Brezovice na Primorskem. — V imenu cele soseske se kot voditelj pri zasajavenju Krasa očitno zahvaljujem slavnému c. kr. namestništvu v Trstu, ki nam je na prošnjo našega gosp. A. Koželj-a, tu-kajšnjega duh. pomoćnika, 200 murbovih drevesic mi-lostno naklonilo, pa tudi za seme murbovih drevesec, ktero so kmetje z velikim veseljem sprejeli in v svoje vrtiće posijali; zahvalujem se gosp. Lovru Pintarju, državnemu poslanců na Dunaji, kteri nam je več stotin žlahnih drevesec podařil (tudi na prošnjo g. Koželj-a), isto tako gosp. Godini v Kopru, ko je v tukajšnjo faro več stotin murbovih drevesec naklonil, in pa gosp. T. Koželj-u, ki se vrlo trudi sadjerejo povzdigniti. Pod Učkom 3. maja. — Mislim, da mi „Novice" ne budu odrekle nekoliko mesta, te če drage volje slavjanskom svetu naše nevolje i zaničevanje naroda slavjanskoga povedati. Došlo je vreme, da neznaš, u koga bi se uzdao, niti komu verovao. Stalno, ako je dualizam komu koliko sreće obećao, Slavjan je od njega nečeká, — a kako bi mogao? Naši poslanci — oba Laha — neznadu il neče znati, da večina stanovnikov u Istri je slavjan ske krvi, te nas misle prodati, — a komu? Onim tudjincem, koji su u prvašnje izzěme kao svinjokopi ili lončari itd. k nam došli — onim, koji su od naših pradedov bratinski bili primljeni, te su jim zato krv i mozg izpili, Bog zna kako obogateli, te nam sad složno sa istarskimi renegati slavjanski jezik iz ust režu, da laŠkog silom privežu. Proti onoj prošnji istarskih gradov, da bi se u istarskih gimnazijah imao samo laški jezik učiti, se oprěše neke narodne županije svojimi ponižnimi molbenicami, da se nebi pozabilo , da i u Istri Slavjanov ima. Al što se dogodi radi toga? — Pozove Pazinska županija (župan dr. M...) sve županije Pazinske dne 15. i 16. travnja u Pazin pišuć u okružnici, da (delegiran od više vlade ! ! ! tako sam u okružnici — od Kakve — ?) se ima š njima o imenitnoj stvari pogovoriti, te da župani i sudci i obćinski pečat sa sobom donesu. Tu jim bi rečeno, da neki poslanac kranjski Svetec (nekoji mislo, da te jo župnik, ili kanonik, ili neki sveti čovek) je v Beču prosio, da bi se u Istri deca odsele kranjski (slovenski) učila, te se u tom sjediniše, da se napiše prošnja, da se deca u Istri samo laški i nemački jezik uči. Raduj se dakle i veseli se o Istro! jer Ti ćeš doskoro biti onako sretna laškimi gimnazijami kao i Bečani odpravljenjem konkordata. Agenti pako teh laških prvakov su utišli (čuje se) dne 18. travnja u Labin (Albona), da i ondi izmuzu al kupe Bog zna kako (?) podpise, pojedinih župunij, da budu sigurniji u predobitju. Ovde (najme u Pazinu) se je radilo, da se posve Istra odreče slavjanske materinske krvi, da se laški jezik i žalostnu njihovu iz-obraženost i kod nas posije, i da se onim, koji za „unita Italia" neprestalno rade, još više vrata u Istru otvaraju; al jel se tko tomu suprotivio? Videant con-sules, ne respublica quid detrimenti capiat ab iis, qui de Istria cum Italia unienda saepius colloquuntur publi-oeque agunt. Istra je dakle cela sirota, neimajuć svoga domaćeg zagovornika, te prosi dakle svoju rodbinu za odvetničtvo. Vi dakle slovenski poslanci u Beču! čuvajte nas i branite naš jezik mili i dragi, i kažite našemu presvetlomu caru, da istarski Slavjan je bio i