GEOGRAFSKI OBZORNIK leto 2023 letnik 70 številka 1-2 GEOGRAFSKI OBZORNIK Geografski vpogled v supervolilno leto 2022 Nekaj geografskih značilnosti biotehnoloških podjetij v Sloveniji Slovensko morsko ribištvo v svojem izginjanju Izbrane tematske poti v LAS Srce Slovenije in GIS aplikacija Predlog regionalne zasnove prostorskega razvoja turizma na primeru Bele krajine Analiza turistične nosilne zmogljivosti v občini Bohinj NAPIS NAD ČLANKOM Fotografija na naslovnici: Nejc Bobovnik GEOGRAFSKI OBZORNIK strokovna revija za popularizacijo geografije Izdajatelj: Zveza geografov Slovenije, p.p. 306, 1001 Ljubljana Za izdajatelja: Aleš Smrekar ISSN: 0016-7274 Odgovorna urednica: Lea Rebernik Uredniški odbor: Nejc Bobovnik, Primož Gašperič, Mojca Ilc Klun, Drago Kladnik, Miha Koderman, Peter Kumer, Irena Mrak, Miha Pavšek, Anton Polšak, Tatjana Resnik Planinc, Uroš Stepišnik, Ana Vovk in Igor Žiberna Upravnik revije: Primož Gašperič Terminološki in jezikovni pregled strokovnih člankov: Drago Kladnik Elektronski naslov uredništva: geografski.obzornik@gmail.com Medmrežje: http://zgs.zrc-sazu.si/Publikacije/Geografskiobzornik/tabid/302/Default.aspx Tisk: Collegium Graphicum d.o.o. Naklada: 500 izvodov Cena: 6 € Transakcijski račun: 02010-0014166331, Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana, Trg republike 2, 1000 Ljubljana Izid publikacije je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije iz sredstev državnega proračuna iz naslova razpisa za sofinan- ciranje domačih poljudnoznanstvenih periodičnih publikacij. Izhaja do 4-krat letno kot enojna ali dvojna številka. Geografski obzornik objavlja izvirne prispevke, ki še niso bili objavljeni nikjer drugod. Uredništvo si pridružuje pravico do (ne)objave, krajšanja, delnega objavljanja prispevkov v skladu z uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Prispevke pošljite natisnjene in po elektronskem mediju na naslov in elektronsko pošto uredništva. Poslanih prispevkov ne vračamo. Revija je vključena v SCOPUS. GEOGRAPHIC HORIZON professional magazine for popularization of geography Publisher: Association of Slovenian Geographers, p.p. 306, 1001 Ljubljana, Slovenia For the publisher: Aleš Smrekar ISSN: 0016-7274 Responsible editor: Lea Rebernik Editorial board: Nejc Bobovnik, Primož Gašperič, Mojca Ilc Klun, Drago Kladnik, Miha Koderman, Peter Kumer, Irena Mrak, Miha Pavšek, Anton Polšak, Tatjana Resnik Planinc, Uroš Stepišnik, Ana Vovk and Igor Žiberna Administrator: Primož Gašperič Terminology and language review of professional articles: Drago Kladnik E-mail: geografski.obzornik@gmail.com www: http://zgs.zrc-sazu.si/Publikacije/Geografskiobzornik/tabid/302/Default.aspx Print: Collegium Graphicum Price: 6 € Number of copies printed: 500 copies Bank account: 02010-0014166331, Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana, Trg republike 2, 1000 Ljubljana, Slovenia The magazine is indexed in SCOPUS. This publication was co-financed by the Slovenian Research agency. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 3 4 Jernej Tiran Geografski vpogled v supervolilno leto 2022 17 Urh Drofenik, Simon Kušar Nekaj geografskih značilnosti biotehnoloških podjetij v Sloveniji 27 Luka Požar Slovensko morsko ribištvo v svojem izginjanju 38 Barbara Hauptman Izbrane tematske poti v LAS Srce Slovenije in GIS aplikacija 49 Klemen Beličič Predlog regionalne zasnove prostorskega razvoja turizma na primeru Bele krajine 59 Jože Markeš Analiza turistične nosilne zmogljivosti v občini Bohinj 65 Diplomanti geo grafije v letu 2022 NAPIS NAD ČLANKOM 4 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 SUPERVOLILNO LETO 2022 IZVLEČEK Leta 2022 smo se v Sloveniji kar šestkrat odpravili na volišča. Z uresničevanjem svoje volilne pravice smo soustvarili množico podatkov, ki razkrivajo volilno razpoloženje ter odslikavajo različne družbene pojave in delitve. Nekatere od njih vsebujejo tudi izrazito geografsko razsežnost. Prispevek se sprehodi skozi lansko supervolilno leto ter s pomočjo kartografskih prikazov, prostorskih analiz in statističnih metod razkriva in razlaga prostorske vzorce glasovanj. S tem hkrati skuša opozoriti na pomen volilne geografije in jo želi približati (geografski) javnosti. Ključne besede: volilna geografija, volitve, volilno vedenje, prostor, Slovenija ABSTRACT Geographical insight into the 2022 super election year In 2022, Slovenians went to the polls six times. By exercising our right to vote, we have co- created a mass of data that reveals the electoral mood and reflects various social phenomena and divisions, which also have a geographical dimension. This paper provides an overview of the last super election year, using maps along with basic spatial analyses and statistical methods to reveal and explain the spatial patterns of voting. It also seeks to draw attention to the importance of electoral geography and to bring it closer to the (geographical) public. Key words: electoral geography, election, voting behaviour, space, Slovenia Geografski vpogled v supervolilno leto 2022 GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 5 SUPERVOLILNO LETO 2022 Avtor besedila: JERNEJ TIRAN, doktor znanosti, znanstveni sodelavec ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika, Novi trg 2, 1000 Ljubljana E-pošta: jernej.tiran@zrc-sazu.si COBISS 1.01 znanstveni članek L eto 2022 je bilo v Sloveniji poleg konca epidemije covida-19 tudi v znamenju tako imenovanega supervolilnega leta. Prvič v samostojni Sloveniji se je zgodilo, da so v istem letu sovpadle volitve v Državni zbor, predsedniške volitve in lokalne volitve: na predsedniških je bil za name- ček potreben drugi krog, v 47-ih občinah drugi krog lokalnih volitev, konec novembra pa je bil razpisan še trojni referendum. Tako smo se na volišča lahko odpravili kar šestkrat in intenzivno uresničevali svojo volilno pravico. Pri tem je supervolilno leto navrglo ogromno količino podatkov, ki ponujajo dra- gocen vpogled v nekatere družbene pojave in procese. Pozornost geografije še po- sebej pritegujejo razlike v volilnem vedenju med posameznimi območji, v ozadju katerih delujejo raznovrstni družbeni, prostorski, politični in psihološki mehaniz- mi. Te razlike so eden od osrednjih predmetov preučevanja volilne geografije že vse od pionirske raziskave sociologa, zgodovinarja in geografa Andréa Siegfrieda z naslovom Tableau politique de la France de l'Ouest sous la T roisième République (Siegfried 1913), v kateri je avtor na primeru zahodne Francije preučeval razmerja med volilnimi izidi, prostorsko organiziranostjo družbe in lokalnimi naravnimi razmerami. Med drugim je ugotovil, da so območja z granitno kamninsko podla- go izkazovala prevladujočo desno politično usmeritev, apnenčasta območja pa levo in to utemeljeval z vplivi geološke sestave na poselitev ter lastniško in družbeno strukturo. Njegova raziskava je bila zelo kompleksna, čeprav se ni uspela izogniti očitkom o okoljskem determinizmu. Vseeno pa je bila zelo pomembna za nadaljnji razvoj vede. Volilna geografija je kot veda šla čez številne razvojne faze in dosegla vrhu- nec v sedemdesetih letih 20. stoletja z uveljavitvijo kvantitativnega pristo- pa. Pozneje pa ni doživela pomemb- nejšega teoretskega in metodološke- ga preboja, ki bi pripomogel k večji odmevnosti njenih raziskav, navkljub nekaterim obetavnim poskusom, kot je mikrosociološki pristop, temelječ na konceptu kraja in geografski ukori- njenosti političnega življenja (Agnew 1987). Tako dandanes volilna geogra- fija velja za razmeroma marginalizira- no vejo politične geografije. Podobno je tudi v Sloveniji, čeprav imamo na voljo že kar lepo število raziskav, ki z različnih vidikov poskušajo razložiti prostorsko strukturo volilnih izidov Slika 1: André Siegfried (1875–1959) velja za očeta volilne geografije. Njegovo trditev »Granit produit le curé, et le calcaire l’instituteur« (granit ustvarja duhovnika, apnenec pa učitelja) so prevečkrat vzeli iz konteksta. V resnici je bil Siegfried do tovrstnega determinizma vseskozi sumničav (vir: Wikipedia 2022). Naslovna fotografija: 24. 4. 2022; Kulturni dom Laze v Tuhinju. Parlamentarne volitve 2022. Foto: Nebojša T ejić/STA https://servis.sta.si/fotoservis/1134222 6 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 SUPERVOLILNO LETO 2022 SUPERVOLILNO LETO 2022 nimive zlasti razlike v volilni udeležbi med posameznimi območji, ki lahko razkrijejo morebitno izključenost do- ločenih območij ali družbenih skupin iz političnega procesa in stopnjo po- litične kohezivnosti države. Udeležba je bila najvišja v središču Slovenije, zlasti v Ljubljanski urbani regiji, kjer se je ponekod približala 80 %, naj- nižja pa na obrobju države, zlasti na obmejnih območjih na vzhodu, kjer je bila okrog 65-odstotna (navzdol nekoliko odstopa volilni okraj Len- dava s 57,2 %). Opazimo lahko tudi, da je bila udeležba nižja v okrajih, ki obsegajo mestna središča, v primerjavi z njihovim zaledjem (slika 2). 71 % volilnih upravičencev, kar je za približno 20 odstotnih točk več kot na volitvah v letih 2014 in 2018 ter celo več kot na volitvah v Državni zbor leta 2000. To lahko pripišemo zlasti kon- tekstu, v katerem so potekale volitve: politično ozračje v državi je bilo zelo razgreto, pretekli dve leti pa v zname- nju epidemije covida-19, nepriljublje- nih ukrepov za njeno zajezitev, pa tudi politične krize in »visečega parlamen- ta«. Primerjava volivcev po starosti, ki jih zadnja leta zbira Državna volilna komisija (2022), pokaže, da so se to- krat politično aktivirali zlasti mladi, ki so bili do tedaj dokaj izraziti absti- nenti. Z geografskega vidika pa so za- (na primer Repolusk 1992; Kropiv- nik 1998; Rogelj in Tiran 2014; Červ 2015; Tiran 2015; Tiran in Rogelj 2022) ali ovrednotiti ureditev volil- nih okrajev (Rogelj 2021). Še vedno pa so geografski vidiki pri političnih komentatorjih slabo razumljeni, za- postavljeni ali celo prezrti, tako da redko najdejo mesto v medijskih po- volilnih analizah, čeprav se stanje po- časi izboljšuje (glej na primer Tram- puš 2022). V prispevku se bomo s pomočjo kartografskih prikazov ter osnov- nih statističnih in geoinformacijskih analiz sprehodili skozi supervolilno leto 2022 in pri tem skušali razkriti ključna geografska spoznanja, ki na- kazujejo nekatere pomembne druž- bene pojave, procese in delitve. S tem želimo geografsko in splošno javnost opozoriti na sposobnost geografije pri analiziranju, prikazovanju in razlaga- nju volilnih izidov. Volitve v Državni zbor: visoka udeležba in prenova političnega prostora Parlamentarne volitve, ki so potekale 24. aprila 2022, je med drugim zazna- movala visoka volilna udeležba, ki je presegla tudi najbolj optimistična pri- čakovanja. Svoj glas je oddalo skoraj Slika 2: Udeležba na volitvah v Državni zbor leta 2022 po volilnih okrajih. Podatke o volilnih izidih smo pridobili pri Državni volilni komisiji (2022) in jih na podlagi skupnega identifikatorja povezali s podatkovni sloji volilnih okolišev, ki so javno dostopni v Registru prostorskih enot Geodetske uprave Republike Slovenije (2022). Vse zemljevide smo izdelali s programskim orodjem ArcGIS Pro 10.3, kot tudi nekaj geoinformacijskih analiz. Za sta- tistične analize smo uporabili programsko orodje IBM SPSS Statistics 22. Volilne okraje smo v skupine razvrstili z Wardovo hierarhično metodo, pri čemer smo za mero različnosti uporabili kvadrat evklidske razdalje. Pri razlagi rezultatov smo se oprli na izide prejšnjih volitev, podatke javnomnenjskih raziskav (na primer Kurdija in Malnar 2020), tipologije naselij na podlagi stopnje urbaniziranosti (Ravbar 1997; Cigale 2005) in izbrane agregirane statistične podatke (Statistični urad Republike Slo- venije 2023). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 7 SUPERVOLILNO LETO 2022 ces se je kmalu po volitvah nadaljeval s pripojitvijo Liste Marjana Šarca in Stranke Alenke Bratušek k Gibanju Svoboda. Če želimo dobiti sintezno sliko slo- venskega političnega prostora, je smiselna uporaba metode razvrščanja v skupine: ta razvrsti volilne okraje tako, da so si znotraj skupin karseda podobni, okraji različnih skupin pa med seboj čim bolj različni. Razvr- stitev smo izvedli na podlagi deležev glasov, ki so jih politične stranke pre- jele na državnozborskih volitvah leta 2022. Na podlagi dendrograma se je kot najbolj smiselna pokazala raz- delitev v tri skupine (slika 3). Prva skupina okrajev izstopa po izrazito nadpovprečnih izidih za levosredinske stranke, zlasti Gibanje Svoboda in Le- vico, ki v skupnem seštevku presegajo 50 %, ter izrazito podpovprečnih za vse stranke desnega pola, zato smo jo poimenovali »bolj leva«. V tej skupi- ni prednjačijo urbana območja, ne mu učinku poznanstva in sosedstva, saj je tam doma Robert Golob, pred- sednik zmagovitega Gibanja Svobo- da (več o tem pojavu v nadaljevanju prispevka). Razlike v udeležbi med okraji so se nekoliko zmanjšale, kar ponazarja koeficient variacije, ki je iz 8,7 % na volitvah v DZ 2018 padel na 7,2 %, kar je najmanj po volitvah v Državni zbor leta 1992. Z vidika poli- tične participacije je torej Slovenija še vedno razmeroma homogena in kohe- zivna država. Kaj pa volilni izidi? Ti so bili v marsi- čem prelomni: prinesli so zamenjavo oblasti in prepričljivo zmago le nekaj mesecev pred volitvami ustanovlje- nega Gibanja Svoboda, ki je prejelo 34,5 % glasov in rekordno število po- slanskih mandatov (41). Obenem so, zlasti na levosredinskem političnem polu, prinesli temeljito prečiščenje strankarskega prostora, saj se je v Dr- žavni zbor prebilo vsega pet političnih strank, kar je najmanj doslej. Ta pro- Do določene mere lahko ta vzorec pojasnimo z različno socio-ekonom- sko sestavo volilnih okrajev: poleg že omenjenih mladih se volitev manj pogosto udeležujejo manj izobraženi, brezposelni, ljudje z nizkimi dohod- ki in prebivalci drugih narodnosti (Kurdija in Malnar 2020), delež teh prebivalstvenih skupin pa se med okraji pomembno razlikuje in koreli- ra z udeležbo (Rogelj in Tiran 2014; SURS 2023). Še v največji meri pa lahko prostorske razlike v udelež- bi pojasnimo s podatkom o številu volivcev, vpisanih v tako imenovani posebni volilni imenik, kamor spa- dajo državljani RS s stalnim prebi- vališčem v tujini oziroma izseljenci. Njihov delež se, zlasti po letu 2008, vseskozi povečuje, na teh volitvah jih je bilo skupno 106.753 oziroma 6,3 % od vseh volilnih upravičencev; precej večji je na urbanih in obmejnih območjih, pri čemer prednjači okraj Ljubljana Center (20,1 %). Volilna udeležba med izseljensko populacijo je tradicionalno nizka, svoj glas je to- krat oddalo zgolj 13,7 % izseljenih, v osrednjem in zahodnem delu države več kot v vzhodnem. Če teh volivcev pri izračunu ne bi upoštevali, bi bila torej udeležba v teh okrajih nekoliko večja in bi bolje odsevala razpoloženje med tu živečimi državljani. Kot smo že omenili, se je volilna ude- ležba glede na prejšnje državnozbor- ske volitve občutno povečala, vendar prostorska primerjava ne pokaže bi- stvenih razlik. Udeležba se je najbolj povečala na Goriškem, Dolenjskem, v Posavju in Slovenski Istri. Razlogov za to je več, višjo udeležbo na Goriškem pa lahko pripišemo tako imenovane- Slika 3: Poskus razvrstitve volilnih okrajev v skupine na podlagi izidov strank na državnozborskih volitvah leta 2022. 8 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 SUPERVOLILNO LETO 2022 SUPERVOLILNO LETO 2022 zveza (Tiran 2015), korenine tega razcepa pa segajo vsaj v čas pred dru- go svetovno vojno (glej na primer Je- raj 1933). Zanimivo je, da dandanes vztraja navkljub nenehnemu zmanj- ševanju razlik med mesti in podeže- ljem in njuni deteritorializaciji, ki jo povzročajo urbanizacija, moderniza- cija in globalizacija (Kladnik in Rav- bar 2003; Klemenčič 2006; Potočnik Slavič 2018). Vendar Slovenija s tega vidika ni izjema, podobno delitev za- znavajo tudi v drugih državah, tako zahodnih (Združene države Amerike, Francija) kot posocialističnih (Polj- ska, Madžarska). Tudi tam so pogla- viten razlog za to kulturno-vrednotne razlike med obema entitetama, ki v političnem boju stopajo v ospredje v kombinaciji z gospodarskimi razlika- mi in napetostmi (Inglehart in Norris 2016). Bolj poglobljene in longitudinalne analize volilnih izidov na podlagi ob- stoječe tipologije naselij glede na sto- pnjo urbaniziranosti pa nakazujejo, da polarizacija med urbanim in ruralnim v Sloveniji v zadnjih letih vendarle nekoliko usiha, hkrati pa ima omejen politični domet. Že na nekaj preteklih volitvah se je pokazalo, da imajo na njih večje možnosti stranke, ki uspejo to ločnico preseči, pri tem pa so uspe- šnejše stranke leve sredine (na primer LDS na volitvah leta 2000 ali SMC na volitvah leta 2014). V tej druščini se je tokrat znašlo tudi Gibanje Svoboda, ki se je precej solidno odrezalo tudi na po- deželju. Jakost političnega razcepa med urbanim in ruralnim je tako ostala na podobni ravni kot na prejšnjih dveh parlamentarnih volitvah, kar je bistve- no manj kot na volitvah v Državni so na voljo volilni izidi. Na zemljevidu smo izidom dodali še tretjo dimenzi- jo – gostoto prebivalstva, ki ponazarja število volilnih upravičencev glede na površino območja volišča (slika 4). Osrednja politično-prostorska delitev v Sloveniji se nam še bolj jasno izriše na osi med mestom in podeželjem, ki se delno prekriva z delitvijo med sre- diščem in obrobjem. Gosteje poselje- na mestna območja jasno izkazujejo bolj levo politično usmerjenost in so za desne stranke skoraj neosvojljive trdnjave, obratno pa velja za podeže- lje. Razlike v volilnem vedenju med mesti in podeželjem je mogoče razlo- žiti na tako imenovani kompozicijski način s socio-ekonomskimi razlikami med tamkajšnjimi prebivalci, denimo glede izobrazbe, vernosti in poklica (Verlič Dekleva 1986; Eurofound 2019) ali pa na tako imenovani kon- tekstualni način z učinkom soseščine (neighborhood effect) prek družbenega in političnega okolja oziroma milje- jev, ki posedujejo kombinacijo dolo- čenih vrednot, življenjskih slogov in političnih prepričanj (Gimpel s so- delavci 2020). Delitev med urbanim in ruralnim ima v Sloveniji predvsem kulturno-vrednotno in politično- -zgodovinsko podlago in je pri nas prisotna že vsaj od leta 1988, ko je bila ustanovljena Slovenska kmečka glede na stopnjo razvitosti – največji mesti Ljubljana in Maribor, Nova Gorica, Zasavje in Slovenska Istra, pa tudi bolj podeželski Kras, zahodni Brkini in Kočevsko. Za drugo, najbolj številčno skupino okrajev, so za vse stranke značilni izidi okrog državnega povprečja – od tod tudi njeno poime- novanje »povprečna«. Izidi so v sku- pnem seštevku sicer nagnjeni na levo. V njej najdemo kar nekaj sklenjenih območij pokrajin (Pomurje, Koroška, Notranjska in Posavje), pa tudi neka- tera srednjevelika mesta in suburbana zaledja večjih mest, za katera je sicer značilna malce bolj leva politična orientacija, ki jo razvrstitev zakriva. Tretjo, »bolj desno« skupino okrajev pa označuje izrazito nadpovprečen, več kot 50-odstoten delež glasov za desnosredinske stranke: ti okraji obsegajo večinoma redkeje poselje- na, podeželska in periferna območja (Škofjeloško hribovje, Suha krajina, Zgornja Savinjska dolina, Kozjansko, Haloze, Slovenske gorice). Več jih je v vzhodnem delu države, za katerega je na splošno značilna slabša kakovost življenja (Nared s sodelavci 2021). Obravnava na ravni volilnih okrajev zabriše nekatere delitve, zato je smi- selno iti v drobovje – na raven volišč, najmanjše prostorske enote, za katero Kontinuum levo–desno se kljub pomislekom o pretirani poenostavitvi kompleksne- ga političnega prostora še vedno uporablja za oznake političnih stališč in političnih strank. V naši analizi v levosredinski politični pol uvrščamo vse štiri stranke nekda- nje Koalicije ustavnega loka in Gibanje Svoboda, v desnosredinski pa poleg Sloven- ske demokratske stranke in Nove Slovenije še gibanje Povežimo Slovenijo, Našo de- želo in Slovensko nacionalno stranko. Pri uvrstitvi smo se oprli na lastno ekspertno oceno in javnomnenjske raziskave, ki merijo opredeljevanje simpatizerjev političnih strank na kontinuumu levo–desno (Kurdija in Malnar 2020). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 9 SUPERVOLILNO LETO 2022 Izidi prvega kroga predsedniških vo- litev so poželi pozornost tudi zaradi tako imenovanega učinka poznanstva in sosedstva (friends-and-neighbors ef- fect), na katerega je leta 1949 kot prvi opozoril ameriški politolog Valdimer Orlando Key Jr. O tem učinku govo- rimo takrat, ko kandidat prejme večjo volilno podporo v lokalnem okolju, ne glede na strankarsko pripadnost ali politična stališča. Pogoja za ta- kšno podporo sta prepoznavnost med dnost pa naj bi bila drugotnega pome- na. Tokratne volitve so to le deloma potrdile, saj se je prostorska razpore- ditev podpore kandidatom precej uje- mala z vzorci glasov njihovih strank na predhodnih državnozborskih vo- litvah, prehajanja glasov med obema političnima poloma so bila redka (An- keta Mladine … 2022). To je bilo do določene mere pričakovano, saj so ve- čino kandidatov razmeroma odkrito podprle politične stranke. zbor v letih 2008 in 2011 (Uršič in Ti- ran 2022). Iz tega lahko sklepamo, da se izkoriščanje ali celo poglabljanje te delitve, vključno z negativnim prikazo- vanjem Ljubljane, ki smo mu bili priča tudi v predvolilni kampanji, strankam kaj dosti ne obrestuje in je namenjeno kvečjemu mobilizaciji njihove primar- ne volilne baze. Predsedniške volitve: ali je važno, da je »naš«? Po nekajmesečnem premoru se je su- pervolilno leto nadaljevalo s predse- dniškimi volitvami, na katerih se je v upanju, da bodo nasledili odhajajoče- ga Boruta Pahorja, pomerilo sedem kandidatov. Po nekaterih teorijah naj bi geografija na predsedniških voli- tvah stopila v ozadje, saj naj bi bile pri volilni izbiri odločilne kandidatove osebnostne lastnosti, politična pripa- Učinek poznanstva in sosedstva smo na primeru predsedniških volitev izmerili tako, da smo vsakemu od natanko 3000 volišč v državi določili geometrično središče in za vsakega izmed njih izračunali zračno razdaljo do stalnega prebivališča posamezne- ga kandidata. Nato smo te podatke povezali z volilnimi izidi in izvedli korelacijske teste po različnih prostorskih enotah. O učinku poznanstva in sosedstva praviloma govorimo takrat, ko kandidat prejme večjo podporo na domačem volišču kot drugod in/ali, ko je povezanost med volilnimi izidi in oddaljenostjo od domačega volišča negativna in statistično značilna. Slika 4: 3D prikaz izidov razmerja med levim in desnim političnim polom na volitvah v Državni zbor leta 2022 po območjih volišč z dodano gostoto prebivalstva. 10 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 SUPERVOLILNO LETO 2022 SUPERVOLILNO LETO 2022 občinah Osilnica, Kostel in Loški Po- tok je dobil zelo visoko, v povprečju 46-odstotno podporo. Ta je z narašča- njem oddaljenosti bolj vztrajala v sme- ri proti Ljubljani, ki je gravitacijsko središče teh krajev: v sosednjem, sicer izrazito desnem okraju Ribnica – Do- brepolje je prejel 32,1 % glasov, kar lahko razumemo kot podporo zaradi lokalne prepoznavnosti, ki je bila v tem primeru pomembnejša od politič- ne pripadnosti volivcev. Na ravni do- mače statistične regije je bila korelacija med njegovim volilnim izidom in od- daljenostjo od domačega volišča viso- ka in statistično značilna (r xy = –0,80; p < 0,01) ter daleč najvišja med vsemi kandidati. Razsevni grafikon (slika 6) razkriva nelinearno povezanost in spo- minja na fenomen upadanja z razdaljo (distance-decay), znan tudi kot prvi zakon geografije, da so bližnje stvari med sabo bolj povezane kot tiste, bolj oddaljene (Tobler 1970). Prebiličev volilni rezultat je bil mno- go slabši na vzhodu države, čeprav je bil bolj ali manj edini kandidat, ki je v volilni kampanji opozarjal na cen- tralizacijo, krčenje javnih storitev na obrobju in domnevni prezir politič- nih elit do tamkajšnjih prebivalcev. Učinek poznanstva in sosedstva se lahko kaže tudi v obliki simpatizi- ranja in večje podpore kandidatu, ki prihaja iz podobnega tipa okolja, a je Prebiliču to uspelo le na Bovškem, kjer je prejel okrog 20 % glasov. To lahko pripišemo predvsem njegovi slabši splošni prepoznavnosti – le tri mesece pred volitvami ga je poznala manj kot polovica ljudi (Anketa Me- diane … 2022). Tudi druge študije ugotavljajo, da je učinek poznanstva bil edini predsedniški kandidat, ki je dosegel absolutno večino v katerem iz- med volilnih okrajev: v okraju Kočev- je, ki poleg istoimenske občine obsega še občini Osilnica in Kostel, je prejel 4923 oziroma 64,8 % glasov (slika 5). Na volišča je pritegnil tudi dodatne volivce, saj je bila volilna udeležba v kočevskem okraju 53,6-odstotna, kar je za 16 odstotnih točk več kot na predsedniških volitvah leta 2017. Zmagal je prav na vseh voliščih v ko- čevski občini, le na enem z manj kot 50 odstotki glasov; na domačem voli- šču v Dolgi vasi je bila njegova podpo- ra 78,2-odstotna (zanimivo, da je bila še večja, celo 86,7-odstotna, na manj- šem volišču v kraju Zagozdac, ki leži v sosednji, črnomaljski občini). Očitno je šlo za učinek lokalnega poenotenja zaradi dejstva, da je kandidat domačin in kočevski župan. V šali lahko rečemo, da je Vladimir Prebilič upravičil svoje ime in »pre- bil« občinsko mejo. Tudi v sosednjih volivci, ki živijo v njegovi ožji ali širši okolici, in kalkulacija, da bodo imeli volivci določene koristi od podpore kandidatu: ta naj bi se v večji meri zavzemal za razreševanje lokalnih pro- blemov ali preprosto poskrbel za večjo prepoznavnost kraja. Ne gre zanema- riti občutka ponosa, da kandidat pri- haja iz določenega kraja in ga zastopa. Zaradi osebnega poznavanja in bližine s kandidatom imajo volivci nemalo- krat občutek dolžnosti, da ga pod- prejo. Na drugi strani pa predsedniški kandidati zelo redko poudarjajo svoje lokalno ali regionalno poreklo, saj s tem lahko odvrnejo volivce iz drugih delov države (Key 1949; Johnston 1974; T atalovich 1975; Gimpel 2008; Červ 2015). Pozornost so zbudili zlasti izidi Vladi- mirja Prebiliča, ki je sicer po izobrazbi tudi geograf, kot dolgoletni kočevski župan in Kočevec pa je bil na volitvah edini kandidat s periferije. Kot četrto- uvrščeni je prejel 10,6 % glasov, a je Slika 5: Podpora Vladimirju Prebiliču na predsedniških volitvah leta 2022 po volilnih okrajih. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 11 SUPERVOLILNO LETO 2022 ski kandidati težave s pridobivanjem podpore v urbanih okoljih: Logar je namreč slavil zgolj v peščici mestnih volišč, pa še to le v manjših mestih. Nataša Pirc Musar pa je, na drugi stra- ni, prejela izjemno visoko podporo na nekaterih podeželskih voliščih, na pri- mer v delih Goričkega, ki so že dalj časa znani po svoji precej levi politični usmerjenosti (slika 8). Zemljevidi razkrivajo tudi že ome- njeno delitev med bolj razvitim za- hodom in manj razvitim vzhodom države. Zanimiva je primerjava re- zultatov s tistimi iz leta 2002, ko je bil ravno tako potreben drugi krog, v njem pa je Janez Drnovšek s podob- no razliko premagal Barbaro Brezi- gar, ki je kandidirala s podporo de- snice. V številnih okrajih na vzhodu, kjer je tokrat Logar prejel več glasov od svoje protikandidatke, je takrat slavil Drnovšek. Zato se postavlja vprašanje, ali je vrednotno bolj tra- dicionalni vzhodni del države manj pripravljen na žensko na čelu države v primerjavi z vrednotno bolj libe- ralnim zahodnim delom, ali pa gre razloge za tamkajšnji Logarjev uspeh iskati predvsem v uspešnem »prodo- ru« desnice na vzhod v zadnjih dveh desetletjih. Ker v prvem krogu volitev nihče od kandidatov ni prejel absolutne večine glasov, je bil potreben drugi krog, v katerem je Nataša Pirc Musar s 53,9 % glasov premagala Anžeta Logarja (46,1 %), Slovenija pa je prvič dobila predsednico države. Prostorska vzorca glasov obeh kandidatov sta se kljub njuni zelo spravljivi in sredinski drži skoraj do potankosti ujemala z vzor- cema glasov za levo- in desnosredin- ski politični pol na parlamentarnih volitvah nekaj mesecev prej, temelj- na delitev je ponovno potekala med mestom in podeželjem. Ponovno pa se je pokazalo, da imajo desnosredin- in sosedstva večji pri šibkejših kan- didatih, novih obrazih in neodvisnih kandidatih, ki imajo na razpolago manj denarja za kampanjo (Johnston 1974). Pri drugih kandidatih je bil ta učinek precej šibkeje izražen in je le redko segel čez domače volišče (slika 7). Po- seben primer je Janez Cigler Kralj, ki je nadpovprečno podporo prejel na rodnem Koroškem, pri čemer je svoje poreklo izpostavil tudi v volilni kam- panji. V manjši meri to velja še za Mi- lana Brgleza v Zrečah, kjer je preživel mladost. 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 Anže Logar Nataša Pirc Musar Milan Brglez Vladimir Prebilič Sabina Senčar Janez Cigler Kralj Miha Kordiš delež glasov (%) domače volišče domača občina domači volilni okraj domača statistična regija država Slika 7: Primerjava izidov kandidatk in kandidatov na predsedniških volitvah leta 2022 po različnih prostorskih ravneh. 0 10 20 30 40 50 60 70 80 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130 140 150 160 170 delež glasov (%) oddaljenost od naslova stalnega prebivališča (km) Slika 6: Razsevni grafikon med izidi Vladimirja Prebiliča po voliščih in oddaljenostjo od njegovega prebivališča. 12 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 SUPERVOLILNO LETO 2022 SUPERVOLILNO LETO 2022 odstotne točke nižja kot leta 2018, višja pa samo v Celju in Velenju. Vpliv geografskega okolja na udelež- bo odraža podatek, da je bila udelež- ba večja v občinah z manj prebivalci, tako v prvem kot v drugem krogu, kar je značilno tudi za druge države (McDonnell 2020), prostorski vzorec udeležbe na lokalnih volitvah pa se povsem razlikuje od tistega na parla- mentarnih (slika 9). Ljudje v manjših krajih, ne glede na lokacijo, torej lo- kalne volitve dojemajo kot pomemb- nejše, razlogi za to pa v Sloveniji še niso raziskani. Najbrž jih lahko išče- mo v smeri, da tamkajšnji prebivalci čutijo, da ima posamezen glas večji vpliv na končni izid, da so politične Vendar bolj poglobljena analiza poka- že, da razlogi za to presegajo »volilno inflacijo«. T reba je namreč upoštevati, da je imelo kar 51 občin samo enega županskega kandidata, kar je 16 več kot na prejšnjih volitvah: v teh, sicer večinoma manjših občinah, je bila udeležba zgolj 39-odstotna, kar je 22 odstotnih točk manj kot pred štirimi leti (če v primerjavo vzamemo tiste občine, ki so imele takrat več kot ene- ga kandidata). Pojav nakazuje določe- no krizo slovenske lokalne demokra- cije, ki jo nasploh zaznamujejo visoka stopnja županske reelekcije (Kukovič 2018), ta pa se odraža v številnih »več- nih županih«. Volilno utrujenost bolj ponazarja volilna udeležba v mestnih občinah, ki je bila v povprečju za 4,5 Lokalne volitve: žrtev volilne utrujenosti? Lansko supervolilno leto je prineslo tudi lokalne volitve, na katerih se voli župane, občinske svete ter svete krajev- nih, vaških in četrtnih skupnosti. Po zakonu potekajo vsake štiri leta, na tre- tjo nedeljo v novembru. Med politič- nimi analitiki je prevladovalo mnenje, da so bile tokratne lokalne volitve žrtev »volilne utrujenosti«. Volilna udeležba v prvem krogu je bila namreč druga najmanjša v zgodovini lokalnih volitev (47,5 %), v drugem krogu, ki je bil za izvolitev župana potreben v 47-ih ob- činah, pa z 42,1 % celo najskromnejša doslej. Padla sta tudi negativna lokalna rekorda, ki sta odslej v lasti Horjula za prvi krog (22,6 %) in Jesenic za drugi krog (25,0 %). Slika 8: Zemljevid drugega kroga predsedniških volitev leta 2022 po voliščih. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 13 SUPERVOLILNO LETO 2022 obdržala Slovenska ljudska stranka s 15-imi župani (vendar z 11-imi manj kot na prejšnjih volitvah), na drugi strani političnega spektra pa izstopajo Socialni demokrati s 14-imi župani, od tega štirimi v mestnih občinah. Urbano-ruralna politična delitev je še vedno prisotna, a je močno zabrisana. Podatki o izvoljenih občinskih svetni- kih so bili do političnih strank malce bolj prizanesljivi: na nestrankarskih listah jih je bilo izvoljenih 37,2 %, sledijo Slovenska demokratska stran- ka (17,5 %), Gibanje Svoboda (12,5 %), Socialni demokrati (9,2 %), Nova Slovenija (8,7 %) in Slovenska ljudska stranka (7,2 %) (Kukovič in Haček 2022). Največ razlag uspešnosti ne- strankarskih kandidatov, ki na lokalnih volitvah prevladujejo že več kot dve desetletji, gre v smeri krize slovenske- ga strankarskega sistema, saj politične stranke v javnomnenjskih raziskavah tradicionalno izkazujejo zelo nizko stopnjo zaupanja (Kurdija in Malnar 2020). tematike v manjših krajih bolj ži- vljenjske in »obvladljive«, tamkajšnje lokalne oblasti pa bližje volivcem. Lokalne volitve so prinesle nekaj zani- mivih bojev – tako je v občini Središče ob Dravi zmagovalca od poraženca ločil samo en glas. Večni župani so se večinoma obdržali v sedlu, ne pa tudi Bojan Šrot v Celju, ki se je poslovil po kar 24 letih županovanja. Če sestavi- mo županski zemljevid lokalnih voli- tev glede na predlagatelja, o zmagoval- cu ne more biti dvoma – to so (spet) nestrankarski kandidati, ki so osvojili kar 141 županskih mest, politične stranke pa so bolj ali manj pobirale le drobtinice (slika 10). Nestrankarski župani so prisotni po celi državi, tako v večjih kot manjših občinah. Neko- liko manj jih je v Podravju, več pa v osrednji Sloveniji in na Koroškem, kar je podobno kot v preteklosti (Ro- gelj 2007). Kandidati, ki so nastopali s podporo desnosredinskih strank, so bili na splošno uspešnejši od levosre- dinskih – profil »županske stranke« je Trojni referendum: oči so bile uprte v udeležbo Razen v 47-ih občinah, kjer je potekal drugi krog lokalnih volitev, je bilo za večino državljanov zadnje dejanje supervolilnega leta v nedeljo, 27. no- vembra, ko je potekal »referendumski trojček« o novelah zakona o vladi, zakona o RTV Slovenija in zakona o dolgotrajni oskrbi. Referendume je predlagala opozicijska SDS in v ta namen predložila več kot 40.000 pod- pisov volivcev. Zaradi predpisanega kvoruma, ki so ga morali doseči pre- dlagatelji – za zavrnitev posameznega zakona je moralo glasovati več kot 20 % volilnih upravičencev, pri čemer je morala vsota glasov PROTI prese- či vsoto glasov ZA – je bila osrednja pozornost usmerjena k volilni udelež- bi. Ob še živi izkušnji z referenduma o družinskem zakoniku leta 2015, katerega rezultati so bili v nasprotju z volilnimi napovedmi, se je vladna koalicija tokrat aktivno vključila v kampanjo in ljudi pozivala k udelež- bi. Zato je bilo osrednje vprašanje, ali bosta obe strani na volišča uspele pripeljati dovolj svojih, domnevno že utrujenih podpornikov. Podatki o udeležbi na predčasnem gla- sovanju, ki se ga je udeležilo 66.341 volivk in volivcev oziroma 3,9 % volil- nih upravičencev, kar je bilo primerlji- vo s 1. krogom predsedniških volitev, so dali slutiti, da bo volilna udeležba za referendum več kot solidna. Iz nje je bilo mogoče sklepati tudi, da je bila vladna koalicija uspešna pri mobiliza- ciji volivcev. Predčasnega glasovanja se namreč vedno udeleži nesorazmer- no veliko število urbanih in bolj levo usmerjenih volivcev, ki najbrž vladi še Slika 9: Udeležba v prvem krogu lokalnih volitev leta 2022. 14 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 SUPERVOLILNO LETO 2022 SUPERVOLILNO LETO 2022 ni reorganizaciji vlade in povečanju števila ministrstev, se po udeležbi pre- cej razlikujejo: v nekaterih je bila ta nadpovprečna (na primer Ljubljana z okolico, Goriška in Zasavje), v drugih podpovprečna (Kočevsko, Zgornje- savska dolina in Slovenska Istra), vsi pa veljajo za politično bolj leve. Med okraji, v katerih so volivci reorgani- zaciji vlade večinsko nasprotovali, je bilo podobno: zelo visoka udeležba je bila tudi tokrat značilna zlasti za okraj Škofja Loka 2, ki obsega večji del Ško- fjeloškega in Rovtarskega hribovja ter velja za eno najbolj desnih »trdnjav«, na vzhodnem obrobju države, na pri- mer v Halozah ali Kozjanskem, pa je bila udeležba precej podpovprečna. Treba pa je opozoriti, da gre za agre- girane podatke, iz katerih ni mogoče sklepati o volilni udeležbi in politični usmeritvi na ravni posameznika; če pa volitve obravnavamo kot skupin- ski proces, na katerega vpliva tudi okolica, pa križanje teh podatkov vsaj delno ruši mit o bolj discipliniranih volivcih desnice. tokrat raje poigrajmo z združitvijo kartografskih prikazov udeležbe in iz- idov na primeru referenduma o noveli zakona o vladi (slika 12). Ugotovimo lahko, da tako med bolj levimi kot bolj desnimi volilnimi okraji najdemo območja, kjer so volivci bodisi bolj zavzeti bodisi bolj apatični. Okraji, kjer so bili volivci večinsko naklonje- niso obrnili hrbta, zato je bilo že pred referendumsko nedeljo s precejšnjo gotovostjo mogoče sklepati, kakšni bodo izidi glasovanja. V nedeljo zvečer je dokončno postalo jasno, da so bili vsi trije referendumi zavrnjeni, na njih je dokaj prepričlji- vo slavila vladna stran; še najmanj pri zakonu o vladi (56,7 %), precej bolj pa pri zakonu o dolgotrajni oskrbi (62,3 %) in RTV (62,8 %), pri ka- terem so volivci prižgali zeleno luč zakonu v kar 79-ih volilnih okrajih (slika 11). Prostorsko gledano izidi niso prinesli ničesar novega: zakone so podprli zlasti v bolj urbanih in levo usmerjenih okrajih, v večji meri pa so jim nasprotovali v bolj podeželskih in desno usmerjenih okrajih. Ne glede na tri povsem različne tematike so bili prostorski vzorci izidov praktično identični. Ker prostorsko gledano izidi referen- dumov niso prinesli nič novega, se Slika 11: Podpora noveli zakona o RTV Slovenija po volilnih okrajih. Slika 10: Zemljevid izvoljenih županov in županj na lokalnih volitvah leta 2022 glede na predlagatelja. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 15 SUPERVOLILNO LETO 2022 nenazadnje, koliko oba miljeja dejan- sko vplivata na volilno vedenje v pri- merjavi s socio-ekonomskimi značil- nostmi posameznika. Zato moramo biti pri interpretaciji volilnih izidov s tega vidika posebej previdni, da se ne ujamemo v pasti geografskega deter- minizma. Za konec se zazrimo še v prihodnost volilne geografije pri nas. Ta vsekakor nudi še obilo možnosti za obravnavo volilnih izidov v prostoru s posebnim ozirom na vpliv geografskega okolja na politično usmerjenost prebival- stva. Pri tem se velja opreti na geo- informacijska orodja, ki omogočajo raznovrstne analize, so vedno bolj zmogljiva in dostopna, ter jih kom- binirati z izsledki javnomnenjskih Rezultati lanskih glasovanj kažejo na stabilnost političnih razmerij v slo- venskem prostoru in vztrajanje sta- rih delitev, zlasti med bolj liberalno usmerjenimi urbanimi in bolj konser- vativno usmerjenimi ruralnimi prede- li. Če bi parafrazirali v uvodu omenje- no izjavo Andréja Siegfrieda, mesta ustvarjajo leve, podeželje pa desne volivce. Trditev ne bi bila povsem iz trte izvita, a je vseeno problematična; zlasti na podeželju je kar nekaj obmo- čij, kjer temu ni tako. Volilna telesa političnih strank so namreč z vidika stopnje urbaniziranosti naselij, kjer živijo njihovi volivci, razmeroma he- terogena. Postavlja se tudi vprašanje, koliko sta oznaki urbanosti in rural- nosti v sodobni, čedalje bolj urbani- zirani pokrajini, sploh še ustrezni, in Sklepne misli V prispevku smo s sprehodom skozi su- pervolilno leto 2022 želeli prikazati del repertoarja volilne geografije. Ta lahko pomembno prispeva k prepoznavanju in razlagi aktualnih družbenih in poli- tičnih pojavov, procesov ter delitev, ki bi sicer lahko ostali skriti. Kot smo po- kazali v prispevku, ima volilno vedenje tudi prostorsko razsežnost: ta se na eni strani kaže v prostorskih razlikah med volilnimi izidi, na drugi pa v vplivu geografskega okolja na volilno vede- nje, denimo prek učinka poznanstva in sosedstva. T e delitve so najbolj vidne ravno iz volilnih zemljevidov, ki niso samo nepogrešljivo analitično orod- je, temveč tudi učinkovito sredstvo za vizualizacijo rezultatov, širjenje geo- grafskih spoznanj ter nenazadnje tudi promocijo in popularizacijo geografije. Slika 12: Združen prikaz udeležbe in izidov referenduma o noveli zakona o vladi po volilnih okrajih. NAPIS NAD ČLANKOM 16 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 SUPERVOLILNO LETO 2022 sti in zapostavljenosti ljudi na obro- bju in posameznih interesnih skupin (na primer kmetov) ter prostorske resentimente, kot je denimo mržnja do Ljubljane. Vse to seveda pomeni veliko raziskovalnih priložnosti in iz- zivov, tudi za geografe. Goričko, ki po svoji razmeroma levi politični usmerjenosti odstopata od drugih perifernih pokrajin. Izzivi, s katerimi se spopada sodobna sloven- ska družba, prinašajo nove delitve in napetosti, v razgretem političnem ozračju pa tudi občutke prikrajšano- raziskav. Še neizkoriščen je potencial kvalitativnih raziskav; z njihovo po- močjo je mogoče bolje razumeti po- litično usmerjenost določenih krajev, ki imajo nenazadnje lastno identiteto in lokalno zgodovino. S tega vidika sta na primer zanimiva Kočevsko in Viri in literatura 1. Agnew, J. 1987: Place and Politics. The Geographical Mediation of State and Society. Boston. 2. Anketa Mediane: drugi krog med Pirc Musarjevo in Logarjem, 2022. Medmrežje: https://www.24ur.com/novice/slovenija/anketa-mediane-drugi-krog-med-pirc-musarjevo-in-logarjem.html (20. 3. 2023). 3. Anketa Mladine: Nataša Pirc Musar pred Anžetom Logarjem, 2022. Medmrežje: https://siol.net/novice/slovenija/pirc-musarjeva-dalec-pred-logarjem-591485 (20. 3. 2023). 4. Cigale, D. 2005: Posodobitev Ravbarjeve tipizacije naselij glede na stopnjo urbaniziranosti na podlagi RPE 2002. Podatkovna baza, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 5. Červ, A., 2015: Vpliv učinka poznanstva in sosedstva na volilno vedenje v volilnem okraju Tolmin. Dela 44. 6. Državna volilna komisija: Izidi volitev in referendumov ter podatki o spolni in starostni strukturi volivcev. Ljubljana, 2022. 7. Eurofound 2019: Is rural Europe being left behind? European Quality of Life Survey 2016. Luxembourg. Medmrežje: https://www.eurofound.europa.eu/is/publications/policy-brief/2019/is-rural-europe-being-left-behind (25. 4. 2023). 8. Geodetska uprava Republike Slovenije: Register prostorskih enot. Ljubljana, 2022. 9. Gimpel, J. G. 2008: Distance-decay in the political geography of friends-and-neighbors voting. Political Geography 27. 10. Gimpel, J., Lovin, N., Moy, B., Reeves, A. 2020: The Urban–Rural Gulf in American Political Behavior. Political Behavior 42-4. 11. Inglehart, R. F ., Norris, P . 2016: T rump, Brexit, and the rise of populism: Economic have-nots and cultural backlash. HKS Faculty Research Working Paper Series RWP16-026. Medmrežje: https://www.hks.harvard.edu/publications/trump-brexit-and-rise-populism-economic-have-nots-and-cultural-backlash (25. 4. 2023). 12. Jeraj, J. 1933: Naša vas: oris vede o vasi. Ljubljana. 13. Johnston, R. J. 1974: Local effects in voting in a local election. Annals of the Association of American Geographers 64-3. 14. Key, V. O. 1949: Southern politics in state and nation. A. A. Knopf. 15. Kladnik, D., Ravbar, M. 2003: Členitev slovenskega podeželja. Ljubljana. 16. Klemenčič, M. M. 2006: Teoretski pogled na razvojne strukture slovenskega podeželja. Dela 25. 17. Kropivnik, S. 1998: Slovenski volivci v geografskem, družbenem in ideološkem prostoru. Ljubljana. 18. Kukovič, S. 2018: Fenomen ponovne izvoljivosti: Nekdanji-sedanji župani. Lokalna demokracija v Sloveniji: značilnosti lokalnih volitev. Ljubljana. 19. Kukovič, S., Haček, M. 2022: Podatki o izvoljenih občinskih svetnikih na lokalnih volitvah 2022 (zasebni vir). 20. Kurdija, S., Malnar, B. 2020: Slovensko javno mnenje 2018/2: Evropska družboslovna raziskava. Podatkovna datoteka, Arhiv družboslovnih podatkov Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 21. McDonnell, J. 2020: Municipality size, political efficacy and political participation: a systematic review. Local Government Studies 46-3. 22. Nared, J., Goluža, M., Logar, E., Pipan, P ., T robec, A., Komac, B., Rus, P ., Čonč, Š., Volk Bahun, M., Goose, T., Del Castillo, H. 2021: Atlas on quality of life in Slovenia. ESPON. 23. Potočnik Slavič, I. 2018: Endogeni razvojni potenciali slovenskega podeželja. Ljubljana. 24. Ravbar, M. 1997: Slovenska mesta in obmestja v preobrazbi. Geografski zbornik 37. 25. Repolusk, P . 1992: Geografska analiza volitev leta 1990. Geographica Slovenica 23. 26. Rogelj, B. 2007: Uspeh nestrankarskih kandidatov na lokalnih volitvah 2006. Dela 27. 27. Rogelj, B. 2021: Ali je nova ureditev volilnih okrajev za državnozborske volitve ustavna? Dela 56. 28. Rogelj, B., Tiran, J. 2014: Geografska analiza volilne udeležbe v Sloveniji. Geografski vestnik 86-2. 29. Siegfried, A. 1913: Tableau politique de la France de l'Ouest sous la T roisième République: 102 cartes et croquis, 1 carte hors texte. A. Colin. 30. Statistični urad Republike Slovenije: Izbrani socio-ekonomski podatki po volilnih okrajih. Ljubljana, 2023. 31. Tatalovich, R. 1975: “Friends and Neighbors” Voting: Mississippi, 1943–73. Journal of Politics 37-3. 32. Tiran, J. 2015: Urbano proti ruralnemu: (nov) razcep v slovenskem političnem prostoru? Teorija in Praksa 52-1/2. 33. Tiran, J., Rogelj, B. 2022: Geografski vidiki volitev na Koroškem. Koroška: od preteklosti do perspektiv. Ljubljana. 34. Tobler, W. R. 1970: A Computer Movie Simulating Urban Growth in the Detroit Region. Economic Geography 46. 35. T rampuš, J. 2022: Spopad vrednot. Mladina 43. 36. Uršič, M., Tiran, J., 2022: Vpliv prostora na volilno vedenje: analiza delitve med urbanim in ruralnim na primeru volitev v Državni zbor 1996–2022. Teorija in praksa 59-4. 37. Verlič Dekleva, B. 1986: Regionalne dimenzije kvalitete življenja v Sloveniji. Družboslovne razprave 3-4. 38. Wikipedia: André Siegfried, 2022. Medmrežje: https://fr.wikipedia.org/wiki/Andr%C3%A9_Siegfried (20. 3. 2023). Zahvala · Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega programa Geografija Slovenije (P6-0101), ki ga financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. NAPIS NAD ČLANKOM GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 17 IZVLEČEK Biotehnologija je novejša gospodarska dejavnost, ki uporablja žive organizme za spremembo žive ali nežive snovi s ciljem proizvodnje znanja, blaga in storitev. V članku izpostavljamo ključne geografske značilnosti biotehnologije ter prikažemo središča biotehnologije v Združenih državah Amerike in Evropski uniji. V Sloveniji smo evidentirali 85 podjetij s področja biotehnologije. Podjetja so zgoščena predvsem na osrednjeslovenskem in ajdovsko- goriškem območju. Novejši razvoj biotehnologije bo spodbudil nastanek biotehnološkega clustra tudi v Sloveniji. Ključne besede: ekonomska geografija, biotehnologija, geografske značilnosti, Slovenija ABSTRACT Some geographical characteristics of biotechnology companies in Slovenia Biotechnology is a recent industry that uses living organisms to modify living or nonliving matter for the purpose of producing knowledge, goods, and services. In this article, we highlight the main geographical characteristics of biotechnology and show the centers of biotechnology in the United States of America and the European Union. We have registered 85 companies in the field of biotechnology in Slovenia. The companies are mainly concentrated in the areas of Central Slovenia and Ajdovščina-Nova Gorica. The recent development of biotechnology will promote the development of a biotechnology cluster in Slovenia. Key words: economic geography, biotechnology, geographical characteristics, Slovenia Nekaj geografskih značilnosti biotehnoloških podjetij v Sloveniji 18 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 BIOTEHNOLOŠKA PODJETJA V SLOVENIJI Avtorja besedila: URH DROFENIK, diplomirani bibliotekar in informatik (UN) ter diplomirani geograf (UN) Sveta Ema 1a, 3253 Pristava pri Mestinju E-pošta: urh.drofenik11@gmail.com SIMON KUŠAR, droktor geografskih znanosti, izredni profesor Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana E-pošta: simon.kusar@ff.uni-lj.si Avtorji fotografij: ZALA FERJANČIČ COBISS 1.02 pregledni znanstveni članek B iotehnologije ni enostavno opredeliti, saj zanjo ni enoznačne defini- cije. Slovar slovenskega knjižnega jezika jo opredeljuje kot »tehnologi- jo pridobivanja česa z uporabo živih organizmov ali različnih bioloških procesov« (Slovar slovenskega knjižnega jezika 2014, 132). Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) biotehnologijo opiše kot »upo- rabo znanosti in tehnologije na področju živih organizmov ter njihovih delov, proizvodov in vzorcev za spremembo žive ali nežive snovi za namen proizvodnje znanja, blaga in storitev« (Biotechnology 2012, 156). Pri biotehnologiji gre torej za uporabo molekularnih in celičnih procesov za razvoj proizvodov in storitev ali za prilagoditev živih organizmov, da imajo željene lastnosti (Stutz in Warf 2014). Znanje s področja biotehnologije je uporabno v različnih gospodarskih dejav- nostih, na primer v kmetijstvu, zdravstvu, energetiki in na področju varovanja okolja (Stutz in Warf 2014). Avtorji biotehnologijo zato ločujejo glede na po- dročje delovanja. Najbolj znana členitev je panožna delitev po barvah. Eden od bolj znanih primerov uporabe biotehnologije je biotehnologija v kme- tijstvu, torej sklop zelene biotehnologije. Kmetje imajo ob ustrezni uporabi biotehnoloških inovacij višji hektarski donos, boljši nadzor nad škodljivci in tudi nad energijskimi tokovi v kmetijski pokrajini (Mannion 1993). Razvoj biotehnologije Razvoj biotehnologije lahko razdelimo v tri obdobja. Predklasično obsega čas od človekove ustaljene naselitve do 19. stoletja; v tem obdobju je človek odkril fermentacijo, eno od prvih biotehnoloških tehnik. Sledilo je klasično obdobje od 19. do sredine 20. stoletja, v sklopu katerega lahko izpostavimo pionirja genetike Gregorja Johanna Mendela (1822–1884) (Verma s sodelavci 2011). Slika 1: Delitev biotehnologije glede na barve: zelena – kmetijska ali rastlinska, rumena – živilska ali prehrambena, rdeča – medicinska, bela – industrijska, modra – morska, rjava – puščavska, zlata – bioinformatika, vijoličasta – pravo, filozofska in etična vprašanja,črna – bioterorizem, biološka orožja (Kafarski 2012). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 19 BIOTEHNOLOŠKA PODJETJA V SLOVENIJI spin-off podjetje je denimo podjetje Animacel, ki se ukvarja z razvojem in trženjem zdravljenja živali z matičnimi celicami, nastalo pa je z odcepitvijo od Veterinarske fakultete ljubljanske uni- verze (Suhadolnik 2018). Za biotehnološko panogo so poleg ne- katerih multinacionalk, ki se navadno ukvarjajo z drugimi področji in le del svojih sredstev usmerjajo v biotehno- logijo, značilna mala in srednje velika podjetja (v nadaljevanju MSP). Ta so poleg univerzitetnega okolja gonilna sila biotehnološkega razvoja. Ker je biotehnološka industrija kapitalsko intenzivna panoga, ob ustanovitvi start-upa pa sploh ni nujno, da bodo dolgotrajne biotehnološke raziskave pripeljale do produkta, ki bo omogo- čil preživetje podjetja, se MSP in večja podjetja velikokrat povezujejo v stra- teška zavezništva. Večje in finančno bolj stabilno podjetje raziskovalnemu MSP-ju nudi finančna sredstva, MSP pa morebitne inovacije prepusti večje- mu podjetju, ki inovacije komerciali- zira (Mangematin s sodelavci 2003). Visokotehnološka podjetja zahtevajo visoka vlaganja v raziskave in razvoj, ki jih majhna podjetja ponavadi ni- majo. Zato so tudi za biotehnološke start-upe pomembni skladi tveganega kapitala. Pri tveganem kapitalu gre za kapital, ki »… se vlaga v mlada podje- tja ali v posameznike, ki imajo izvir- no idejo …« (Rizični kapital 2021). V sklade tveganega kapitala navadno investirajo banke, razne druge finanč- ne organizacije in tudi nekateri bogati posamezniki. Upravljalci skladov tve- ganega kapitala z odločitvijo o inve- stiranju v določeno podjetje nakažejo, Ekonomsko- geografske značilnosti biotehnoloških podjetij Biotehnološka industrija je ena od industrij visoke tehnologije, bioteh- nološka podjetja pa radi opredeljujejo kot visokotehnološka. Niso namreč vsa biotehnološka podjetja tudi vi- sokotehnološka, saj se na primer bi- otehnološko podjetje, delujoče na področju pivovarstva ali produkcije biomase, mednjene uvršča (Podobni- kar 2006). Čas od izvajanja osnovnih raziskav do komercializacije izdelka in storitve je zelo dolg. Včasih je potrebnih od 12 do 15 let predkliničnih testiranj, da je izdelek na voljo za široko uporabo. Pogosto je le ena od tisoč patentiranih biotehnoloških inovacij uspešno upo- rabljena v industriji (Stutz in Warf 2014). Temelj vsakega visokotehnološkega podjetja je visoko kvalificirana oziroma visoko izobražena delovna sila. Zato je eden najpomembnejših lokacijskih de- javnikov za razvoj biotehnologije bliži- na univerzitetnega okolja, kar pomeni dostop do znanja in inovacij. Bližina ustreznih izobraževalnih organizacij podjetjem omogoča širok bazen po- tencialne delovne sile, hkrati pa je olaj- šano prehajanje idej iz univerzitetnega okolja v podjetništvo in tudi obratno, kar dokazujejo tudi slovenski primeri odcepljenih (spin-off) podjetij. Gre za podjetja, ki jih ustanovijo raziskoval- ci iz javne raziskovalne organizacije, »… ta pa si s pravico do intelektualne lastnine, ki jo za dobiček izkoriščajo v spin-offu, zagotovi delež v družbi …« (Suhadolnik 2018). Biotehnološko Od leta 1953 dalje govorimo o so- dobnem obdobju biotehnologije. Tedaj sta Francis Crick in James Watson odkrila strukturo molekule DNA, to je dvojno vijačnico (Ver- ma s sodelavci 2011), kar je spod- budilo dodatne raziskave na podro- čju biotehnologije. Še večji razvojni pospešek je bilo odkritje tehnologi- je rekombinantne DNA leta 1973 (Stutz in Warf 2014). Leta 1976 so v Kaliforniji ustanovili prvo bioteh- nološko podjetje Genentech, čez štiri leta pa je na tržišče prišel prvi izde- lek, genetsko pridobljen človeški in- zulin. Pomembna prelomnica je tudi leto 1980, ko je ameriško vrhovno sodišče odločilo, da se gensko spre- menjene organizme lahko patentira. To je sprožilo val ustanavljanja novih biotehnoloških podjetij v Združenih državah Amerike, kmalu pa so tovr- stna podjetja začeli ustanavljati tudi drugod, denimo v Združenem kralje- stvu in Nemčiji (Chiaroni in Chiesa 2005). Leta 2008 je bilo v Združenih državah Amerike že 1500 biotehno- loških podjetij: od majhnih do ta- kih z več kot 500 zaposlenimi, ki so skupaj zaposlovala 450.000 delavcev (Stutz in Warf 2014). Industrijski razvoj biotehnologije so- vpada s petim Kondratijevim gospo- darsko-razvojnim ciklom, ki temelji na hitrem razvoju računalništva in elektronike, značilna je tudi pospeše- na globalizacija (Coe, Kelly in Yeung 2007). Poleg okoljske tehnologije in nanotehnologije naj bi bila gonilna industrijska panoga šestega cikla bi- otehnologija z novimi rešitvami, zla- sti na področju medicine (The Sixth Kondratieff … 2010). 