hoće biti veran svomu caru avstrij skomu, al nek on nedopustí, da nam Lahi sve više u Istri jezik domači silomice uzimlie, te da gorke suze ronimo misleć, kako se indirecte to više podpira sjedinjenje Istre sa Italijom, što bi se moralo prečiti. Z Bogom ! Domolj ub. V Ložu 3. maja. — Le malokdaj, drage „Novice", vam doide kak dopis iz našega kraja. Temu se pa ni čuditi, kajti narodno čutje pri nas, žalibog! še skoraj popolnoma spava. Veselje je slišati, kako se v sosednih nam trgih razvija narodno življenje, — kako se tu in tam odpirajo narodne čitalnice, po kterih se širi omika in narodni duh; a pri nas o vsem tem ni sluha ne duha, in še celó tistih malih pravic, ki so nam po novih postavah dane, ne vživamo pri uradnijah. Sklenili smo zato v srenj skem zboru in vsled tega tudi poslali prošnjo c. k. uradniji, da vsa povabila, ki dohajajo občini od okraj ne uradnije, naj bi bila pisana v slovenskem, nam razumljivem jeziku. Vkljub temu nam je donašal med malo časom soseskin sluga nemška povabila z besedami: „Tukaj imate auštrak zavoljo kumerštajr"; in naš župan, ki mu ni ravno veliko mar za zborove sklepe, je molcé razpošiljal nemška povabila. Dokler se ne bomo jeliresnobno poprijemati nam zagotovljenih pravic, in dokler ne bodo možje, ki jim je izročila soseska z zaupanjem svoj blagor, druzega duha, se pri nas ne bode obrnilo na bolje. Povsod se je že veselo izbudila spomlad, mi pa nečimerni še zmiraj dremljemo v zim-skem spanju. Bog daj bolje! Iz Podkorena na Gorenskem. J. Z-r. (Čuda hitra spomlad po snezeni zimi na visocih goratih krajih Tudi mi smo srečno dočakali nam že tako zaželene pomladi. Tudi od nas se je sneg, pod čegar težkim bremenom je mila narava spala, v njegov glavni sedež — v skalnaté pećine goratih naših velikanov — umaknil. Kako vesela je zopet vsa narava svoje krasne zelene odeje ! Žvrgoleči škrjanček vabi zjutraj zgodaj kmetiča na polje, ki veselo orje, seje in sadi v tihi prošnji do Najboljšega, da bi mu On njegov trud o jeseni z bogato žetvijo obilno povrnil. Iz Borovnice 3. maja. R. — Danes zjutraj, tri četrtinke na peto uro, smo zopet čutili mal potres, ki je kako dobro sekundo trajal. Od ktere straní je přišel, nismo mogli uganiti v tem hipu, ker se ni ravno hudo potreslo. Ljudje ugibajo, da bo letos, ker so potresi tako pogostoma, bogata letina. Lahko mogoče, kajti zimsko strnje se je prav lepo ohranilo, in ker zdaj vže tako tople dni imamo, raste kaj hitro; rž pa že klasi. Sadno drevje tudi prav lepo cvetè, in razun hruševega vse drugo prav obilno sadja obeta. Iz Št. Vida nad Ljubljano. —- V torek po véliki noči sem se bil napotil po železnici do St. Petra, dalje po c. kr. pošti v Rakovac na Kastavskem obiskat svojega prijatla in farana, čast. gospoda Fr. Kraljica v kraje liburniške, kjer se še dandanašnji v katoliških cerkvah sv. maša v slovenskem jeziku poje. Prijazno in z veseljem sem bil sprejet pri čast. gosp. Jožefu Jancu, ondašnjem njegovem vodju in pri njegovem duhovnem pomoćniku gosp. Fr. Kraljicu. Precej prvi dan sem iz cerkve gredé zagledal v kamen vsekane glagolitiške črke, kakoršne sem dozdaj le iz natisnjenih glagolitiških knjig poznal, in spoznal sem, da sem v srečnih krajih, v kterih je sv. Hieronim o svojem času Slovencem slovenski govoril in pisal. Na misel mi je prišlo v tem hipu, in sem prašal: kje in kaj so bili takrat tisti naši nemški prijatelji, kteri nam zdaj svojo nemško kulturo tako silno vri vaj o! — Kultura in olika ni na zemlji nikoli od severa proti jugu šla, ampak vselej od juga proti severju; od Egipta in Fenicije je prišla do Grko v in Rimcev, od teh pa do Slovencev in potem še le do severnih Nemcev. V 9. stoletji sta sv. Ciril in Metod Slovanom sveto vero v slovenskem jeziku oznanovala, in sv. Metodij je v Rimu pri papežů Ivanu VIII. izprosil dovoljenje, da se in 3 po 3 cekine; za plemene žebce od sme sv. maša Slovencem slovenski peti, in tej privilegii leta se bojo delile 3 premije po 150 gold. ustrezajo po liburniških cerkvah še dandanašnji vsi ka- 100 gold, toliški duhovni, ter pojejo na pr. „slava va višnjih ) do pa po Bogu!" in na svet pozdrav: „Gospodin s vami!" govarja slovensko ljudstvo „i z duhom Tvojim.' i od- Ta letni skupščini odbornikov kat. rokodelske slavna pravica in prednost se je obdržala v teh srečnih družbe dne 3. t. m. je družbe ravnatelj prečastiti gosp prof. dr. Von čina v svojem poročilu razgrinjal kaj prijetno podobo omenjene družbe. Izrekovaje srčno krajih do zdaj ^ in se bo obdržala na vselej; zastava hvalo si. čitalničinemu odboru tega so tukaj vsi za slovenščino vneti duhovni gospodje, in za svoje stare obrede goreče verno ljudstvo. Po dolžnosti moram vrh tega zahvalo izreci vrlim možém, slavnim duhovnim in svetnim gospodom, kteri so mene , da je radovoljno přepustil za letošnjo „besedo" naši družbi dvorano dokazovaje važni upljiv, ki svojo in ga take javne veselice imajo v družbeno življenje, je poročevalec razkladal sred- ponuja rokodelskim pomoč- stva, ki jih družba obilno 16. aprila na Rokavcu z nezasluženo proslavo počastili, nikom da morejo doseči tisto omiko y in mi „listeč počitovanja in zahvale" za moje pesmi v roke podali, kteri listec mi bode vedno drag spomin prijateljstva in ljubezni in hvaležnosti do čas ti tih ktere Je treba nih mož, kteri so slavna njem podpisani. Slava in čast gré pa ktera tudi zadostuje potřebám spoštljivega rokodel-skega in obrtnij skega stanu. V ta namen služi druž- né toliko nam že starim prijatlom slovenščine, ki smo pri kteri družbi je tudi vložena hranilnica družbenikov, ki imajo hranjenih blizo 650 gld. — Letni stroški so se prav lahko poplaćali z letními prineski blagih družbenih dobrotnikov kakor tudi obljuba njegova, da pošlje družbi v se drugih stvari. Za to podporo hvaležni odbor je sklenil gosp Vokaun-a priporočati prihodnjemu občnemu zboru, da ga v znamenje hvaležnosti svoje sprejme med svoje družbenike. — Odbornik gosp. F aber je sporočil odboru, da Šenk-ov nauk, kako naj se sadijo živi ploti, je najpripravniŠi, da ga razglasi družba, in zraven tega naznanja, da v gozdnariji Kočevski je prav po ceni na prodaj več tavžent sadik Črnega (boj- , kteri, kakor je marljivi družbeni blagajnik g. Sventner bolj na tanko poro- Vsem tem se konečno da cal, iznašajo 318 gold. 23 kr. družbe ravnatelj prav srčno zahvaljuje ter prosi kakor do zdaj, tudi IV LÀ C* U. T Ci/1 J LIJ \j lUl J^I KJOL y Kl Otp za naprej svojo radodarno ljubezen î in skrbljivost družbi ohranijo. Slava mu Gosp. dr. Jan. Bleiweisu in gosp. dr. Etb. Costi je od odbora