20 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 BIOTEHNOLOŠKA PODJETJA V SLOVENIJI Z vidika pomena biotehnologije so najpomembnejša država na svetu Združene države Amerike, saj je tam registrirano največje število biotehno- loških podjetij na svetu (Brešćanski 2020). Biotehnološki clustri so pred- vsem na vzhodni in zahodni obali, iz- jema je Austin v Teksasu. Na zahodni obali so biotehnološka podjetja loci- rana na območu San Francisca, Oa- klanda in San Joseja (Biotech Valley), pa tudi med Los Anglesom in San Diegom (Biotech Beach). Središče bi- otehnologije je tudi v okolici Seatla. Na vzhodni obali Združenih držav je biotehnologija zgoščena v širši okolici Bostona, ki zajema zvezne države Mai- ne, Massachusetts, New Hampshire, Rhode Island, Vermont (Genetown), zaledje Philadelphije z zveznimi drža- vami Connecticut, New Yersey, New York, Pensilvanija (Pharm Country), specializirani dobavitelji in izvajalci storitev, vključeni pa so lahko tudi in- stitucionalni deležniki, kot so denimo univerze, trgovinske organizacije in ra- zvojne agencije. Zaradi prostorske kon- centracije podjetij so ta, zaradi medse- bojnega tekmovanja, prisiljena v višjo stopnjo inovativnosti, hkrati pa bližina ostalih podjetij in institucij omogoča bolj intenzivno sodelovanje ter širjenje znanja (Porter 1998). Za razvoj bioteh- noloških podjetij so najbolj pomembni bližina univerz (raziskovanje, usposa- bljanje delavcev), ustrezna infrastruk- tura (internet) in dobra dostopnost (velika letališča), pomembna pa je tudi kakovost delovnega okolja z možnostjo za rekreacijo in druženje (Stutz in Warf 2014). Kljub težnji po koncentraciji biotehnologije v clustrih so lahko ino- vacijski sistemi organizirani tudi na glo- balni ravni (Hayter in Patchell 2011). da se jim podjetniška ideja zdi dobra in (dolgoročno) profitabilna. Sklad tveganega kapitala zato vstopi v la- stništvo podjetja in olajša preživetje v začetnih fazah njegovega razvoja, ko je »smrtnost« podjetij najvišja (Rizič- ni kapital 2021). Za vstop tveganega kapitala je biotehnologija ena od bolj zanimivih področij, v zadnjem času predvsem v povezavi z umetno inte- ligenco (Maučec 2022). Vstop tvega- nega kapitala v novo podjetje sicer ni nobena garancija za uspeh podjetja. Za biotehnološka podjetja je tako kot za ostala visokotehnološka podjetja značilna težnja k izraziti prostorski koncentraciji. Oblikujejo se clustri, ki jih lahko opredelimo kot »… geografske koncentracije medsebojno povezanih pod- jetij in institucij v sklopu določene panoge …« (Porter 1998, 78). Sem sodijo tudi Biotech Bay Biotech Beach Biocapital Pharma Country Genetown 0 1000 2000 500 km Zasnova: Urh Drofenik, Simon Kušar. Kartografija: Ana Seifert Barba, FF UL, 2023. Vir podatkov: Fuhrer 2005, 53; Stutz in Warf 2014, 230–231. Seattle Oakland San Jose San Francisco Orange County Los Angeles San Diego Austin Durham Washington Philadelphia Boston Slika 2: Glavna središča biotehnologije v Združenih državah Amerike. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 21 BIOTEHNOLOŠKA PODJETJA V SLOVENIJI (Key biotechnology indicators 2022). Statistični urad Republike Slovenije za isto leto navaja 78 podjetij, ki se uvrščajo v področje M72.110 (Raz- iskovalna in razvojna dejavnost na področju biotehnologije) Standardne klasifikacije dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije 2023), med- tem ko je v Informacijskem sistemu o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji (SICRIS) s klasifikatorjem »Bioteh- nologija« navedenih 36 gospodarskih družb, ki se ukvarjajo z biotehnologi- jo (SICRIS 2023). Do končnega seznama biotehnolo- ških podjetij v Sloveniji smo prišli z združevanjem podjetij, vključenih v Poslovni imenik Slovenije Agencije za javnopravne evidence in storitve (AJ- PES), in sicer podjetij s klasifikacijo dejavnosti M72.110 (Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju bio- tehnologije), ter podjetij, vključenih v SICRIS in označenih s klasifikator- jem »Biotehnologija«. Osredotočili smo se zgolj na gospodarske družbe brez samostojnih podjetnikov. V po- slovnem imeniku je sicer zavedenih strijo v Nemčiji: vrednost trga v letu 2018 je bila okrog 2 milijardi evrov, podjetij je bilo tedaj 779, skupno pa so zaposlovala dobrih 14.000 ljudi (Martin s sodelavci 2019). Biotehnologia in biotehnološka podjetja v Sloveniji Evidentiranje biotehnoloških podjetij v Sloveniji se je izkazalo za razmeroma težavno opravilo. Število biotehnolo- ških podjetij se namreč zelo razlikuje glede na uporabljen podatkovni vir. OECD navaja, da je bilo leta 2020 v Sloveniji 27 biotehnoloških podjetij, od tega je bilo čistih biotehnoloških podjetij 19. To so podjetja, ki več kot 75 % svoje raziskovalne in razvojne dejavnosti namenjajo biotehnologiji okolico Washingtona (BioCapital) in Durhama. V Evropi so največja središča bioteh- nologije na območju med Francijo, Nemčijo in Švico (Biotehnološka do- lina), v okolici Cambridga in Oxfor- da ter v Midlandsu in južni Škotski v Združenem kraljestvu, v južni Nem- čiji, Švici in severni Itaiji (Lombardi- ja), pa tudi na Danskem in Švedskem (dolina Medicon). Leta 2019 je vrednost globalnega bio- tehnološkega trga dosegla okrog 295 miljard dolarjev, število podjetij oce- njujejo na več kot 11.300, biotehno- loška industrija pa naj bi zaposlovala dobrih 880.000 ljudi. Za primerjavo izpostavimo še biotehnološko indu- 2 3 1 6 7 5 4 8 Zürich Berlin Kobenhavn London Ženeva Basel Cambridge Oxford 1: Bavarska 2: Baden-Wurttemberg 3: Severno Porenje-Vestfalija 4: Lombardija 5: Rhône-Alpes 6: Île-de-France 7: Midlands 8: južna Škotska Območja zgostitve biotehnologije 0 250 500 125 km Zasnova: Urh Drofenik. Kartografija: Ana Seifert Barba, FF UL, 2023. Vir podatkov: Fuhrer 2005, 50–52; Stutz in Warf 2014, 230. pomembna središča biotehnologije K Kobenh obenh obenh K K Žene asel asel asel asel dolina Medicon Biotehnološka dolina obenh Slika 3: Glavna središča biotehnologije v Evropski uniji. »Biotehnologija v Sloveniji je definira- na z dvema velikima farmacevtskima podjetjema, močno živilsko industrijo, nekaj srednjimi in manjšimi podjetji ter zasebnimi zavodi, ki tržijo storitve in produkte na globalnem trgu, ter šte- vilnim javnim raziskovalnim sektorjem. Vsebinsko je področje razdrobljeno, po- manjkanje kritične mase v kombinaciji s slabo razvitimi mehanizmi financiranja pa postavlja vsak poskus prenosa raz- iskovalnih rezultatov na trg pred velik izziv« (Peterka in Ogrič 2020, 161). 22 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 BIOTEHNOLOŠKA PODJETJA V SLOVENIJI podjetja velikokrat organizirana kot MSP. Evidentirali smo tudi šest veli- kih podjetij, kamor se uvrščajo deni- mo živilskopredelovalni podjetji Mle- karna Celeia iz Žalca in Mlinotest iz Ajdovščine ter farmacevtsko podjetje Lek, katerega biotehnološki del sicer deluje v Mengšu. Biotehnološka podjetja so registrirana v 29-ih slovenskih občinah. Občine z biotehnološkimi podjetji predvla- dujejo v zahodnem delu države ter v njenem osrednjem delu, to je v Lju- bljani in severno od glavnega mesta. Biotehnološka podjetja so locirana tudi v vzhodnem delu Slovenije, predvsem na območju med Celjem in Mariborom. O oblikovanju bio- tehnoloških clustrov zaenkrat v Slove- niji še ne moremo govoriti, čeprav so prostorski pogoji (bližina) za njihovo oblikovanje že izpolnjeni. seznamih. Združeni seznam vključuje 85 biotehnoloških podjetij. 81 podje- tij od teh je organiziranih kot d. o. o., štiri podjetja pa kot d. d. SKD kla- sifikacije podjetij iz baze SICRIS so različne, med njimi na primer 62.010 (Računalniško programiranje), 72.190 (Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področij naravo- slovja in tehnologije), 75.000 (Vete- rinarstvo), 10.510 (Mlekarstvo in si- rarstvo), 10.710 (Proizvodnja kruha, svežega peciva in slaščic), celo 26.510 (Proizvodnja merilnih, preizkuševal- nih in navigacijskih instrumentov in naprav) in 38.220 (Ravnanje z odpad- ki) (Podatki o poslovnih … 2023). Sklepamo lahko, da je biotehnologija dejansko vpeta v zelo različne gospo- darske panoge v Sloveniji. Večina evidentiranih podjetij spada v kategorijo mikro podjetij (več kot 60 %), kar je skladno z že predstavljenimi značilnostmi biotehnološke panoge, da so torej inovativna biotehnološka nekaj samostojnih podjetnikov, ki se ukvarjajo z raziskovanjem in razvojem na področju biotehnologije, vendar ocenjujemo, da gre v njihovem pri- meru večinoma za obliko prekarnega ali pogodbenega dela. Obenem pri sa- mostojnih podjetnikih ni pričakovati, da bi lahko raziskovali popolnoma sami in s pomočjo lastnih tehnoloških aparatur, saj so te zelo drage. Evidentirali smo 57 podjetij, ki ima- jo SKD klasifikator M72.110. Vsa so družbe z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), velika večina jih spada med mikro podjetja – teh je 46 (Podatki o poslovnih … 2023). V SICRIS-u smo evidentirali 36 podjetij, ki se ukvar- jajo z raziskovanjem na področju biotehnologije, od teh je 32 družb z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), štiri podjetja pa so delniške družbe (d. d.) (SICRIS 2023). Seznama smo nato združili in ugoto- vili, da se osem podjetij pojavi v obeh 53 19 3 6 4 mikro majhna srednja velika ni podatka Slika 5: Velikost biotehnoloških podjetij v Sloveniji (Podatki o poslovnih … 2023; SICRIS 2023). Večina podjetij spada v kategorijo mikro podjetij. To je pričakovano, saj so MSP zaradi hitre prilagodljivosti in odzivnosti na spremembe bolj prikladna za delovanje na področju visoke tehnologije. 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 2006 2008 2010 2012 2014 2016 2018 2020 2022 število podjetij Slika 4: Spreminjanje števila podjetij v letih 2008–2021 s področja M72.110 (Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju biotehnologije) v Sloveniji (SURS 2023). Število podjetij, ki se ukvarjajo z raziskovalno in razvojno dejavnostjo na področju biotehnologije, se je od leta 2008 do leta 2021 povečalo za več kot 50 %. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 23 BIOTEHNOLOŠKA PODJETJA V SLOVENIJI Na osrednjeslovenskem območju so locirana večinoma majhna inovativna podjetja (na primer Acies Bio, JA- FRAL), nekatera od njih so tudi spin- -offi (na primer BioSistemika in Ani- macel). Pomembno vlogo pa igra tudi Tehnološki park Ljubljana, katerega redni, pridruženi in interesni člani so tudi nekatera evidentirana biotehno- loška podjetja (Tehnološki park Lju- bljana 2023). Da je največ biotehnoloških pod- jetij na širšem območju Ljubljane, Največje podjetje na tem območju je podjetje Lek, d. d., ki je v lasti švicar- skega farmacevtskega koncerna No- vartis, deluje pa v sklopu njihove eno- te Sandoz. V drugi polovici letošnjega leta bo po napovedih sicer prišlo do ločitve Sandoza od Novartisa (Gole 2022). V sklopu Leka deluje »najmoč- nejše slovensko biotehnološko podjetje« (Brešćanski 2020, 32) Biofarmacevti- ka Mengeš. Obrat je lociran v Meng- šu, kar na zemljevidu (slika 6) ni raz- vidno, saj se v podatkih o podjetjih navajajo zgolj njihovi sedeži. Osrednjeslovensko območje zgo- stitve biotehnoloških podjetij je najbolj dinamično in najbolj vital- no območje te vrste v Sloveniji. V Mestni občini Ljubljana je locirana skoraj polovica od vseh evidentira- nih podjetij, to je 41. Če upošteva- mo še občine v sosedstvu in zaledju Ljubljane (Kamnik, Domžale, T rzin, Medvode, Škofja Loka in Mestna občina Kranj), je tovrstnih podjetij 49, kar je slabih 58 % od vseh evi- dentiranih biotehnoloških podjetij v Sloveniji. 0 25 50 12,5 km 1 2 4 3 5 1: osrednjeslovensko območje 2: ajdovsko-goriško območje 3: mariborsko območje 4: celjsko-žalsko območje 5: murskosoboško območje število podjetij 0 1 2–3 4–5 6–42 Zasnova: Urh Drofenik. Kartografija: Ana Seifert Barba, FF UL, 2023. Vir podatkov: AJPES, 2023. Slika 6: Število biotehnoloških podjetij v Sloveniji po občinah. Večji območji zgostitve biotehnoloških podjetij v Sloveniji sta dve: osrednjeslovensko in ajdovsko-goriško območje. 24 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 BIOTEHNOLOŠKA PODJETJA V SLOVENIJI je navsezadnje geografsko logično. Ljubljana je kot akademsko in znan- stveno središče Slovenije tudi gospo- darsko težišče države, najvplivnejše je tudi z odločevalskega vidika, glede na obliko države pa je glavno mesto tudi optimalno locirano. Ljubljana je hkrati tudi pomembno križišče evropskega avtocestnega koridorja in je zato zelo dobro dostopna. V bližini je tudi največje mednarodno letališče v državi. Drugo pomembno območje bioteh- nologije v Sloveniji je ajdovsko-go- riško območje. Glede na analizirane podatke izstopa občina Ajdovščina, kjer je locirano srednje veliko pod- jetje BIA Separations, ki je nastalo kot spin-off najstarejšega slovenskega biotehnološkega podjetja BIA (Štravs 2020), ki sicer deluje v Ljubljani in je bilo ustanovljeno leta 1989. Leta 2020 je ajdovsko podjetje za 360 mi- lijonov evrov kupil nemški biofarma- cevtski velikan Sartorius. Bia Separati- ons tako sedaj deluje v sklopu družbe Sartorius Stedim Biotech (Primorske novice 2020). Poleg BIA Separations v ajdovski občini delujejo še tri podjetja, ki se ukvarjajo z biotehnologijo. Med nji- mi velja izpostaviti živilskopredelo- valno družbo Mlinotest. Ta verjetno v sklopu lastnega razvojnega programa opravlja tudi biotehnološke raziskave. V sosednji Mestni občini Nova Gori- ca deluje eno biotehnološko podjetje, gre za mikro podjetje GEO-PRO- -TON. V občini Ajdovščina deluje tudi zasebni raziskovalni zavod Center odličnosti za biosenzoriko, instru- mentacijo in procesno kontrolo (CO BIK), ki se uvršča na področje bioteh- nologije. Nastal je leta 2009 kot plod sodelovanja štirih slovenskih podjetij in treh javnih raziskovalnih organiza- cij, opredelimo pa ga lahko kot ne- kakšen pospeševalec biotehnoloških podjetij oziroma kar biotehnološkega podjetništva (Peterka in Ogrič 2020). Marca 2020 so denimo tudi v njem začeli z razvojem cepiva zoper co- vid-19 (Kljajić 2020). Območje je zanimivo tudi za ostale tehnološke panoge: poleg privlačne lege z vidika sodelovanja s podjetji iz italijanske dežele Furlanije - Julijske krajine in razmeroma dobre prome- tne povezanosti. Ostala območja, ki se še ponašajo z opaznejšo koncentracijo biotehnolo- ških podjetij, so mariborsko obmo- čje s petimi podjetji, murskosoboško območje s štirimi podjetji in celjsko- -žalsko območje, prav tako s štirimi podjetji. Očitno bo v prihodnosti pomembnejšo vlogo dobilo mursko- soboško območje, saj skupina Sandoz v Lendavi načrtuje večstomilijon- sko naložbo v proizvodnjo bioloških zdravil (V Lendavi se obeta … 2023). Presenetljivo je, da med evidentirani- mi podjetji ni novomeške multinacio- nalke Krka. T udi v tem frmacevtskem podjetju se v določeni meri ukvarjajo z razvojem na področju biotehnolo- gije, vendar to v SICRIS-u ni zave- deno, njihova SKD klasifikacija pa je C21.200 (Proizvodnja farmacevtskih preparatov) (Podatki o poslovnih … 2023). Omeniti velja še nekaj javnih organi- zacij, ki se ukvarjajo z raziskovanjem na področju biotehnologije. To so na primer Inštitut Jožef Stefan, Kemijski inštitut, Biotehniška fakulteta Uni- Slika 7: Ajdovska Bia Separations deluje v sklopu multinacionalke Sartorius (foto: Zala Ferjančič). Kritičen pogled na uporabljen raziskovalni pristop Z našim raziskovalnim pristopom smo evidentirali 85 biotehnoloških podjetij v Sloveniji. Ocenjujemo, da gre za pretirano številko, saj navsezadnje veliko manjše število biotehnoloških podjetij za Slovenijo navajajo tudi statistike OECD. Za nadalj- ne, natančnejše analize bi bilo treba evidentiranim podjetjem poslati vprašalnike s poizvedovanjem o dejanski dejavnosti podjetij. Koristna bi bila tudi pojasnila, zakaj se je podjetje sploh odločilo za SKD klasfikacijo M72.110, če pa je evidentno, da se s področjem sploh ne ukvarja. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 25 BIOTEHNOLOŠKA PODJETJA V SLOVENIJI V osnutku nove slovenske Strategi- je pametne specializacije biotehno- logija ni neposredno omenjena, je pa omenjena biofarmacevtika, ki se ukvarja z razvojem in proizvodnjo bioloških zdravil (Slovenska strate- gija trajnostne … 2022). Strategija ocenjuje, da gre pri biofarmacevtiki »… za najhitreje rastoči trg farma- cevtske industrije, kjer slovenskim podjetjem konkurenčnost v global- nem okolju zagotavljajo tudi izve- dene velike investicije v razvoj in proizvodnjo« (Slovenska strategija trajnostne … 2022, 32). V obdobju Industrije 4.0 in digital- ne revolucije pa ne moremo mimo vprašanja odnosa med Industrijo 4.0 in biotehnologijo. Pri tem bo šlo (in že gre) za vključevanje pametnih digitalnih tehnologij v biotehnolo- ške dejavnosti. V te se bodo tako vse bolj vključevali big data, robo- tika, umetna inteligenca, virtualne simulacije, 3D tiskanje in podobno (Silva in Massabni 2019). S tem bo verjetno nekoliko olajšan nadaljnji razvoj panoge, ta pa bo postala še bolj interdisciplinarna. Izpostavljajo pa se tudi izzivi, povezani z varno uporabo proizvodov biotehnologi- je (gensko spremenjeni organizmi, gensko spremenjena semena, upora- ba doslej neznanih snovi v medicini …). oloških virov s kopnega in z morja, na primer poljščin, lesa, rib, živali in mikroorganizmov, za pridelavo hrane in proizvodnjo materialov ter energi- je« (Bioeconomy 2023). Leta 2012 je Evropska komisija sprejela prvo stra- tegijo za razvoj bioekonomije, šest let pozneje pa je bila strategija preno- vljena (A sustainable bioeconomy … 2018). Cilji obeh strategij so povezani z zagotovitvijo prehranske varnosti v Evropi, trajnostnim uporavljanjem vi- rov, zmanjšanjem odvisnosti od neob- novljivih virov energije, blažitvijo in prilagajanjem na podnebne spremem- be ter izboljšanjem konkurenčnosti in ustvarjanjem novih delovnih mest (A sustainable bioeconomy … 2018). Na tem področju ima biotehnologija še posebej pomembno vlogo in bo imela podobno nalogo kot v sklopu »zelene revolucije« v šestdesetih in se- demdesetih letih 20. stoletja. Biotehnologija je omenjena tudi v Novi industrijski strategiji za Evro- po, ki je bila objavljena leta 2020, za nadaljnji razvoj industrije skladno z dokumentom pa sta ključna digitalni in zeleni prehod. Industrijsko bioteh- nologijo Evropska komisija obravna- va v sklopu »ključnih omogočitvenih tehnologij, ki so strateško pomembne za evropsko industrijsko prihodnost« (Nova industrijska strategija za Evro- po 2020). verze v Ljubljani (UL), Veterinarska fakulteta UL, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo UL, Medicinska fakulteta UL, različne fakultete mari- borske univerze in oba univerzitetna klinična centra (Raspor, Strel in Ko- mac 2000; Raspor 2020). Sklep V primerjavi z gospodarsko najbolj razvitimi državami (Združene države Amerike, Združeno kraljestvo, Nem- čija, Švica, Kitajska) je glede na razpo- složljive javno dostopne podatke vloga biotehnologije v Sloveniji razmeroma majhna. Evidentirali smo namreč le 85 podjetij, ki se ukvarjajo s tem strokov- nim področjem. Glede na sorazmerno hiter razvoj biotehnologije v Sloveniji v zadnjem času ocenjujemo, da so po- tenciali na obravnavanem področju zelo veliki. Nadaljnji razvoj biotehno- logije v Sloveniji bo spodbudil medse- bojno povezovanje podjetij in teh pod- jetij z raziskovalnimi organizacijami, razvojnimi agencijami ter finančnimi organizacijami. Zato se lahko nadeja- mo postopnega oblikovanja biotehno- loškega clustra tudi v Sloveniji. Biotehnologija bo v prihodnje le še pridobivala tako na veljavi kot vpli- vu. Uporaba biotehnoloških metod, inovacij in rešitev je sestavni del koncepta biogospodarstva. Z njim mislimo na »uporabo obnovljivih bi- Nekaj najnovejših informacij s področja biotehnologije v Sloveniji: • Sandoz bo do leta 2026 v Lendavi zgradil nov visokotehnološki prozvodni obrat za biološka zdravila (V Lendavi se obeta … 2023), • Novartis bo leta 2024 s kitajsko družbo Porton v Mengšu vzpostavil biotehnološki park (Novartis bo … 2023), • Labena v Ljubljani odpira biotehnološki pospeševalnik za 17 držav iz srednje in jugovzhodne Evrope – edini mednarodni pospeševalnik te vrste v širši regiji (Labena odpira … 2023). NAPIS NAD ČLANKOM 26 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 BIOTEHNOLOŠKA PODJETJA V SLOVENIJI Viri in literatura 1. A sustainable bioeconomy for Europe: Strengthening the connection between economy, society and the environment: updated bioeconomy strategy. Evropska komisija, 2018. Medmrežje: https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/edace3e3-e189-11e8-b690-01aa75ed71a1/language-en/format-PDF/ source-149755478 (4. 