za slavnost národnega gledisča v Pragi 16. dne t. m. došlo vabilo tej imenitni sve Čanosti. po 50 krajc. Na predlog nega) lesá, in to 100 viteza Gutmansthala: naj se kmetijska družba obrne da se še v v Bled. 15. maja se za poletni čas odprè tel egrař s prošnjo do c. k. ministerstva kmetijstva prihodnje nareja in prodaja živinska sol sicer žuga živinoreji velika škoda in zlasti zdaj , ko se Přetekli teden smo dobili iz Št. Vida nad Ljub- ker da Je Kuno var ljano žalostno naznanilo dobar v Št. Vidu in tajnik ondašnje čitalnice, umrl. že je živina v več gospodarstvih pa bi se jej po takem nagloma vzela, je odbor soglasno sklenil, naj predsednik in tajnik zložita brž pismeno prošnjo ter jo v odborovém imenu pošljeta gospodu ministru. — Brž drugi dan se je storilo. *) navadila živinske soli, njim je izgubila domovina naša iskrenega rodoljuba, dežela naša poštenega možaka, čitalnica St. Vidška ne- vtrudljivega podpornika. Bodi mu zemljica lahka! soboto 16. dne t. m. napravi v deželnem gle dišču gosp. Fr. Grbec svoj drugi koncert. Program Po razglasu c. kr. deželne vlade bode v Mo- ki šteje 8 velicih toček, je jako zanimiv; podpirajo ga krono g u letošnja delitev premij in svetinj za kobile v glasbeno-instrumentalnem delu gospá Pesjakova in žebce, in to v jeseni 12. dne septembra (kimovca). spodje: kapelnik Schantel, AU «J WW J M> IX W V/ w J VU VU4 .JL, émd % VI 11 V KJ V/ ^ W «U» V A ^lAllU V r V^^V j • Za razdelitev namenjene so za kobile z žebeti sle- ? go- Jan. Sora, A. Forster in V» Valenta, moški čitalničin zbor in muzična kapela c. k. deče premije : 1 premija z 10 cekini cekine, za triletne žebice 1 ; 4 po premija po ? ? po po polka grofa Huyna, v dramatičnem oddelku pa dra- matično društvo. Gosp. Grbec poje samospev „z Bogom !" j arijo iz Al žalibog ! brez vspeha, kakor se bere na prvi strani današnjega lista. Minister Potocki se je, kakor je v zbornici poslancev sam rekel, dolgo dolgo branil, predno se je udal v to, da se y živinska sol odpravi, vendar na posled tudi on pritrdi, čeravno schantel in Ant. Forster. Glediščina vesela igra s težkim srcem. — Po takem ni tedaj upanja, da bi še imeli živinsko sol, zakaj, kakor je glasovala večina poslancev, tako bode večina zbornice gosposke, in ministerstvo bode potem priporočalo ta sklep, da ga potrdi cesar. Mayerbeerovo pesem benečanskega gondolirja opere „Guido in Genevra", z gospó A. JPesjakovo in gosp violončel in glasovir igraj o gospodje Jan. Sora, kapelnik , po- slovenjena po V. Mandelcu, se veli: „Bog Vas sprimi! Valento trispev iz opere „Lucrezia". Trio za gosli Kdaj pojdeta domů?" Evo izvrstni program! Ker go-Vred. tovo ta večer ne bode noben Častitelj Grbčev izostal, 161 nadjati se uri zvecer pet prepolnega gledišča. Začetek ob Dva volitvena boj razredu so bili iz Bleiw Ahači s° U(Tin Miha Pakič s 114 gl 122 olj mestni zbor sta končana li gospodje: dr. Jane: Juter pride vrsta na Vas, da kažete, da ste mož s e d a. Tište možé, ki ste jih volili pred ki jih let delal poštuj mesto in dežel leti, ki so vsa Blaž Vrhovec s 121, dr. J in vaše Udele žilo Je 163 volilcev izmed 201 ) ki manjši obrtniki in trgovci Narodnim didatje, kakor prof. Pirker, Komar itd., vecidel hišniki protni kan doségl na prid mestu v mestnem zboru e zaslužili, zopet jih enoglasno vo-in s tem pokažite, da ste samo s toj ni, ki se ne pani ; lite, potuhnete ob času, ko je treba svetu pokazat da se ni so ne- v,^, , JV^ «U^ O.V/VW. ^VlVU^CilL , U.O. OO ginilo pravo mesijanstvo med nami! Volite tedaj v volilnem razredu kolikih 40 gl bila je tedaj sijaj Zmaga mestjanskega volilnega odbora gospoda Pavla Auerja, hišnega posestnika v bacherica", kteri je celó Lai pria, da ni zinila be Temu priča je današnj y sede y kdo je bi olj razredu, kjer j le 190 hišnikov , obrtnikov, trgovcev in sicer od nobene komande odvisnih mestjanov, — uradnikov pa 187, oficir- nima mestjanski odbor vsled volilne do zmage ; če bi bili letos »» yy yy Jožefa Blaziiika, hišnega posestnika, Franca Rôsiiiana, hišnega posestnika, Franc X. Souvana, hišnega posestnika. jev v penziji 28 postave beneg panj tudi nekteri njemu nasprotni volilci popustili enega kan govorilo Laibacherica" komandiralav vvodnem članku didata, za kterega niso marali, kakor _j® I Uf ■ ■ M~ I ■ y z debelimi črkami naj vzamejo „ sammt und sonders Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Novo postavo, ktera določuje besed s kterimi se bode v prihodnje bodi si kristjan bodi jud pris ega lo pri sodnijah, je Njih Veličanstvo cesar potrdil, tako tudi postavo, po kteri se vprihodnje nihče y si und ohne Emendation" vse Burger in Stedry dobila po 247 gl Po takem sta prej šnj a ij o dolg n e mel m M dobili k 241. Od mestjanskega odbora priporočani so da bi utegnil pobegniti. dni obravnavala medvérsk prêt ako ni tak » Gosposka zbornica bode te post ktero Je zbor gosp stolni fajmošter Zup in T po 175, dr. Zup 168 glasov. Zmaga je tedaj bila na nica poslancev že davno dovršila. Zbornica poslancev je v soboto dognala postavo, po kteri bode od nove g strani centralnega odbora y padel je sicer mestjanski let naprej vsak mogel advokat odbor v taki borbi, ktere se je med 487 volilci udele ima po tej postavi predp (pravdnik) biti, kteri lastnosti. in se vseliti jih 420 al padel je častno. Kjer je toliko udele bo hotel. Dozdaj je vlada imenovala ad y štva pri volitvah, kakor gaj y v Ljubljani, se lahko bilo pondeljek sredo vokate in jim odločevala stanovališča Kuhins k sodi, koliko je bilo napenjanj na oboj ali so strani ; prišli so starčeki volit, ki so komaj ih peljati morali. Lahko pa se y tudi sodi, kakošne y m imamo mestj v m razredu y ki so y čeravno po svojem rokodelstvu ali obrtnij odvisni od tega, da jim kdo delà dá ali delà vzame, in vendar so slava jim! — zoperstali vsemu slinjenja in žuganju nasprotnikov naših, ki so delali na pritrganje. Prostora in živinska sol ste se obširno obravnavaie v zbor nici poslancev; na 1. strani današnjih „Novic" se bere kako. Da pa naši bralcijia Goriškem izvedó, kako se je slovenski poslanec g. Crne potegoval za to, podamo tukaj nam manjka povedati vseh lepih historie, doživeli ; par tacih pa vendar za poskušnj ki smo Gosp drago govor gosp. Antona Crneta ob solni obravnavi v zbornici poslancev. Naj sklene si. zbornica o živinski soli, y kar o tej reči ne mislim kaj več govoriti ker U f Vil t A. fcMi VJIAA ^ V» i V ------J^ v ^ — W..W — J — w —. - - J- Deschmann je prisopilnad krojaškegamojstra v Flo njanove ulice y ki kolovodje „central, odbora" še n i. Přišel s tem, da ga je naj prej pokadil za bila od vseh strani že dovolj na tanko prerešetana Le eno pa rečem v imenu prebivalcev tište kronovine ktero zastopam, to namreč, da živo obžalujem, y ako se liberalnega" možá in da mu bo dal obleke delat živinska sol neha delati, in se nikakor drugače v tem y ako voli Komarja, Pirkarj itd Pošteni mojster mu oziru za zivmorej ne bo skrbelo kar naravnost reče, da bode volil dom 77 Pa ven- dar saj P i r k e r j a volite, če že druzih 3 nočete" ga ljud Zdaj pa želim si. zbornico neke reči opomniti, ktera zadeva obdeluje Deschmann dalj 77 Teg« in koledovalec potepeno odlazi pa že celó ne" Jez rad spoznavam, da je znamenje napredka, in sem 7 mu zavrne mojster Prof. Pirker predmestje in beračil gl tega vesel 7 da Je denarno ministerstvo v svojem premetel vse Polj obetal ali to je tisti mož gal •j bolj m se za-se 7 tpetersko kaj vse predlogu nasvetovalo cent soli poprekoma za 48 kr. ponižati sem vesel da j gold tudi odbor mini y dobro so si zapomnili volilci 7 m 7 kterega so „Novice" (glej tečaj 1861 sterski sklep sprejel in ga državnemu zboru sprejeti priporoča; jez tudi to morem hvaliti, da sta se visoko str. 373) krepko branile zoper realk vodj 7 bil v imenu postave prepovedal v šoli posluževati se ništva sol ministerstvo in tudi slavni odbor na posebnosti nekterih ki mu je dežel ozerala, in sta za nektere dežele in nektera obrt- slov. besede so grdil Kdor je le nekoliko slišal o tem, kako Dasiravno 9 po niži ceni, kakor navadno prodajati sklenila kako je „Laibacherica po možéh, ki se za p protniki naši domače spoštovane ljudi v >jih 7 m Je taka 77 Eingesendet" mlatila godila, pa vendar ne morem dovolj obžalovati, da se na okoliščine neke kronovine m skeg naroda svojega sloven- pozablj jenih prebivalce nihče ni ozrl 7 temuč je bila čisto potegujejo, stopila mu je vživ spomin kot „nova viža" „stare pravlice" Vodnikove, ki je pel Ta kronovina je poknežena grofija G m G Nemški konj slovenemu reče: Brate kaj medlíš na cesť? Ti li noga, glava neče, Al se teb ne ljubi jesť? Mene v dobri vrsti majo. diška. Jez pravim in trdim, da se je na Gorico m '"O » UWWX1 »lOM iiicujv , JL (to i KJ poza biti, A.U OC JC JJitO UJ C V aiu , J\. LVšl 11X1 UC^CićtLU Men' se trikrat ovs ponuď, bi se sol pod navadno ceno dajala. Druzega vzroka se ko je presojevalo, kterim deželam Ciste noge mi igraj o, Vrat nosim ko labud. jez res nikakor ne morem misliti, in to toli kan Kranjska para milo pravi: Tud' bi lahko jez bil tak, Al tepejo me po glavi, Lačen morem stati v mlak ker Je že manj leta 1862. ta visoki zbor predlog in željo mo 7 jega tadašnjega tovarša, poslanca Gorjupa 7 v 153 30. julij potrdil seji sklenil: „Posebno se morapolajšek 7 delaj Toda naj bode konec teh besedi domačinu 7 ki težko srce kterega prebivalci v Istri po najvisocejšem sklep od prosenca 1862 po ponižanju soli imajo rv^ Av\ A A^tiA-n i A 14-AHI A A un i Ljubljančanje! volilci 1. razreda! kneženo grofijo Gorico raztegniti 7 tudi na po 162 Naj opomním, da ta znižana cena gold. 18 kr. , sicer se je sol po Je bila poprej vine, ter ž njimi vred obhajajmo tudi mi v duhu za dajala, zdaj pa je znižana cena za Istro 4 gold. 16 kr. gold. 78 kr. pro- vse slovanstvo imenitni dan 16. t. m. ? y sicer pa se bo po 5 gold. 24 kr. prodajala. Tudi še pristavim, da je solná cena za Dalmacijo postavljena na 4 gld. 4 kr. in za Tirole na 4 gld. 48 kr. Vzroki, kteri so uno leto to si. zbornico primorali poprej imenovani sklep storiti, žalibog! še niso nehali. Bolezen, ktera grozdje pokončuje, in sviloprejke mori, še ni nehala Istri in Gorici silno nadlogo in revščino narejati. Te dve nadlogi gospodujete po Goriškem že leta in leta silno hudo, in škoda, ktero Gorica po slabi sviloreji trpí, je veča, kakor škoda v Istriji, ker je bila sviiorej a v tej deželi že nekdaj bolj razširjena kakor v uni. . Po štatističnih zapiskih in naznanilih goriške kupčijske komore znaša enoletna škoda na pridelku vina 300.000 veder ali 900.000 gold, in enoletna škoda na svili 434.000 gld., vsa enoletna škoda tedaj 1,300.000 gld. y ima pa še več, in ker ta škoda že celih 18 let trpí tedaj goriška kronovina že več kakor 23,400.000 gold. škode. Prvi in gotovi následek teh nadlog je bilo strašno zadolženje cele dežele. Goriška dežela ima samo inta-buliranega dolga, kakor nam vradna naznanila pričajo uumaug^a uuiga^ nctnui unui xia^uauna ^»nuajuj nad 14,833.000 gold. In ves ta dolg sloni samo na 511/3 štirjaških miljah in na 200.000 prebivalci, ker toliko meri dežela in toliko ima prebivalcev. Take številke govoré glasnejše kakor vsaka človeška nota. . Naj še pristavim, da je dežela tudi na menjicah veliko dolžna in da ima neintabuliranega dolgá tudi silno veliko. Tako je vsa dežela polna siromaštva in reve, resnico izrečem, če pravim, da bolj revni ljudje m v resnici dostikrat toliko nimajo, da bi si mogli potrebne soli kupiti in da morajo velikrat neslano jesti. (Konec prihodnjič.) malo dneh se v zbornici poslancev pričakuje vladni predlog zastran železnice iz Belaka v Ljub-ljano, ki je zeló važna za kranjsko deželo in utegne kadaj biti zeló imenitna avstrijska železnica. Za gotovo se pripoveduje, da konec tega meseca prestane za več mesecev dunajski državni zbor in da se 17. dne junija (rožnika) začnó deželni zbori, ali le za malo ali dalje Časa, se še ne vé; meseca septembra se ima zopet sklicati državni zbor. Sliši se, da Njih Veličanstvo cesar 22. dne t. m. gré v Prago, kamor ga spremljata ministerstva pred- sednik knez Auersperg in minister dr. Giskra. tovanje je velike politične važnosti. To po- Iz Reke. v se dan t. m. popoldne je pogorela 1859. zidana kosarna z vsemi tukaj velika, magazini, blizo 300 puškami itd. Skoda se ceni od 60 do 80.000 gold. Pravijo, da iz dimnika so švignile iskrice na pod, na kterem je bilo 10 centov slame shranjene. Iz Prage. 16. dne t. m. na sv. Janeza Nep. dan, ki je češki deželi patron, obhaja narod slovanski svečanost velike pomembe. Po dolgem trudu in mno-govrstnih zaprekah se bode v staroslavném glavnem mestu kraljevine češke „zlati Pragi" položil temeljni kamen velikemu, národnemu gledišču. S krajcarji tako rekoč so Cehi začeli nabero doneskov za ta na- , kar je in tako doda! mrvico svojo velikim doneskom rodni dom, kajti tudi ubogi Slovan je daroval mogel, bogatih ljudi. In tako je iz malega izrastlo veliko ! Cehi tedaj bojo ta dan obhajali z veliko svečanostjo in to prav po pravici. Učimo se od njih tudi mi Slovenci, kako je treba žrtovati se blagru in slavi domo- Mila prošnja. Vdova učitelja g. Jožefa Eržena, ki je več let bolán 1862. leta v Crnomlji umrl vdovi zapustivši 4 otročiče, je takosna reva , da je prisiljena potrkati na duri dobrih ljudi. Uboga vdova je bila po smrti svojega moža za vselej od- pravljena z 80 gold. S tem naj v* f Z1V1 sebe in svoje 4 otroke! Z veliko zaupljivostjo se obraćam v imenu vdovinem do milih src domoljubov naših , naj se usmilijo uboge vdove m zapuščenih otrok, in to tem raji, ker ranjki Eržen je bil iskren rodoljub in marljiv pisatelj slovensk tudi „Novicam". Kolikor koli kdo pošlje, hvaležno bom sprejel in poslal vdovi. V Ljubljani 10. maja Dr. Jan. Bleiweis. Deiiarni zapisnik Matičin. Novi udje: Gospod Rudež Jožef, posestnik v Kobiljiglavi za 1868, 1. 2 gold. Slavna čitalnica v Kapli za 1868. 1................2 Gospod Ruter Lovro, vikarij v Cepovánu za 1868. 1. . 2 „ „ Kolednik Radoslav, kapl. v Trbovljah za 1868. 1. 2 „ ,, Pecar Jožef, kaplan v Dolu za 1868. 1. . . . 2 n „ Valjavec Matija, profesor v Varaždinu za 1867. 1. 2 „. „ Gajaek Janez, kaplan v Ribnici na Stirskem za 1868. leto..............2 „ „ Pignar France, kaplan v Vuzenici za 1868. 1. . 2 „ Jeraváek France, pravniaki doktorand v Kozjem za 1868. 1............................2 „ ' „ DvorŠek Anton, župnik pri sv. Vidu za 1868. 1. 2 „ „ Kulavec Janez, doktor sv. pisma v Rimu za 1868 1. 2 „ Omahen France, c. k. okrajni sodnik v Trebnem za. 1868. ,1............................2 „ „ * dr. Gregorec Lavoslav, kaplan pri sv. Rupertu v slov. Goricah............5 ^ „ Strah Janez, župnik pri sv. Rupertu v slov. Goricah za 1868. 1........................2 ,, „ Flies Janez, nunski katehet v Ljubljani za 1868. 1. 2 „ „ Kotnik Mihael, kaplan v Dobu za 1868. 1. . . 2 „ Grajakovnik Blaž, bilježn. uradnik v Ormužu za 1868. leto..............2 „ m i r „ Sova Blaž, mestni posestnik v Ormužu za 1868. 1. 2 ,, ,. Toplak Fr., župnik pri sv. Lenardu za 1868. 1. 2 „ „ Goričan Ferd., usnjar v Veliki nedelji za 1868. 1. * 2 n „ Fric Matjaš, župnik pri sv. Nikolaji za 1868. 1. 2 „. „ Repič Martin, učitelj pri sv. Nikolaji za 1868. 1. 2 n „ Slekovec J., poducitelj pri sv. Nikolaji za 1868. 1. 2 „ SimouiČ J., kaplan v Ljutomeru „ dr. Zarnik Valentin, odvetn. koncip. v Ljutomeru „ Huber D. J., knjigar v Ljutomeru Slavna čitalnica v Ljutomeru Gospod Dolenec Jožef, posestnik v Planini za 1868. 1. . 2 ,, „ Cadež Janez, kaplan v Knežaku za 1865. 1866. 1867. in 1868. 1............ 8 „, ,, Bačnik Janez, fajmošter v Prečini za 1868. 1. . 2 „ ,, Pavlin Jožef, kmetovalec v Vrtojbi za 1868. 1. . 2 n „ Kavčič Gaspar, posestnik v Rovtah za 1868. 1. . 2 „ Čičigoj Jakob, gimnazijalni profesor na Reki za 1868. leto..............2 „ „ Komel Miha, glavne aole učitelj na Reki za 1868. leto..............2 „ V Ljubljani 2. maja 1868. Dr. Jer. Zupanec. v Zit n a cena v Ljubljani 9. maja 1868. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 6 fl. 40 — banaake 7 fl. 20. — turaice 3 fl. 80. — sorâice 5 fl. 30. — rži 4 fl. —. — ječmena 3 fl. —. — prosa 3 fl. 30. — ajde 3 fl. 80. — ovsa 2 fl. 10 — Krompir 1 fl. 80. Kurs i na Dunaji 12. maja. 5% metaliki 56 fl. 35 kr. Ažijo srebra 114 fl. 65 kr. Narodno posojilo 62 fl. 80 kr. Cekini 5 fl. 57 kr. Odgovorni vrednik: Janez Murnik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.