3. 2023). 2. Bioeconomy. European Commission: Research and innovation, 2023. Medmrežje: https://research-and-innovation.ec.europa.eu/research-area/environment/bioeconomy_en#:~:text=The%20bioeconomy%20 means%20using%20renewable,circular%20and%20low%2Dcarbon%20economy (4. 3. 2023). 3. Biotechnology. OECD Factbook 2013: Economic, Environmental and Social Statistics, 2013. Medmrežje: https://www.oecd-ilibrary.org/docserver/factbook-2013-en.pdf?expires=1677340431&id=id&accname=guest&checksum=D67904 1BAC62B06AEA7890BDBF4D9144 (28. 2. 2023). 4. Brešćanski, S. 2020: Ključni dejavniki uspeha slovenskih biotehnoloških podjetij. Doktorska disertacija, Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Nova Gorica. 5. Chiaroni, D., Chiesa, V. 2005: Industrial clusters in biotechnology: driving forces, development processes and management practices. London. 6. Coe, N. M., Kelly, P . F ., Yeung, H. W.-C. 2007: Economic geography: a contemporary introduction. Oxford. 7. Drofenik, U. 2022: Biotehnološka podjetja v Sloveniji. Diplomsko delo. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 8. Fuhrer, B. 2005: The NEXT biotechnology: beyond the attempts at cloning biotech clusters. Hamburg. 9. Gole, N. 2022: Sandoz iz Novartisa v ločeno samostojno podjetje. Delo. Medmrežje: https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/sandoz-iz-novartisa-v-loceno-samostojno-podjetje/ (3. 3. 2023). 10. Hayter, R., Patchell, J. 2011: Economic Geography: An Institutional Approach. Oxford. 11. Kafarski, P . 2012: Rainbow code of biotechnology. Chemik 66-8. 12. Key biotechnology indicators. OECD, 2022. Medmrežje: https://www.oecd.org/innovation/inno/keybiotechnologyindicators.htm (26. 2. 2023). 13. Kljajić, M. 2020: V prebojne rešitve vodi združevanje znanosti, raziskav in tehnologije. Dnevnik. Medmrežje: https://www.dnevnik.si/1042941020 (3. 3. 2023). 14. Labena odpira biotehnološki pospeševalnik za 17 držav. Medmrežje: https://izvozniki.finance.si/9011001/Labena-odpira-biotehnoloski-pospesevalnik-za-17-drzav (13. 3. 2023). 15. Mangematin, V., Lemarié, S., Boissin, J.-P ., Catherine, D., Corolleur, F ., Coronini, R., T rommetter, M. 2003: Development of SMEs and heterogenity of trajectories: the case of biotechnology in Frane. Research Policy 32-4. 16. Mannion, A. M. 1993: Biotechnology: Its Place in Geography. GeoJournal 31-4. 17. Martin, D. K., Vicente, O., Beccari, T., Kellermayer, M., Koller, M., Lal, R., Marks, R. S., Marova, I., Mechler, A., Tapaloaga, D., Žnidaršič- Plazl, P ., Dundar, M. 2021: A brief overview of global biotechnology. Biotechnology & Biotechnogical Equipment 35-sup1. 18. Maučec, U. 2022: Tvegani kapital splahnel proti koronskemu dnu. Manager. Medmrežje: https://manager.finance.si/9005935/Tvegani-kapital-splahnel-proti-koronskemu-dnu (3. 3. 2023). 19. Nova industrijska strategija za Evropo. Sporočilo Komisije. Evropska komisija, 2020. Medmrežje: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:52020DC0102 (4. 3. 2023). 20. Novartis bo s kitajskim Portonom v Mengšu ustanovil biotehnološki park. Medmrežje: https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/novartis-bo-s-kitajskim-portonom-v-mengsu-ustanovil-biotehnoloski-park/653766 (3. 5. 2023). 21. Peterka, M., Ogrič, H. 2020: Zavod COBIK in biotehnologija od 2009. BIA, vztrajanje na biotehnološki poti. Ljubljana. 22. Podatki o poslovnih subjektih. AJPES, 2023. Medmrežje: https://www.ajpes.si/ (21. 2. 2023). 23. Podobnikar, G. 2005: Poslovno okolje za biotehnološka podjetja v Sloveniji. Diplomsko delo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 24. Porter, M. E. 1998: Clusters and the New Economics of Competition. Harvard Bussiness Review 76-6. 25. Primorske novice 2020: Nemški Sartorius zaključil prevzem Bie Separations. Medmrežje: https://www.primorske.si/primorska/goriska/nemski-sartorius-zakljucil-prevzem-bie-separations (3. 3. 2023). 26. Raspor, P . 2020: BIA, vztrajanje na biotehnološki poti. Ljubljana. 27. Raspor, P ., Strel, B., Komac, M. 2000: Stanje in razvojne možnosti biotehnologije v slovenskem prostoru. Ljubljana. 28. Rizični kapital. SPOT – Slovenska poslovna točka, 2021. Medmrežje: https://spot.gov.si/sl/teme/rizicni-kapital/ (28. 2. 2023). 29. SICRIS. Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji, 2023. Medmrežje: https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl (21. 2. 2023). 30. Silva, G. J., Massabni, A. C. 2019: Biotechnology and Industry 4.0: The proffesionals of the future. International Journal of Advances in Medical Biotehnology 2-2. 31. Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana, 2014. 32. Slovenska strategija trajnostne pametne specializacije S5 – osnutek, 2022. Medmrežje: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKRR/Slovenska-strategija-trajnostne-pametne-specializacije-S5-marec2022.pdf (12. 3. 2023). 33. Suhadolnik, G. 2018: Ali naše fakultete in inštituti rojevajo podjetja in zakaj ne. Manager. Medmrežje: https://manager.finance.si/8934498/Ali-nase-fakultete-in-instituti-rojevajo-podjetja-in-zakaj-ne (26. 2. 2023). 34. Statistični urad Republike Slovenije: Število podjetij po dejavnostih, letno. Ljubljana, 2023. 35. Stutz, F . P ., Warf, B. 2014: The World Economy: Geography, Business, Development. Harlow. 36. Tehnološki park Ljubljana. Seznam članov, 2023. Medmrežje: https://www.tp-lj.si/sl/clani-seznam (3. 3. 2023). 37. The sixth Kondratieff – long waves of prosperity: analysis & trends. Allianz, 2010. Medmrežje: https://www.allianz.com/content/dam/onemarketing/azcom/Allianz_com/migration/media/press/document/other/kondratieff_en.pdf (27. 2. 2023). 38. V Lendavi se obeta večstomilijonska investicija. Medmrežje: https://siol.net/posel-danes/novice/v-lendavi-se-obeta-vecstomilijonska- investicija-601186 (12. 3. 2023). 39. Verma, S. A., Agrahari, S., Rastogi, S., Singh, A. 2011: Biotechnology in the realm of history. Journal of Pharmacy and Bioallied Sciences 3-3. NAPIS NAD ČLANKOM GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 27 IZVLEČEK Za razvoj ribištva v Tržaškem zalivu so izjemnega pomena njegove geografske značilnosti, ki vplivajo na oblikovanje posebnih izhodiščnih razmer za razvoj te gospodarske dejavnosti. V zadnjem času je moč opaziti, da njen pomen hitro nazaduje, kar kažejo tudi statistični podatki. Ribolov se opušča oziroma postaja dopolnilna dejavnost. Veliko ribičev se namreč v poletnem času ukvarja s turističnimi dejavnostmi. Za ohranitev ribištva Evropska unija zagotavlja finančno podporo in druge oblike pomoči. Ključne besede: pomorska geografija, ribištvo, ribolov, Tržaški zaliv, Slovenska Istra ABSTRACT Slovenian marine fishing industry in its disappearance The geographical characteristics of the Gulf of Trieste are extremely important for the development of the fishing industry in the area, because they affect the formation of specific starting conditions for the development of this economic activity. In recent times, its importance has been declining considerably, which is also evidenced by statistical data about marine industrial fishing. Fishing has slowly been abandoned or turned into a complementary activity. Namely, many fishermen engage in tourist activities during the summer. To preserve the fishing industry the European Union provides financial support and assistance. Key words: maritime geography, fishing industry, fishing, Gulf of Trieste, Slovenian Istria Slovensko morsko ribištvo v svojem izginjanju 28 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 SLOVENSKO MORSKO RIBIŠTVO Avtor besedila in fotografij: LUKA POŽAR, diplomirani geograf (UN) in diplomirani zgodovinar (UN), študent dvopredmetnega pedagoškega magistrskega študijskega programa 2. stopnje Geografija – Zgodovina Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem, Titov trg 5, 6000 Koper E-pošta: luka.pozar@gmail.com COBISS 1.02 pregledni znanstveni članek M orsko ribištvo je gospodarska dejavnost primarnega sektorja (Sene- gačnik in Drobnjak 2008), ki zajema lovljenje rib in drugih mor- skih organizmov (Korošec 2018). S tem ima poglavitno vlogo pri izkoriščanju morskih virov, obenem pa je pomembno povezano z vejo živilske industrije, ki se ukvarja s predelavo rib in drugih morskih organizmov (Stra- žičić 1984). V Slovenski Istri je tradicionalna gospodarsko dejavnost, saj je na tem območju prisotno že več stoletij (Senegačnik 2012). Ribištvo je doživljalo številne spremembe in imelo v posameznih zgodovinskih obdobjih različen go- spodarski pomen, kar je posledica zgodovinske pripadnosti Istre različnim drža- vam. T e so na področju ribiške zakonodaje določale različna pravila o ribolovu, opazen pa je tudi vpliv številnih nemirov in vojn, ki so se v preteklosti dogajali na tem območju in tako ali drugače vplivali na ribolovno dejavnost (Požar 2022). Čeprav je bilo slovensko ribištvo včasih, predvsem v Izoli – osrednjem slovenskem priobalnem mestu, ki ga povezujemo z ribištvom (Rogelja Caf in Janko Spreizer 2020) – pomembna gospodarska dejavnost (Gombač 2020), se v zadnjem času njegov pomen opazno zmanjšuje (Senegačnik 2012). Ribištvo namreč postaja vse manj pomembna gospodarska dejavnost (Požar 2022), še več rekli bi lahko celo, da slovensko ribištvo propada (Senegačnik 2012). Namen prispevka je osvetlitev ene od pomembnejših tem v sklopu slovenske pomorske geografije, to je področja gospodarskogeografskih značilnosti mor- skega ribištva v Sloveniji. Najprej so predstavljene izhodiščne razmere za razvoj ribištva v Tržaškem zalivu, v nadaljevanju pa je v ospredju analiza stanja na področju slovenskega morskega ribištva v zadnjem desetletju, pri čemer so iz- postavljeni statistični podatki, ki se nanašajo na to dejavnost, ter razlogi za nje- govo opuščanje. Omenjene so tudi preusmeritve iz ribištva v druge dejavnosti ter finančne spodbude Evropske unije za njegovo ohranitev. Osnovna metoda, uporabljena pri pripravi prispevka, je analiza znanstvene in strokovne literature ter virov, ki so za obravnavano tematiko relevantni. V analizo so vključeni tudi številni statistični podatki, ki jih je bilo treba ustrezno obdelati in interpretirati. Izhodiščne razmere razvoja ribištva v Tržaškem zalivu Geografske značilnosti Tržaškega zaliva vplivajo na oblikovanje svojstvenih iz- hodiščnih razmer za razvoj ribištva v njem (Požar 2022). Velik vpliv na dina- miko v Tržaškem zalivu živečih morskih organizmov imajo predvsem fizikalne lastnosti morske vode, nezanemarljiv pa ni niti vpliv morskega toka. Ta nav- kljub šibkosti v T ržaški zaliv prinese več vrst organizmov, ki sicer tukaj ne živijo stalno (Ogrin in Plut 2009). Po ugotovitvah morskih biologov je obravnavano območje zelo bogato z različnimi vrstami flore in favne, vendar se populacije nekaterih v Jadranskem morju hitro zmanjšujejo oziroma so že skoraj na robu izumrtja (Lipej in Kerma 2012). Izjemna raznolikost morskih organizmov iz- haja iz bogate primarne proizvodnje fitoplanktona in zooplanktona, kar je po- sledica bogatega dotoka sladkih voda in organskih snovi s kopnega (Levstik in Mrzlić 2014). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 29 SLOVENSKO MORSKO RIBIŠTVO Sredozemskega morja so bili zaznani že številni primeri širjenja toploljub- nih vrst rib proti severu, kar pomeni, da tudi v Tržaški zaliv prihajajo nove ribje vrste (Lipej in Kerma 2012). Slovenski morski gospodarski ribolov v številkah Statistični podatki o morskem gospo- darskem ribolovu se osredotočajo na obdobje od leta 2011 do leta 2020, vendar je na sliki 1 zaradi razpoložlji- vosti podatkov o količini ulovljenih morskih organizmov prikazano daljše obdobje, od leta 1990 do leta 2020. V tem času beležimo izrazito nazado- vanje količine ulovljenih morskih or- ganizmov. Ta se je s 5.947.368 kg leta 1990, kar je tudi največja količina v tem 30-letnem obdobju, do leta 2020 zmanjšala na vsega 155.363 kg. V 30- ih letih torej beležimo upad količine oziroma mase ulovljenih morskih ži- vali za 5.792.005 kg. Indeks ulovljene količine morskih organizmov v ob- dobju od izhodiščnega leta 1990 do leta 2020 je tako 2,61, kar pomeni, menzij, šibkih morskih tokov (Ogrin in Plut 2009), plitvosti in posledično majhne količine vode (Orožen Ada- mič 1999). Pozno spomladi in jeseni, ko je dotok sladke vode s kopnega največji, se v morju poveča količina hranil, predvsem fosfatov in nitratov, kar povzroča cvetenje morja. Velika količina hranilnih snovi povzroča na- stanek čezmerne fitoplanktonske bi- omase, ki se zaradi prevelike količine ne more porabiti v prehranjevalni ve- rigi, ne more pa se niti razkrojiti, am- pak se kopiči kot raztopljena organska snov. Ob preseženi topnosti se izloči kot sluz in povzroča sluzenje morja. Lepljiva snov lebdeče organizme in nežive delce zlepi v velike splete, ki tonejo na morsko dno. Pri gnitju se porabi velika količina kisika, zaradi njegovega pomanjkanja pa prihaja do poginov morskih organizmov na mor- skem dnu (Ogrin in Plut 2009). Do sprememb ribolovnih razmer prihaja tudi zaradi podnebnih spre- memb. Kot posledica tropifikacije Izjemni vrstni pestrosti in raznoli- kosti Tržaškega zaliva (Lipej in Ker- ma 2012; Levstik in Mrzlić 2014) je precejšnje nasprotje nasproti njegova količinska osiromašenost. Količinsko siromašno je pravzaprav celotno Ja- dransko morje, zato so se že v času Jugoslavije pojavljale ideje o organi- ziranju ribolova na odprtih morjih in oceanih, da bi se s tem zmanjšala odvisnost od uvoza surovin za ribjo predelovalno industrijo (Davidović 1975). T udi v sedanjih časih smo pre- cej odvisni od uvoza. Zaradi vrstne pestrosti Tržaškega zaliva ribiči sicer letno nalovijo okrog sto vrst različnih morskih organizmov, nekdaj količin- sko najpomembnejših vrst rib, kot sta sardela in sardon, pa zaradi pre- lova primanjkuje. S tem se povečuje odvisnost slovenskega trga od uvoza. Uvažamo predvsem plavo ribo, lignje, tune, francoske kapesante, losose ter še nekaj drugih vrst rib, mehkužcev in školjk (Širok 2019). Ogroženost ribolova v Tržaškem zali- vu je tudi posledica prelova, preveli- ke izrabe določenega naravnega vira (Lipej in Kerma 2012) oziroma, da se z ribolovom odstrani preveč lov- nih rib (Korošec 2018) – in njegove kolateralne škode oziroma prilova – morskih organizmov raznih vrst, ki se poleg tarčnih organizmov ulovijo v ri- biške mreže ali druga ribolovna orod- ja. Prelov pravzaprav povzroča prilov, zaradi slednjega pa sta T ržaški zaliv, še posebej slovensko morje, precej ogro- žena z vidika biotske raznovrstnosti (Lipej in Kerma 2012). T ržaški zaliv je ekološko zelo občutljiv, kar je posledica njegovih majhnih di- 0 1.000.000 2.000.000 3.000.000 4.000.000 5.000.000 6.000.000 7.000.000 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 (kg) Slika 1: Ulov morskih živali v Sloveniji med letoma 1990 in 2020 (vir: Statistični urad Republike Slovenije 2021a). 30 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 SLOVENSKO MORSKO RIBIŠTVO Pri ribolovu prihaja tudi do ribolov- nega zavržka. Gre za živo težo mor- skih živali, ki jih ribiči, ki se ukvarjajo z gospodarskim ribolovom, zavržejo zaradi nizke tržne vrednosti, nedora- slosti ali drugih razlogov (Šimunović 2020). Kot prikazuje slika 3, je bil ribolovni zavržek največji leta 2014 (56.843 kg), najmanjši pa leta 2018 (7338 kg). Indeks ribolovnega zavržka v obdobju od izhodiščnega leta 2011, ko je ribolovni zavržek dosegel 39.036 kg, do leta 2020, ko je bilo zavrženih 16.602 kg morskih organizmov, je tako 41,92, kar pomeni, da je bil ri- bolovni zavržek leta 2020 za približno 58 % manjši od ribolovnega zavržka v letu 2011. Skupno je bilo v obravna- vanem obdobju zavrženih 228.504 kg morskih organizmov. V preglednici 1 je opazno, da je bilo v izbranem desetletju med vsemi vrsta- mi ulova vsako leto zavrženih največ rib, izjema je leto 2014, ko je bilo za- vrženih največ mehkužcev. Vsako leto ulovili najmanj. Leta 2020 je bila pri rakih največja količina organizmov ulovljena leta 2020, in sicer 12.572 kg, najmanjša, 627 kg, pa leta 2013. Skupno so v navedenem obdobju ulo- vili 35.216 kg rakov. Največ, 18.619 kg, je bilo tigrastih kozic, sledili sta morska bogomolka s 14.790 kg in tr- nočela rakovica s 1547 kg. Za njimi so se zvrstili plavajoča rakovica z 201 kg, morski pajek z 52 kg, jastog s 6 kg in rarog z 1 kg – za te rake podatki niso dostopni za vseh 10 let, saj ni bilo za- dostnega ulova. Največ mehkužcev so ulovili leta 2011 (54.615 kg), najmanj (21.695 kg) pa leta 2017. V obravna- vanem obdobju je bilo skupno ulovlje- nih 344.828 kg mehkužcev. Največ, 172.828 kg, je bilo moškatne hobo- tnice, sledila sta ligenj s 103.919 kg in sipa z 52.470 kg. Ulovljenih je bilo še 15.651 kg mehkužcev ostalih vrst, med katerimi je zaradi pomanjkanja podatkov težko določiti, katera vrsta je bila najmanj zastopana (Statistični urad Republike Slovenije 2021a). da je bila količina ulovljenih morskih organizmov leta 2020 za približno 97 % manjša od količine leta 1990 (Statistični urad Republike Sloveni- je 2021a). Zmanjšanje ulova je tudi posledica osamosvojitve Republike Slovenije, saj so slovenski ribiči zgu- bili pravico do ribolova v celotnem Jadranskem morju (Gombač 2020). Najmanjša količina ulovljenih mor- skih živali (120.740 kg) je bila zabele- žena leta 2019 (Statistični urad Repu- blike Slovenije 2021a). Med ulovljenimi morskimi organizmi so v obdobju od leta 2011 do leta 2020 prevladovale ribe, kar je opazno na sli- ki 2. Največ, 660.759 kg, so jih ulovili leta 2011, najmanj, le 89.962 kg, pa leta 2019. Skupno je bilo v desetih le- tih ulovljenih 2.040.457 kg rib. Med ujetimi ribami so prevladovale sardele, v desetih letih so jih nalovili 516.536 kg (Statistični urad Republike Slove- nije 2021a). Sardele skupaj s sardo- ni, skušami in papalinami uvrščamo med male pelagične ribe oziroma tako imenovane male plave ribe (Levstik in Mrzlić 2014). Po ulovljeni količini so sledili moli s 347.157 kg (Statistič- ni urad Republike Slovenije 2021a), ki jih skupaj z menolami, oradami, brancini, riboni, listi, robi, morskimi psi in še nekaterimi vrstami uvrščamo med pridnene vrste rib oziroma tako imenovane bele ribe (Levstik in Mrzlić 2014). Sledili so sardoni z 284.043 kg, morski listi s 518.221 kg, ciplji z 99.614 kg in še 526.625 kg preostalih vrst rib. Za mnoge vrste rib ni podat- kov oziroma ulov ni bil zabeležen, za veliko vrst pa je skupna masa v izbra- nem desetletnem obdobju premajhna, da bi lahko opredelili, katerih rib so 0 100.000 200.000 300.000 400.000 500.000 600.000 700.000 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 (kg) ribe raki mehkužci Slika 2: Ulov morskih živali v Sloveniji po vrstah (vir: Statistični urad Republike Slovenije 2021a). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 31 SLOVENSKO MORSKO RIBIŠTVO je bilo iztovorjenih 155.000 kg ribjih proizvodov, znaša 21,55, kar pomeni, da je bila leta 2020 masa iztovorjenih ribjih proizvodov za približno 78 % manjša od tiste v letu 2011 (Statistič- ni urad Republike Slovenije 2021c). Pri iztovoru so poleg mase iztovora prikazani tudi podatki o njegovi v evrih. Vrednost iztovora je zmnožek mase iztovorjenega ribiškega proizvo- da v kilogramih in vrednosti enote iz- tovora, to je povprečne cene proizvo- da v €/kg (Šimunović 2020). Podatki o vrednostih iztovora ribjih proizvo- dov so predstavljeni v preglednici 2 (Statistični urad Republike Slovenije 2021c). Spremembe so opazne tudi na podro- čju števila delovno aktivnih oseb v dejavnostih morskega gospodarskega ribolova. Kot je razvidno iz slike 5, je bilo največ delovno aktivnih oseb leta 2011 (126), najmanj pa leta 2019 (80). Največ zaposlenih v dejavnostih morskega gospodarskega ribištva je bilo leta 2011 (56), najmanj pa leta 2018 (31). V izbranem obdobju je bilo število zaposlenih v vseh letih manjše kot število samozaposlenih. 2020. V desetih letih so jih skupno zavrgli 77.365 kg, največ bodičaste- ga voleka (52.638 kg), sledijo ligenj (18.525 kg), čokati volek (5304 kg), sipa ( 833 kg) in pritlikavi ligenj (59 kg). Za zavržek ostalih mehkužcev po- datki niso dostopni (Statistični urad Republike Slovenije 2021b). Pri iztovoru ribjih proizvodov govo- rimo o masi oziroma količini vseh iztovorjenih ribiških proizvodov na območju Slovenije (Šimunović 2020). Kot vidimo na sliki 4, je bilo največ ribjih proizvodov iztovorjenih leta 2011 (719.300 kg), najmanj pa leta 2019 (120.700 kg). Indeks mase iztovora ribjih proizvodov od izho- diščnega leta 2011 do leta 2020, ko so zavrgli najmanj rakov. Največ rib je bilo zavrženih leta 2011, najmanj pa leta 2018. Skupaj je bilo v desetih letih zavrženih 149.829 kg rib. Največ je bilo zavržene papaline – v desetih le- tih je bilo zavrženih 24.983 kg te vrste ribe, sledijo mol (22.166 kg), sardela (20.853 kg), modrak(18.852 kg), špar (10.584 kg) in ribon(10.042 kg). T ež- ko je ugotoviti, katera vrsta ribe ima najmanjši zavržek, saj primanjkuje podatkov. Največ rakov so zavrgli leta 2011, najmanj pa leta 2013. V desetih letih so skupno zavrgli 1264 kg rakov, največ morske bogomolke (1259 kg), zaradi pomanjkanja podatkov pa ne moremo ugotoviti, katerih vrst rakov so zavrgli najmanj. Mehkužcev so naj- več zavrgli leta 2014, najmanj pa leta 0 10.000 20.000 30.000 40.000 50.000 60.000 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 (kg) 0 100.000 200.000 300.000 400.000 500.000 600.000 700.000 800.000 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 (kg) Slika 3: Ribolovni zavržek morskih živali v Sloveniji v letih 2011–2020 (vir: Statistični urad Republike Slovenije 2021b). Slika 4: Masa iztovora ribjih proizvodov v Sloveniji v letih 2011–2020 (vir: Statistični urad Republike Slovenije 2021c). 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 ribe (kg) 32.576 19.963 21.823 13.256 14.058 8372 7485 6417 9776 16.103 raki (kg) 523 102 28 62 104 203 37 40 / 165 mehkužci (kg) 5964 5272 5579 43.525 5652 6529 2851 881 778 334 Preglednica 1: Analiza aktivnosti društev in vključenosti mladih (vira podatkov: AJPES 2021; T erensko delo 2021). 32 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 SLOVENSKO MORSKO RIBIŠTVO Največ samozaposlenih v dejavnostih morskega gospodarskega ribištva je bilo leta 2014 (79), najmanj pa leta 2019 (54). Spremembe so opazne tudi pri pogostosti dela delovno aktiv- nih oseb v dejavnostih morskega go- spodarskega ribolova. Kot je mogoče razbrati iz preglednice 3, je bilo največ oseb, zaposlenih za polni delovni čas, leta 2011, najmanj pa leta 2020. Naj- več oseb s skrajšanim delovnim časom (Statistični urad Republike Sloveni- je 2021č), to je oseb, ki na temelju dovoljenja za gospodarski ribolov izvajajo eno od dejavnosti v ribištvu kot stransko oziroma dopolnilno de- javnost (Šimunović 2020), je bilo leta 2015, najmanj pa leta 2011. Leta 2011 je bilo precej več zaposlenih za polni delovni čas kot zaposlenih s skrajšanim delovnim časom, v nasle- dnjih letih pa se je število zaposlenih za polni delovni čas začelo zmanjše- vati, število zaposlenih s skrajšanim delovnim časom pa naraščati in je leta 2016 preseglo število zaposlenih za polni delovni čas (Statistični urad Republike Slovenije 2021č). Zmanjševalo se je tudi število ribiških plovil. Po podatkih registra ribiških plovil je bilo leta 2007 registriranih 175 tovrstnih plovil, med katerimi so prevladovala starejša plovila, na- rejena v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja, le 10 jih je bilo izdelanih po letu 2000. Prevladovala so plovila dolžine do 12 m (Ministrstvo za kmetijstvo in okolje 2013). Leta 2014 je bilo re- gistriranih 142 plovil (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 2015), namenjenih malemu priobal- nemu ribolovu, leta 2020 pa 136. Po 0 20 40 60 80 100 120 140 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 skupaj zaposleni samozaposleni Slika 5: Število delovno aktivnih oseb v dejavnostih morskega gospodarskega ribolova v Sloveniji v letih 2011–2020 (vir: Statistični urad Republike Slovenije 2021č). 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 vrednost iztovora (€) 2.052.691 1.465.166 1.231.686 1.287.226 1.274.470 1.084.014 888.567 863.764 877.421 1.221.689 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 polni delovni čas 93 78 73 71 63 50 45 45 38 33 skrajšani delovni čas 33 35 42 54 61 51 51 44 42 53 skupaj 126 113 115 125 124 101 96 89 80 86 Preglednica 2: Vrednost iztovora ribjih proizvodov v Sloveniji v letih 2011–2020 (vir: Statistični urad Republike Slovenije 2021c). Preglednica 3: Število delovno aktivnih oseb v dejavnostih morskega gospodarskega ribolova glede na način dela v Sloveniji v letih 2011–2020 (vir: Statistični urad Republike Slovenije 2021č). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 33 SLOVENSKO MORSKO RIBIŠTVO Upad slovenskega ribištva je bil za- znan že po osamosvojitvi Slovenije – zmanjšalo se je namreč ribolovno območje (Levstik in Mrzlić 2014), saj so slovenski ribiči izgubili pravico do ribolova v celotnem Jadranskem morju (Gombač 2020). S tem se je povečal pritisk na naše nacionalne vode (Levstik in Mrzlić 2014). Slo- vensko ribištvo se ne more enakovre- dno kosati s sodobnim ulovom rib za industrijsko predelavo (Repolusk 1999), zato se je povečal uvoz rib iz drugih držav. V tovarni za predelavo rib Delamaris d. o. o. – gre za nek- danjo znamenito izolsko tovarno, v 21. stoletje označen kot pomemb- nejša gospodarska panoga, vendar je bilo že takrat zaznati zmanjševanje števila ribičev (Repolusk 1999; Kla- dnik 2001). V zadnjem času je po- men ribolova bistveno manjši, dejali bi lahko, da naše ribištvo propada (Senegačnik 2012). Zaradi dviga ži- vljenjskega standarda je lovljenje rib v slovenskem morju izgubilo pomemb- no prehrambno vlogo, ribolov se je preoblikoval v razvedrilno oziroma prostočasno dejavnost. Prehranjevalni vidik ribolova v Sloveniji tako spada med najbolj omejene v Evropi (Koro- šec 2018). podatkih iz leta 2020 so prevladovala starejša plovila, krajša od 6 m, in plo- vila, dolga od 6 do 12 m (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra- no 2021d). Opuščanje morskega ribolova in preusmerjanje v turistične dejavnosti Slovensko ribištvo, nekdaj pomemb- na gospodarska dejavnost, v sodob- nem času izgublja pomen (Levstik in Mrzlić 2014). Kljub skromnim razsežnostim slovenskega morja je bil morski ribolov še na prehodu iz 20. Slika 6: Manjša ribiška plovila v izolskem mandraču (foto: Luka Požar). 34 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 SLOVENSKO MORSKO RIBIŠTVO sprejele tudi ukrepe za razvoj trajno- stne ribiške industrije, ki dolgoročno ne bi ogrožala velikosti in produktiv- nosti ribje populacije. Skupna ribiška politika tako zajema ohranjanje mor- skih bioloških virov ter upravljanje ribištev in flot, ki te vire izkoriščajo, pa tudi finančne in tržne ukrepe za podporo njenemu izvajanju, slad- kovodne biološke vire, akvakulturo, predelavo ter trženje ribiških proi- zvodov in proizvodov iz akvakulture (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano 2021a). Slovenija pravilom skupne ribiške politike sledi od vstopa v Evropsko unijo leta 2004 (Levstik in Mrzlić 2014). Finančna sredstva za pomoč ribištvu je v obdobju od leta 2007 do leta 2013 zagotavljal Evropski sklad za ribištvo 2007–2013 s proračunom v višini 4,3 milijarde evrov. Njegov namen je bil pomoč ribištvu pri prilagajanju novo- nastalim razmeram, tako da bi lahko ribiški sektor gospodarsko preživel na okolju prijazen način. Posamezne države so izdelale strateške načrte in operativne programe, skladno s kateri- mi je potekalo financiranje projektov (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano 2021b). Pripravljen je bil tudi Operativni program za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji 2007–2013, ki je opredelil temeljne ukrepe za razvoj slovenskega ribištva, ribogojstva in predelave, pri čemer je sledil ciljem skupne ribiške politike, usmerjevalnim načelom za operativni program iz 19. člena osnovne uredbe Evropskega sklada za ribištvo ter ana- lizi trenutnega stanja in smeri razvoja v sektorju (Ministrstvo za kmetijstvo in okolje 2013). žave in zakonskega predpisa, ki je v prvih letih po osamosvojitvi za šest mesecev prepovedoval kočarjenje, ri- bolov z vlečno ribiško mrežo, imeno- vano koča, ki drsi po morskem dnu. Poleg novonastale politične situacije po letu 1991 in takratne zakonodaje so vključevanju ribičev v turistično dejavnost botrovali tudi interes po večjem zaslužku, želja po raznolikosti dela v poletnih in zimskih mesecih ter popestritev delavnika. Eden od ribičev je hudomušno pripomnil: »Z isto barko pozimi lovimo ribe in poleti turiste«. Ribiči so se namreč pri usme- ritvi v turizem odločili za dejavnosti, kot so panoramske vožnje, celodnev- ni pikniki in drugi izleti z gostinsko ponudbo, športni ribolov, pri katerem ribarijo obiskovalci, ter prikaz veščin ribolova. Gre za obliko turizma, ki naj bi gostom zagotavljala predvsem sprostitev in zabavo, lahko pa tudi iz- obraževanje, saj prek poletja na barki ostanejo tudi ribiški pripomočki (Ro- gelja 2006). Spodbude in pomoči ribolovni dejavnosti V sedemdesetih letih 20. stoletja je bila v Evropski uniji uvedena skupna ribiška politika, ki je bila od takrat večkrat posodobljena, nazadnje 1. januarja 2014. Gre za skupek pravil za urejanje evropskih ribiških flot in ohranjanje ribjih staležev. Namen Evropske unije je, da s skupno ri- biško politiko zagotovi upravljanje skupnega vira ter vsem evropskim ribiškim flotam omogoči enak do- stop do voda in ribolovnih območij Evropske unije, ribičem pa zagotovi pošteno konkurenco. Države, člani- ce Evropske unije so zaradi prelova katere korenine segajo v leto 1879, leta 2014 pa se je proizvodnja iz Izole preselila v Pivko – ribe denimo uva- žajo predvsem iz Španije (Kosmos, Petrović in Pogačar 2020). Ribiči se pri svojem delu soočajo z ne- zanesljivim ulovom, saj se v ribolov- nih sezonah pojavljajo občutna kole- banja (Rogelja 2006), ena od perečih problematik slovenskega morja pa je tudi prelov. Ta je tudi vzrok za prilov, ki je ena od največjih groženj biotski raznovrstnosti slovenskega morja in zaradi katerega je to precej izčrpano, kar je za ribištvo vse prej kot ugodno (Lipej in Kerma 2012). Število zaposlenih s skrajšanim delov- nim časom v dejavnostih morskega gospodarskega ribolova je preseglo število zaposlenih za polni delovni čas (Statistični urad Republike Slo- venije 2021č). Čedalje več oseb se z ribištvom ukvarja kot z dopolnilno dejavnostjo, poleg katere se, denimo v sezoni, ko je ribolov omejen, ukvar- jajo še z neko drugo dejavnostjo, na primer gostinstvom, oddajanjem sob v poletnih mesecih, zidarstvom, s prevozom potnikov in podobnim. Za določen del ljudi je preusmeritev v drugo dejavnost postala poglaviten vir zaslužka, čeprav je za zdaj tovr- stna popolna preusmeritev še vedno v manjšini. Najpogostejša oblika pre- usmeritve je preusmeritev iz ribištva v turizem oziroma, po navedbah ri- bičev, gre v prvi vrsti za povezovanje ribištva in turizma. Za takšno preusmeritev so se ribiči odločili predvsem zaradi izgube lov- nih teritorijev ob osamosvojitvi dr- GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 35 SLOVENSKO MORSKO RIBIŠTVO za pomorstvo in ribištvo, preostanek do navedenega skupnega zneska pa iz državnega proračuna (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra- no 2021c). Pomemben instrument, ki bo v pro- gramskem obdobju od leta 2021 do leta 2027 podpiral izvajanje ciljev skupne ribiške politike, je Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akva- kulturo 2021–2027. Tudi tukaj gre za podpiranje trajnostnega ribiškega sektorja Evropske unije ter od ribo- lovnih dejavnosti odvisnih obalnih skupnosti. S spodbujanjem modrega delovnih mest v Evropi. Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo ima pomembno vlogo za podpiranje ri- bičev pri prehajanju na trajnostni ribolov in podpori obalnim skupno- stim pri diverzifikaciji gospodarstva, obenem pa financira projekte, ki so vezani na zaposlovanje in boljšo ka- kovost življenja obalnih skupnosti ter hkrati omogoča enostavnejši do- stop do finančnih sredstev. V ome- njenem obdobju je bilo za izvajanje ukrepov v Republiki Sloveniji na razpolago 32.647.360,88 evrov; od tega jih je 24.809.114,00 evrov Slo- venija prejela od Evropskega sklada Za obdobje od leta 2014 do leta 2020 je bil potrjen Operativni pro- gram za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v Republi- ki Sloveniji za obdobje 2014–2020, ki je skupni programski dokument Republike Slovenije in Evropske komisije. S tem je nastala program- ska podlaga za črpanje finančnih sredstev iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. Gre za ene- ga od petih evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ki deluje- jo v medsebojnem dopolnjevanju z namenom omogočanja okrevanja gospodarstva in ustvarjanja novih Slika 7: Večja ribiška plovila ob glavnem izolskem pomolu (foto: Luka Požar). 36 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 SLOVENSKO MORSKO RIBIŠTVO V zadnjem desetletju je mogoče zazna- ti očitno zmanjšanje pomena morske- ga ribolova, kar se kaže tudi v statistič- nih podatkih. Zmanjšala se je količina ulovljenih morskih živali, posledično je nazadoval tudi ribolovni zavržek. Manjša kot nekoč je tudi masa iztovo- ra ribjih proizvodov in posledično tudi njegova vrednost Prav tako je manjše skupno število zaposlenih v dejavno- stih morskega gospodarskega ribolova, pri čemer je samozaposlenih več kot zaposlenih. Zmanjšalo se je tudi šte- vilo zaposlenih za polni delovni čas in obenem povečalo število zaposlenih za skrajšani delovni čas. Manjša je tudi velikost ribiške flote. Zaključek Na območju Tržaškega zaliva so pri- sotne svojstvene izhodiščne razmere za razvoj ribiške dejavnosti, pred- vsem njegove naravnogeografske poteze, v prvi vrsti fizikalne značil- nosti morske vode in šibki morski tokovi. Zaliv je vrstno precej pester, količinsko pa zelo siromašen; tako je ogrožen zaradi prelova in prilo- va. Majhna količina morske vode in šibki morski tokovi so vzrok za nje- govo veliko ekološko občutljivost, zaradi podnebnih sprememb pa je bilo zaznano tudi širjenje toploljub- nih vrst rib iz Sredozemskega morja proti severu. gospodarjenja na področju ribištva in akvakulture bo podpiral rast in ustvarjanje delovnih mest ter obe- nem varoval morsko okolje. Sklad vsebuje tudi dve novosti. Prva je, da ukrepi niso vnaprej določeni, ampak države, članice na podlagi analize in potreb sektorja pripravijo lastne ukrepe, ki sledijo opredeljenim go- spodarskim, socialnim in okoljskim ciljem. Druga novost je k rezultatom usmerjen pristop – na ravni celotne Evropske unije bodo tako določeni kazalniki rezultata, h katerim bodo usmerjene izvedene operacije (Mini- strstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 2021č). Slika 8: Barka Zlatoperka je v zimskem času namenjena ribolovu, v poletnem času pa turističnim dejavnostim (foto: Luka Požar). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 37 SLOVENSKO MORSKO RIBIŠTVO publike Slovenije pripravila razne mehanizme finančnega podpiranja in pomoči tej gospodarski panogi, kot so na primer Evropski sklad za ribištvo 2007–2013, Operativ- ni program za izvajanje Evropske- ga sklada za pomorstvo in ribištvo v Republiki Sloveniji za obdobje 2014–2020 ter Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo 2021–2027. Čas bo pokazal, kako uspešni so bili. ukvarjajo še z drugimi dejavnostmi, na primer gostinstvom, oddajanjem sob, zidarstvom, prevozom potnikov in še nekaterimi. Največ ljudi se je odločilo za preusmeritev iz ribištva v turizem – ribiči ribiške barke v času poletne sezo- ne preuredijo, tako da so primerne za panoramske vožnje, celodnevne pikni- ke in druge izlete z gostinsko ponudbo. V želji po ohranjanju ribištva je Evropska unija ob sodelovanju Re- Morski ribolov se v Sloveniji opušča. Razlogi za to so zmanjšanje ribolov- nega območja ob osamosvojitvi države in posledično povečan pritisk na naci- onalne vode, nekonkurenčnost ribičev v primerjavi s sodobnim industrijskim ribolovom – zato se je povečal tudi uvoz rib – in nezanesljiv ulov. Proble- matična je tudi izčrpanost slovenskega morja zaradi prelova in prilova. Vse več ljudi se z ribolovom ukvarja kot z dopolnilno dejavnostjo, ob njem se Viri in literatura 1. Davidović, D. 1975: Privredni značaj ribarske proizvodnje i perspektiva razvoja ribarstva u Jugoslaviji. Proizvodnja i prerada ribe: 1. kongres o proizvodnji ljudske hrane u Jugoslaviji, 10.–13. IX. 1975, Novi Sad, Beograd. 2. Gombač, S. 2020: Razvoj in propad ribištva in konzervne industrije na primeru Izole. Zgodbe iz konzerve: zgodovine predelave in konzerviranja rib na severovzhodnem Jadranu. Ljubljana. 3. Kladnik, D. 2001: Gospodarstvo in infrastruktura. Nacionalni atlas Slovenije. Ljubljana. 4. Kosmos, I., Petrović, T ., Pogačar, M. 2020: Uvod. Zgodbe iz konzerve: zgodovine predelave in konzerviranja rib na severovzhodnem Jadranu. Ljubljana. 5. Korošec, T. 2018: Ribiški slovar. Ljubljana. 6. Levstik, S., Mrzlič, D. 2014: Ribiči priporočajo. Nova Gorica. 7. Lipej, L., Kerma, S. 2012: Stanje in ogroženost biodiverzitete slovenskega morja. Geografija stika Slovenske Istre in T ržaškega zaliva. Ljubljana. 8. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2015: Operativni program za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v Republiki Sloveniji za obdobje 2014–2020. Medmrežje: http://ribiski-sklad.si/f/docs/Dokumenti/OP_ESPR_2014-2020_latest_version_SI.pdf (15. 12. 2022). 9. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2021a: Skupna ribiška politika (SRP). Medmrežje: http://www.ribiski-sklad.si/Slovar_pojmov/Skupna_ribiska_politika_SRP_1/ (15. 12. 2022). 10. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2021b: Evropski sklad za ribištvo 2007–2013. Medmrežje: http://www.ribiski-sklad.si/ESR_2007-2013_1/ (15. 12. 2022). 11. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2021c: Uvod. Medmrežje: http://www.ribiski-sklad.si/Uvod/ (15. 12. 2022). 12. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2021č: Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo 2021–2027. Medmrežje: http://www.ribiski-sklad.si/ESPRA_2021-2027/ (15. 12. 2022). 13. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2021d: Morski ribolov. Medmrežje: https://www.gov.si/teme/morski-ribolov/ (15. 12. 2022). 14. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, 2013: Operativni program za razvoj ribištva v Republiki Sloveniji 2007–2013. Medmrežje: http://www.ribiski-sklad.si/f/docs/Dokumenti/OP_SLO.pdf (18. 12. 2022). 15. Ogrin, D., Plut, D. 2009: Aplikativna fizična geografija Slovenije. Ljubljana. 16. Orožen Adamič, M. 1999: T ržaški zaliv. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. 17. Požar, L. 2022: Gospodarskogeografske in gospodarskozgodovinske značilnosti slovenskega morskega ribištva s poudarkom na ribiškem mestu Izola: izbrana tema iz slovenske pomorske geografije in pomorske zgodovine. Zaključno delo. Oddelek za geografijo in Oddelek za zgodovino Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Koper. 18. Repolusk, P . 1999: Koprska brda. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. 19. Rogelja, N. 2006: Ribiči pripovedujejo: Etnografija ribištva med Miljskim in Savudrijskim polotokom. Koper. 20. Rogelja Caf, N., Janko Spreizer, A. 2020: »Back to the future«: sprehod med ostanki ribiške industrije v Izoli. Zgodbe iz konzerve: zgodovine predelave in konzerviranja rib na severovzhodnem Jadranu. Ljubljana. 21. Senegačnik, J. 2012: Slovenija in njene pokrajine. Ljubljana. 22. Senegačnik, J., Drobnjak, B. 2008: Obča geografija za 1. letnik gimnazij. Ljubljana. 23. Statistični urad Republike Slovenije, 2021a: Morski gospodarski ribolov, ulov morskih živali v kilogramih, Slovenija, letno. Medmrežje: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1519101S.px (20. 12. 2022). 24. Statistični urad Republike Slovenije, 2021b: Morski gospodarski ribolov, ribolovni zavržek po vrstah vodnih živali v kilogramih, Slovenija, letno. Medmrežje: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1519108S.px (20. 12. 2022). 25. Statistični urad Republike Slovenije, 2021c: Morski gospodarski ribolov, iztovor ribjih proizvodov v tonah, Slovenija, letno. Medmrežje: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1519104S.px (20. 12. 2022). 26. Statistični urad Republike Slovenije, 2021č: Delovno aktivne osebe v dejavnostih ribištva, Slovenija, letno. Medmrežje: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1519109S.px (19. 12. 2022). 27. Stražičić, N. 1984: Pomorska geografija svijeta: pomorsko-ekonomska regionalna geografija svijeta. Zagreb. 28. Šimunović, E. 2020: Statistike ribištva. Medmrežje: https://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/8240 (12. 12. 2022). 29. Širok, L. 2019: Pretirani izlov prinaša večjo odvisnost od uvoza rib. Medmrežje: https://www.rtvslo.si/radio-koper/prispevki/novice/pretirani-izlov-prinasa-vecjo-odvisnost-od-uvoza-rib/495632 (17. 12. 2022). 38 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 IZVLEČEK Tematske poti so pohodne doživljajske poti, ki obiskovalca prek rekreacije izobražujejo o določeni temi. Na območju Lokalne akcijske skupine Srce Slovenije smo preučili sedem tematskih poti. Pridobili smo dostopno literaturo in informacije, izvedli terensko analizo, izdelali geoinformacijsko aplikacijo in podali predloge za njihovo ureditev. Ugotovili smo, da imajo različne pomanjkljivosti, zato, glede na tip tematske poti, predlagamo aktivnosti za nadgradnjo podporne infrastrukture tudi z vidika potreb lokalnega prebivalstva. Ključne besede: tematske poti, lokalna akcijska skupina, Srce Slovenije, spletna geoinformacijska aplikacija, podeželje ABSTRACT Selected thematic trails in LAG »Srce Slovenije« and GIS application Thematic trails are experiential hiking trails that educate the visitor about a particular topic through recreation. We analysed seven thematic trails in the area of the Local action group »Srce Slovenije«. We obtained available literature and information, carried out field analyses, developed a geoinformation application and made proposals for their management. We found that there are various shortcomings and, depending on the type of thematic trail, we propose activities to upgrade the supporting infrastructure, also from the perspective of the local community needs. Key words: thematic trails, local action group, Srce Slovenije, web geoinformation application, rural areas Izbrane tematske poti v LAS Srce Slovenije in GIS aplikacija GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 39 TEMATSKE POTI V LAS SRCE SLOVENIJE Avtorica besedila in fotografij: BARBARA HAUPTMAN, univerzitetna diplomirana geografinja Gradišče pri Litiji 5, 1275 Šmartno pri Litiji E-pošta: barbaraaa.hauptman@gmail.com COBISS 1.04 strokovni članek T ematske poti so doživljajske poti, za katere je značilna določena vsebi- na, izdelana turistična aktivnost in določena lokacija. Najpomembnejša lastnost tematskih poti je turistično-izobraževalna komponenta (Prah 2019). So del turistične infrastrukture na prostem, kar je posebej primerno za trajnostni in butični turizem. Obiskovalci tematski poti so izletniki, pohodniki, »ljubitelji narave« in »ljubitelji izobraževanja«. Sledijo sodobnim smernicam turističnega gospodarstva, ki ustvarja in trži butične proizvode ter (vsaj deklara- tivno) spodbuja k trajnostnemu turizmu. Geografsko zaokroženo območje lokalne akcijske skupine (v nadaljevanju LAS) Srce Slovenije obsega šest občin: Dol pri Ljubljani, Kamnik, Litija, Lukovica, Moravče in Šmartno pri Litiji. Povezane so prek pogodbenega partnerstva in sodelujejo na področju razvoja podeželja. Za analizo so bile izbrane poti v LAS Srce Slovenije, ki so bile osnovane in sofinancirane prek projektov LEADER. V raziskavi analiziramo naslednje tematske poti: Vegova pot v šolo, Javorska ener- gijska pot, Pešpoti v T uhinjski dolini (Potok–Zgornje Palovče), Vodna učna pot Krašnja, Kostanjeva pot, Po stopinjah pastirjev in Vegova pot v šolo. Metode dela V raziskavi smo uporabili več metod. V prvem delu je v ospredju deskriptivna metoda pri pregledu literature in virov o obravnavanem območju in tematiki. Kot glavno metodo znanstvenega preučevanja smo uporabili terensko analizo, ki je vključevala tudi izvedbo intervjujev. Za zbiranje promocijskega gradiva smo kontaktirali in obiskali turistično-informacijske centre, predsednike turi- stičnih društev ali upravljavce in pregledali spletne strani. Za pregled promocij- skega gradiva in spletnih strani smo uporabili empirično metodo. Ugotavljanje dostopnosti informacij in značilnosti tematske poti nam je pomagala tudi pri pripravi na terensko delo. Informacije so prilagojene potrebam obiskovalcev, kar smo seveda upoštevali. Med terenskim delom smo prek GIS mobilne apli- kacije beležili potek izbranih tematskih poti, ki smo jih nato predstavili v di- gitalnem okolju. Analizo stanja izbranih poti smo na koncu kvantitativno in kvalitativno ovrednotili ter nadgradili s SWOT analizo. Tematske poti Tematske poti se med seboj razlikujejo glede na vsebino, ki se lahko nanaša na kulturno ali naravno dediščino. Na poti, ki je lahko poljubno dolga, so ključne turi- stične točke. V praksi prispevajo k širšemu povezovanju deležnikov: občin, društev, kulturnih in turističnih organizacij ter podjetij. Tematske poti so ena najpomemb- nejših prvin za turistično-trajnostni razvoj regije, zlasti na podeželju. Odgovarjajo na izzive in probleme trajnostnega turizma, na primer sezonskega turizma, ohranja- nja in izboljševanja kakovosti življenja lokalnih skupnosti ter zagotavljanja ponudbe za vse socialne skupine lokalnega prebivalstva (Oleśniewicz in Widawski 2019). Sodobne tematske poti temeljijo na vključevanju obiskovalcev v vsebino na poti in interaktivnih načinih spoznavanja, pa tudi na njihovem izkustvu. Ob tem gradijo 40 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 TEMATSKE POTI V LAS SRCE SLOVENIJE Slika 1: Zemljevid izbranih tematskih poti v LAS Srce Slovenije. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 41 TEMATSKE POTI V LAS SRCE SLOVENIJE na zaporednosti ter strukturiranem nizu opreme in infrastrukture. Načrtovane so interpretativno (Prah 2019). V razvoj tematskih poti se pogosto vključuje lokalno prebivalstvo. Slabosti umeščanja tematskih poti v podeželski prostor so konflikti zaradi poseganja v interesni prostor domačinov, povečan obisk pa pogosto sproži degradacijo okolja. V Sloveniji so se tematske poti razvile iz gozdnih učnih poti pred skoraj 50 leti, od takrat pa nastaja vrzel tako v predpisih kot zakonih. Tematske poti niso navedene niti omenjene v Zako- nu o planinskih poteh, kjer bi jih bilo smiselno obravnavati. Tudi Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost v 16. členu se nanaša le na gozdne učne poti in ne v celoti na tematske (Lesnik 2008; Študija o označevanju … 2010). Problematika se nanaša tudi na načrto- vanje in poslovni model. V Sloveniji se kaže potreba po ustanovitvi »Urada za poti«, oblikovanju katastra tematskih poti in skupnega spletnega pregledoval- nika (Prah 2019), saj je v državi že več kot 700 tematskih poti (Pohodništvo v Sloveniji 2017). Pereče postaja tudi nji- hovo vzdrževanje, saj je ob pomanjkljivi organizaciji, prenasičenosti in nezain- teresiranosti lokalne skupnosti čedalje bolj zahtevno (Kramar 2013). Izbrane tematske poti v Srcu Slovenije Izbrane tematske poti smo na podla- gi analize gradiva, terenskega dela in osebnih virov (Beguš Tič 2022; Kon- čina 2021; Pokovec 2021; Tičar 2021; Ugovšek 2021) razvrstili glede na raz- lične kriterije. Predstavljene delitve izhajajo iz dveh študij (Strategija razvo- ja turističnega … 2005; Prah 2012). PRIPRAVA NA TERENSKO DELO pregled literature intervjuvanje upraljavcev/ turističnih ponudnikov obisk TIC pridobivanje promocijskega materiala TERENSKI ZAJEM PODATKOV OruxMaps IZDELAVA SPLETNEGA ZEMLJEVIDA ArcMap 10.8.1. fotografiiranje terenski obhod vrednotenje, ocenjevanje IZDELAVA SPLETNE APLIKACIJE ArcGIS Online 1 3 4 2 5 PREVERITEV NA TERENU ArcGIS Webb AppBuilder Slika 3: Shematski prikaz opravljenega terenskega dela, ki je bilo ključni vir informacij za izdelavo aplikacije. 1,5 h 1 h 3 h 5 h 4 h 2 h 3 h 0 5 10 15 20 Vegova pot Javorska energijska pot Potok-Zgornje Palovče Vodna učna pot Krašnja Kostanjeva pot Po stopinjah pastirjev Vegova pot v šolo DOLŽINA POTI (km) 19. 2. 2021 8. 1. 2022 25. 2. 2022 20. 2. 2022 18. 12. 2021 14. 12. 2021 21. 8. 2022 12. 12. 2021 2. 7. 2022 Slika 2: Grafikon dolžin izbranih tematskih poti, čas hoje in datumi opravljenega terenskega dela. 42 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 TEMATSKE POTI V LAS SRCE SLOVENIJE čas hoje, tip poti in težavnostno sto- pnjo. Izbrane tematske poti so bile na podlagi poteka višinskih profilov raz- deljene na tri tipe. Glede na težavnost so vse izbrane tematske poti opredeljene kot lahke, razen poti Potok–Zgornje Palovče in Vegova pot v šolo, ki sta srednje težavni. Med biofizičnimi dejavni- ki smo predstavili vzpostavitve poti glede na »navdih iz okolja« (razlog za umestitev v prostor), tipe ekosis- temov, estetske prvine, znamenito- sti in primernost za njihov obisk v različnih letnih časih. Najpogostejši tipi ekosistemov so travnik, gozdni rob in gozd. Med estetskimi prvi- nami prevladujejo cerkve in drevesa oziroma gozd. Večino poti se lahko obišče skozi vse leto, na nekaterih je obisk v zimskem času odsvetovan. Med obiskom izbranih tematskih V preglednici 1 predstavljamo ključne značilnosti tematskih poti, ki so pri- dobljene na podlagi analize izbranih kazalnikov (biofizični dejavniki, obi- skanost, ponudba, stanje tematskih tabel in drugi). Kazalnike smo povzeli po ocenjevalni poli za tekmovanje »Naj pot« (medmrežje 12) in dejavnikih za rekreacijo v goz du (Anko 1990). Pri izbranih tematskih poteh so upravljavci najpogosteje turistična društva. Potekajo po petih občinah znotraj LAS Srce Slovenije. Izbranim tematskim potem je skupno, da so bile zasnovane in sofinancirane prek projektnega dela. Vzpostavljene ali nadgrajene so bile v programskih ob- dobjih 2007–2013 in 2014–2020 (s prehodnim obdobjem do leta 2022). S terenskim delom smo določili dol- žino, najnižjo in najvišjo nadmorsko višino in prehojeno višinsko razliko, ELEMENTI TEMATSKE POTI ZDRUŽENI ELEMENTI TEMATSKE POTI vsebinski kontekst smerokaz in markacija tematske table naravne in kulturne zanimivosti nastanitveni in gastronomski objekti potek poti TURISTIČNE TOČKE Slika 4: Shematski prikaz elementov tematskih poti. ime poti programsko obdobje število projektov največja prednost poti predlogi za izboljšavo poti Vegova pot 2007–2013 2 opremljenost tematskih tabel s QR kodami (digitalizacija) dostopnost gradiv v TIC-u Javorska energijska pot 3 dobra označenost do lokacije tematske poti, pitna voda večja vpetost v lokalne dogodke Pešpoti v Tuhinjski dolini 2 povezovanje več pohodnih tematskih poti, pitna voda boljša promocija, vzpostavitev tehnike interpretacije (vodenje obiskovalca s tematskimi tablami) Vodna učna pot Krašnja 2 dobra povezanost vaških posebnosti in vpetost več lokalnih zgodb postavitev smerokazov na celotni poti, obnova tematskih tabel, dostopnost gradiv v TIC-u Kostanjeva pot 1 dobra dostopnost do javnega prevoza dostopnost gradiv v TIC-u, vzpostavitev tehnike interpretacije (vodenje obiskovalca s tematskimi tablami) Po stopinjah pastirjev 2014–2020 1 dobro razvita tehnika interpretacije (vodenje obiskovalca s tematskimi tablami) postavitev smerokazov na celotni poti Vegova pot v šolo 1 tablice v braillovi pisavi (prilagoditev za slepe in slabovidne) boljša promocija, postavitev smerokazov na manjkajočih mestih Preglednica 1: Ključne značilnosti tematskih poti (pridobljene na podlagi analize izbranih kazalnikov) (viri: medmrežje 1–11; terensko delo 2021–2022). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 43 TEMATSKE POTI V LAS SRCE SLOVENIJE DELITEV PO VRSTAH športno-rekreativne poti tematske/turistične poti naravoslovne/učne poti poti po zavarovanih območjih planinske poti razne peš poti sprehajalne poti trim steze poti za nordijsko hojo kulturne zgodovinske etnološke kulinarične vinske romarske vodne druge tematske/ turistične geološke gozdne geografske narovoslovne/ učne Vegova pot Javorska energijska pot Potok-Zg. Palovče Vodna učna pot Krašnja Kostanjeva pot Po stopinjah pastirjev Vegova pot v šolo vse izbrane tematske poti kulturno-etnološke poti poti na temo narave športno-rekreativne poti DELITEV GLEDE NA TEMO poti po kulturni dediščini poti na temo zgodovine poti na temo etnologije romarske poti poti na temo vina in kulinarike poti po naravni dediščini gozdno-učne poti poti po zavarovanih območjih poti za nordijsko hojo sprehajalne poti trim steze, fitnes steze Vegova pot Javorska energijska pot Potok-Zg. Palovče Vodna učna pot Krašnja Kostanjeva pot Po stopinjah pastirjev Vegova pot v šolo DELITEV PO POMENU mednarodne nacionalne regionalne lokalne vse izbrane tematske poti Slika 5: Vrste analiziranih tematskih poti (vira: Strategija razvoja turističnega proizvoda pohodništva v Sloveniji 2005; Prah 2012). Slika 6: Analizirane tematske poti glede na temo (vir: Prah 2012). Slika 7: Analizirane tematske poti po pomenu (vira: Strategija razvoja turističnega proizvoda pohodništva v Sloveniji 2005; Prah 2012). 44 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 TEMATSKE POTI V LAS SRCE SLOVENIJE poti je obiskovalec aktiviran na raz- lične načine. Na večini poti je možen ogled z vodnikom. Ciljne skupine so raznolike. Sistematičnega beleženja števila obiskovalcev se za zdaj ni lo- til še noben ponudnik ali vzdrževa- lec tematskih poti. Do informacij o poteh je možno dostopati na spletnih straneh, pri turističnih društvih in v turistično-informacijskih centrih. Ponudba na izbranih tematskih po- teh je raznolika, večina jih povezuje tudi nekatere lokalne turistične zna- menitosti (na primer muzeje, gosti- šča, druge pohodne poti). Na štirih potekajo organizirani vodeni poho- di, na ostalih pa je del poti namenjen pohodom, ki niso povezani s temat- sko potjo. Pri tematskih tablah smo ocenjevali njihovo število, vzdrževa- nost in morebitne zapise informacij v tujih jezikih. Ugotovili smo, da je večina tematskih tabel dobro vzdr- ževana in večina jih vsebuje tudi in- formacije v tujih jezikih, največ v an- gleščini. Označenost s smerokazi in markacijami je na večini poti dobra, pomanjkljiva je le na nekaterih delih. Ugotovili smo, da imajo vse izbrane tematske poti na razpolago parkirni prostor, nekatere imajo tudi ostalo infrastrukturo. Pri večini je izhodi- šče dostopno z javnim prevozom. Pri kategoriji varnosti smo ugotovili, da še največja nevarnost preži zaradi nepregledne vaške ceste brez pločni- ka. Izpostavili smo največjo prednost vsake poti, lastnost torej, ki je lahko zgled ostalim tematskim potem. Pre- dlagali smo tudi aktivnosti za izbolj- šanje oziroma nadgradnjo poti, za katere menimo, da so najnujnejše z vidika obiskovalca. Spletna geoinformacijska aplikacija Tematske poti v Srcu Slovenije Spletna aplikacija Tematske poti v Srcu Slovenije je bila zasnovana na podlagi terenskega ogleda ter zbiranja fotografskega gradiva in osnovnih in- formacij o vsebini poti. Iz aplikacije Oruxmaps, ki smo jo uporabljali na prenosnem telefonu, smo pridobili sled poti, iz katere smo izdelali ročni izris poti v namiznem programu Arc- GIS Desktop. S programskimi orodji smo izris pretvorili in naložili na sple- tno različico ArcGIS Online, kjer smo nadalje urejali aplikacijo prek predlo- ge A r cGIS W ebbA ppB uilder. Izbrane tematske poti so linijski objekti, ki imajo določene lokacije. Vsaka te- matska pot vključuje tudi točke poti z atributi (opisi točk, opisi poti, kon- takti in fotografije). Na začetni točki vsake tematske poti je višinski profil njenega poteka. Cilji, ki smo jih izpostavili pred izde- lavo GIS aplikacije, so: - uporabnost, - preglednost, - informativnost in - vključitev obiskovalca (možnost urejanja sloja – dodajanje fotografij). Izdelano aplikacijo smo testirali na Vegovi poti in Javorski energijski poti. Ugotovili smo, da dosega zastavljene cilje. Spletna aplikacija Tematske poti v Srcu Slovenije nudi možnosti: - pogleda in poljubnega vklopa slojev, - pogleda legende, LINIJSKA POT KROŽNA POT RAZVEJANA POT Vegova pot Kostanjeva pot Potok-Zg. Palovče Vegova pot v šolo Javorska energijska pot Po stopinjah pastirjev Vodna učna pot Krašnja LINIJSKA POT RAZVEJANA POT KROŽNA POT Slika 9: Grafični prikaz tipizacije tematskih poti glede na njihov potek oziroma profil. Slika 8: Tipizacija analiziranih tematskih poti. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 45 TEMATSKE POTI V LAS SRCE SLOVENIJE matične občine in tudi zunaj območja LAS Srce Slovenije; - mreženje in vključitev v tržne poti; - aktivno vključevanje lokalnega prebivalstva; - razvoj podjetništva (obrtniške delavnice, rokodelstvo in podobno); - ureditev krajinskih privlačnosti in družabnih prostorov; - organizacija vodnih ogledov in interpretacijsko vodenje; - odpiranje »učilnic na prostem« in uvajanje gozdne pedagogike ter - poudarjanje pomena gastronomskih in etnoloških značilnosti območja (domače jedi, ljudska izročila, zgodbarjenje). - večje število kažipotov in markacij; - oznake do lokacije tematskih poti (do izhodišča); - zagotavljanje javnega prevoza in parkirnih mest; - (prometno) varen potek; - prilagoditev invalidnim osebam in osebam s posebnimi potrebami; - uvajanje digitalizacije (QR kode); - promocija tako na spletu (spletne strani, socialna omrežja) kot v fizični obliki; - razvijanje interpretacijske tehnike (podajanje vsebin obiskovalcu s tematskimi tablami); - širitev ponudbe in storitev; - povezovanje s turističnimi produkti v občini, zunaj - pogleda zaznamkov, - iskalnika krajev, - urejevalnika slojev, - meritev na zemljevidu, - vklopa lokacije, - spreminjanja povečave in - povezave do spletne strani LAS Srce Slovenije. SWOT analiza in splošni predlogi za ureditev izbranih tematskih poti Pri iskanju prednosti, slabosti, prilo- žnosti in nevarnosti smo upoštevali značilnosti tematskih poti in kriterije, ki so bili uporabljeni pri predstavitvi značilnosti poti. Izbrane tematske poti smo grupirali glede na določene sku- pne lastnosti in izvedli SWOT analizo. Na sliki 11 smo predstavili grupiranje in njihov delež ujemanja z značilnost- mi skupine. To pomeni, da so za po- samezno tematsko pot možna odsto- panja od skupnih značilnosti skupine. Na podlagi značilnosti izbranih te- matskih poti, njihove tipizacije in izdelanih SWOT analiz podajamo splošne predloge za njihovo ureditev: - obnova poškodovane, uničene ali neohranjene opreme; Slika 10: QR koda spletne aplikacije T ematske poti v Srcu Slovenije. SKUPINA 1 SKUPINA 2 SKUPINA 3 100 % 85 % 85 % 99 % 97 % Vegova pot Vegova pot v šolo Vodna učna pot Krašnja Javorska energijska pot Po stopinjah pastirjev Kostanjeva pot Pešpoti v Tuhinjski dolini (Potok - Zgornje Palovče) Slika 11: Grupiranje izbranih tematskih poti v skupine. 46 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 TEMATSKE POTI V LAS SRCE SLOVENIJE SKUPINA 1 2 3 PREDNOSTI Zgostitev naravnih privlačnosti lokalnega pomena. Geostrateška lega (dobra dostopnost, prometna infrastruktura, javni promet, velikost in bližina vplivnega območja – Ljubljanska urbana regija). Bogata kulturna dediščina (krajinska, zgodovinska, etnološka, gospodarska, nematerialna). Usmeritev k trajnostnim oblikam turizma (butičnost). Primeren profil t. i. »novih turistov« in različnih ciljnih skupin. Sledi smernicam sodobne tematske poti; vključena interpretacija. Opis tematske poti na spletu. Povečanje socialnih funkcij gozda. Spodbuja lokalno pripadnost in zavest o lokalnem rojaku. Odmaknjena lokacija. Zagotovljena promocija fizičnega gradiva na lokacijah, dostopnih turistom (TIC). Dobra označenost do dostopa tematske poti. Organizacija stalnega dogodka na tematski poti. Podjetnost lokalnega prebivalstva v povezavi s tematsko potjo. Povečevanje socialnih funkcij samotnih naselij. Potek poti po trasi brez asfaltne podlage. Prepletanje z ostalo turistično ponudbo. SLABOSTI Nezadostna vključenost ostalih turističnih znamenitosti v občinah. Pomanjkljiva promocija fizičnega gradiva na lokacijah, dostopnih turistom (TIC). Neprepoznavnost tematske poti med širšo javnostjo. Premajhen poudarek na prometni varnosti in dostopnosti na obrobnem delu. Ni organiziranega stalnega dogodka na tematski poti. Geostrateška lega (odročnost, slaba prometna infrastruktura in podobno). Predhodna najava in pobiranje vstopnine. Ne vključuje interpretacijske tehnike (podane prek tematskih tabel). PRILOŽNOSTI Povečana dostopnost območja (izboljšanje javnega prometa, obnova lokalnih cest). Priložnost promocije ponudbe na spletnih straneh in socialnih omrežjih (materialno gradivo). Vključevanje tematske poti v obstoječe lokalne dogodke, organizacija novih dogodkov, povezanih s tematsko potjo. Podjetnost in širitev idej lokalnega prebivalstva v povezavi s tematsko potjo. Okoljska ozaveščenost lokalnih prebivalcev in obiskovalcev. Vzpostavitev interpretacijske tehnike vodenja na tematski poti. NEVARNOSTI Netrajnostno in kratkoročno upravljanje s ponudbo in opremo na tematski poti. Poslabšanje dostopnosti in povezljivosti zaradi stanja prometne infrastrukture na obrobnih delih tematske poti. Konkurenčnost ostale turistične ponudbe. Nasprotovanje lokalne skupnosti prihodu obiskovalcev. Nezainteresiranost za priložnosti podjetništva v povezavi s tematsko potjo. Odvračanje obiskovalcev zaradi slabe prometne infrastrukture. Preglednica 2: SWOT analiza tematskih poti po skupinah. ne drži drži GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 47 TEMATSKE POTI V LAS SRCE SLOVENIJE 1. Vegova pot 2. Javorska energijska pot 3. Pešpoti v Tuhinjski dolini (Potok - Zgornje Palovče) 4. Vodna učna pot Krašnja 5. Kostanjeva pot 7. Vegova pot v šolo 6. Po stopinjah pastirjev 8. Spletna aplikacija Tematske poti v srcu Slovenije Slika 12: Slike terenskega dela in spletne aplikacije. NAPIS NAD ČLANKOM 48 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 TEMATSKE POTI V LAS SRCE SLOVENIJE tati analiz nam kažejo, da so izbrane tematske poti večinoma vzdrževane in v dobrem stanju, potekajo po po- deželju oziroma naravnih habitatih in so turistično privlačne. Na drugi strani imajo pomanjkljivo promo- cijo, potekajo po varnostno slabše urejenih cestah, imajo malo sme- rokazov, šibek podjetniški razvoj in še nevzpostavljeno interpretacijsko tehniko vodenja. Glede na te ugo- tovitve smo podali predloge za ure- ditev tematskih poti, ki se nanašajo na infrastrukturo, vsebino, obisk in trženje. Raziskava je vključevala terensko preučitev izbranih tematskih poti, intervjuvanje ter zbiranje informa- tivnega in promocijskega gradiva. T o je bilo uporabno pri opisovanju zna- čilnosti posamezne tematske poti in izdelavi spletne aplikacije Tematske poti v Srcu Slovenije. Izbrane temat- ske poti smo razvrstili v tipe glede na njihov potek ter izpostavili glavne prednosti in slabosti posameznega tipa. V zadnjem delu smo pripravi- li sintezno SWOT analizo izbranih tematski poti, ki smo jih grupirali glede na njihove značilnosti. Rezul- Sklep Tematske poti smo obravnavali kot turistično prvino, ki pridobiva pomen in prispeva k širitvi turistične ponud- be na podeželju. Doslej so na obmo- čju LAS Srce Slovenije nastale števil- ne tematske poti, ki pa se med seboj razlikujejo. V LAS Srce Slovenije je značilna nezadostna raba turistične infrastrukture na prostem. Produkti med seboj niso povezani in tudi niso primerno ovrednoteni. Niso povezani v enotno ponudbo niti niso prepo- znavni med širšo javnostjo (Strategija razvoja in trženja … 2011; Strategija lokalnega razvoja … 2019). Viri in literatura 1. Anko, B. 1990: Rekreacija, turizem, gozdarstvo. Rekreacija vloga gozda. Zbornik seminarja. Ljubljana. 2. Beguš Tič, M. 2022: Vodna učna pot Krašnja (osebni vir 20. 2. 2022). Krašnja. 3. Končina J. 2021: Javorska energijska pot (osebni vir 14. 12. 2021). Javorje, Šmartno pri Litiji. 4. Kramar, N. 2013: Zasnova tematske učne poti v občini Solčava. Diplomsko delo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 5. Lesnik, T. 2008: Upravljanje gozdnih učnih, turističnih in drugih tematskih poti v Zavodu za gozdove Slovenije. Gozdarski vestnik 66-10. 6. Medmrežje 1: http://www.razvoj.si/las/?lng=sl&t=projekti&id=1303 (30. 11. 2021). 7. Medmrežje 2: http://www.razvoj.si/las/?lng=sl&t=projekti&id=1686 (28. 8. 2022). 8. Medmrežje 3: http://www.razvoj.si/las/?lng=sl&t=projekti&id=1661 (30. 11. 2021). 9. Medmrežje 4: http://www.razvoj.si/las/?lng=sl&t=projekti&id=398 (30. 11. 2021). 10. Medmrežje 5: http://www.razvoj.si/las/?lng=sl&t=projekti&id=1065 (28. 8. 2022). 11. Medmrežje 6: http://las-srceslovenije.si/sl_Sl/predstvaitev-las-2014-2020/ (28. 8. 2022). 12. Medmrežje 7: http://www.razvoj.si/las/?lng=sl&t=projekti&id=443 (28. 8. 2022). 13. Medmrežje 8: https://las-srceslovenije.si/sl_SI/po-stopinjah-pastirjev/ (30. 11. 2021). 14. Medmrežje 9: http://www.razvoj.si/las/?lng=sl&t=projekti&id=1056 (30. 11. 2021). 15. Medmrežje 10: http://www.razvoj.si/las/?lng=sl&t=projekti&id=783 (30. 11. 2021). 16. Medmrežje 11: https://las-srceslovenije.si/sl_SI/projekti-eksrp/vegova-pot-v-solo/ (30. 11. 2021). 17. Medmrežje 12: http://www.zgs.si/aktualno/novice/news_article/razpis_za_najboljso_tematsko_pot_v_letu_2016_256/index.html (9. 12. 2021). 18. Oleśniewicz, P ., Widawski, K. 2019: Thematic Tourist T rails: Sustainability Assessment Methodology. The Case of Land Flowing with Milk and Honey. Medmrežje: 10.3390/su11143841 (5. 7. 2022). 19. Pohodništvo v Sloveniji. Ljubljana, 2017. Medmrežje: https://www.slovenia.info/uploads/publikacije/pohodnistvo/pohodnistvo-slovenija-sl.pdf (5. 7. 2022). 20. Pokovec, J. 2021: Vegova pot (osebni vir 12. 12. 2021). Zagorica pri Dolskem. 21. Prah, J. 2012: Priporočila in navodila za oblikovanje in vzdrževanje vseh tematskih poti. Projekt Posavske poti prijetnih doživetij. Radeče. 22. Prah, J. 2019: Naj tematska pot 2018. Gozdarski vestnik 77-10. Medmrežje: http://zgds.si/wp-content/uploads/2020/03/GV-2019_%C5%A1t.1-10.pdf (31. 5. 2022). 23. Strategija in trženja turizma Srca Slovenije kot turistične destinacije 2011–2018. Litija, 2011. Medmrežje: http://www.razvoj.si/UserFiles/File/Strategija%20razvoja%20in%20tr%C5%BEenja%20Srca%20Slovenije%20kot%20TD_30-5- 2011_z%20naslovnico.pdf (1. 9. 2022). 24. Strategija lokalnega razvoja za lokalno akcijsko skupino Srce Slovenije. Litija, 2019. Medmrežje: https://las-srceslovenije.si/wp-content/uploads/2020/05/SLR_po-spremembi_potrjena_26112019.pdf (8. 7. 2022). 25. Strategija razvoja turističnega proizvoda pohodništva v Sloveniji. Ljubljana, 2005. 26. Študija o označevanju in vzdrževanju tematsko pohodnih poti. Priporočila za postavitev signalizacije za pohodne poti in poti nordijske hoje. 2010. Medmrežje: http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/CE/Javnost/GUP/Studija_o_tematskih_poteh/Priporocila_signalizacije_poh_poti.pdf (7. 7. 2022). 27. Tičar, Z. 2021: Vegova pot, Vegova pot v šolo (osebni vir 20. 2. 2022). Dol pri Ljubljani. 28. Ugovšek, G. 2021: Pešpoti v T uhinjski dolini (Potok–Zgornje Palovče) (osebni vir 17. 12. 2021). Ljubljana. NAPIS NAD ČLANKOM GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 49 IZVLEČEK V članku so predstavljeni ključni poudarki magistrske naloge, v kateri je bil izdelan predlog regionalne zasnove prostorskega razvoja turizma na primeru Bele krajine. V začetnem delu je predstavljen pomen prostorskega načrtovanja turizma, v nadaljevanju pa je prikazan potek priprave izhodišč za pripravo zasnove prostorskega razvoja turizma. Končni rezultati so izbran koncept razvoja turizma, strateški cilji, zemljevid prostorske zasnove turizma in predlog potrebnih ukrepov. Ključne besede: regionalno prostorsko načrtovanje, načrtovanje turizma, zasnova prostorskega razvoja, Bela krajina ABSTRACT Proposal for a regional spatial development concept for tourism in the case of White Carniola, Slovenia The article presents the key findings of the Master thesis, in which proposal of the regional concept of tourism development on the example of White Carniola was developed. The initial part presents the importance of tourism spatial planning. In the following, the needed analyzes for preparation of the spatial development plan of tourism was discussed. The final result of the Master's thesis presents the chosen concept of tourism development, strategic goals, measures and a map of the regional spatial development strategy for tourism. Key words: regional spatial planning, planning of tourism, spatial planning, White Carniola Predlog regionalne zasnove prostorskega razvoja turizma na primeru Bele krajine 50 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 REGIONALNA ZASNOVA RAZVOJA TURIZMA V BELI KRAJINI Avtor besedila in slikovnih prilog: KLEMEN BELIČIČ, magister prostorskega načrtovanja E-pošta: klemen.belicic@novomesto.si Avtorji fotografij: KLEMEN BELIČIČ, TOMAŽ JESENIČNIK, JAN KOCJAN COBISS 1.04 strokovni članek Č lanek predstavlja rezultate magistrskega dela s področja prostorskega na- črtovanja turizma na regionalni ravni. Regionalna raven načrtovanja je vmesna raven med lokalno in državno, s čimer omogoča celovito pove- zovanje strateških in drugih usmeritev na višjih ravneh (državni, evropski …) z željami in potrebami manjših območij oziroma lokalnih skupnosti. V prostor- skonačrtovalski praksi in v ostalih sektorjih (na primer promet, gospodarstvo, turizem, vode, krajina) se vedno znova izkazuje smiselnost usmerjanja in načrto- vanja razvoja na ravni regije, saj na eni strani procesi in pojavi presegajo admini- strativno določene meje občin, na drugi strani pa je njihova obravnava na ravni države preveč posplošena, preobsežna ali premalo konkretna (Pogačnik 2006). V zadnjih letih je opazna rast turistične dejavnosti v svetu. Z rastjo turističnega sektorja pa se povečujejo tudi negativni vplivi turizma na okolje in prostor. Posledično se vedno bolj poudarja pomen trajnostnega razvoja turizma, ki naj ob razvoju dejavnosti in večanju dodane vrednosti ne bi negativno vplival na okolje in kakovost bivanja ljudi. Želene cilje trajnostnega prostorskega razvoja turizma lahko dosežemo le z usklajenim in premišljenim prostorskim načrto- vanjem ter usmerjanjem razvoja dejavnosti v prostoru. Nekontroliran, stihijski razvoj turistične infrastrukture v prostoru se je že večkrat izkazal za neustrezne- ga in povzročil razvrednotenje prostora, kar lahko dolgoročno vodi do zmanj- šane turistične privlačnosti območja (Beličič 2022). V članku so predstavljeni ključni poudarki magistrskega dela z naslovom Pre- dlog regionalne zasnove prostorskega razvoja turizma na primeru Bele krajine (Beličič 2022). Povezava regionalnega prostorskega načrtovanja in turizma Turistični razvoj in prostorsko načrtovanje sta med seboj povezana. Z vidi- ka prostorskega načrtovanja je pri usmerjanju prostorskega razvoja in pripravi prostorskih načrtov treba upoštevati obstoječe stanje in težnje razvoja turizma, ene od pomembnih dejavnosti v prostoru. Med potrebne podlage za izdelavo regionalnega prostorskega načrta Pogačnik (2006) v knjigi Kako izdelamo pro- storske načrte uvršča analizo turističnih območij regionalnega pomena. V turiz- mu se razvoj opira predvsem na naravne, zgodovinske in kulturne dobrine ter na njihovo kontinuiteto. Institucije prostorskega načrtovanja pa predstavljajo javni interes, katerega vloga je ohranjanje in varovanje kontinuitete tovrstnih dobrin s pravilnimi in demokratičnimi odločitvami. Prostorski obseg območij turizma in njihove opreme (število prenočitvenih zmogljivosti in zmogljivost kampov, število športnih igrišč, gospodarska javna infrastruktura in podobno) načrtujemo na podlagi prostorskih in naravnih možnosti ter potencialnega šte- vila gostov oziroma željenega razvoja turizma. Ključna vloga prostorskega načr- tovanja v povezavi s turizmom je omogočiti čim večjo stopnjo razvoja turizma s čim manjšim škodljivim vplivanjem turizma na prostor in okolje (Dede in Ayten 2012). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 51 REGIONALNA ZASNOVA RAZVOJA TURIZMA V BELI KRAJINI - Pregledali in povzeli ključne strateške razvojne dokumente na različnih ravneh z relevantnih področij, kamor sodi tudi Strategija razvoja Slovenije, ki je krovni razvojni dokument Slovenije. Na področju turizma smo pregledali Strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 in Strategijo razvoja turizma v destinaciji Bela krajina 2018–2022. Podrobneje smo preučili tudi usmeritve z vidika razvoja turizma v prostoru v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije in v prostorskih načrtih občin Črnomelj, Metlika in Semič. - Izvedli prostorsko analizo obravnavanega območja. Obsegala je analizo naravnih (podnebja, geologije, površja, rastlinstva, gozdov, prsti, posebnih živali, voda, zavarovanih območij, naravnih vrednot in območij Nature 2000) in družbenih (prebivalstva, gospodarstva, zgodovinski oris in kulturne dediščine) značilnosti Bele krajine ter tamkajšnje gospodarske javne infrastrukture. - Analizirani so bili stanje turizma v Beli krajini: turistični obisk, nastanitvene zmogljivosti, gastronomska ponudba in ponudba ostalih osnovnih storitev (zdravstvo, trgovine …), lokacije in urejenost turističnih poti, športna in kongresna infrastruktura, prireditve, turistične znamenitosti (naravne in kulturne), turistični produkti in organiziranost turizma v regiji. Usklajevanje le-teh je ključnega pome- na za izdelavo regionalnega načrta po načelih celostnega in trajnostnega ra- zvoja regije.« (Jurinčič 2014, 151). Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3 2021) določa izdelavo regionalnih prostorskih načrtov razvojnih regij. Med drugim določa, da se v regional- nem prostorskem načrtu uskladijo in določijo zasnove prostorskih ureditev lokalnega pomena, ki segajo na ob- močje več občin ali vplivajo na njihov razvoj. V 4. odstavku 75. člena zako- na so navedene konkretne prostorske ureditve, za katere se določijo zasnove. Med navedenimi prostorskimi uredi- tvami so v novem zakonu, napram preteklemu (Zakon o urejanju … 2017), določena tudi prednostna ob- močja za razvoj turizma. Priprava regionalne zasnove prostorskega razvoja turizma Zaradi preobsežnega dela priprave pre- dloga regionalnega prostorskega načrta regije in potrebnih strokovnih podlag je bila študija usmerjena v obravnavo prostorskega razvoja turizma na ravni regije. Izbrana je bila regija Bela kra- jina, ki je dejansko subregija razvojne regije Jugovzhodna Slovenija. Za določitev usmeritev nadaljnjega prostorskega razvoja turizma prek strateških ciljev, koncepta prostor- skega razvoja, zemljevida zasnove prostorskega razvoja turizma in za- stavljenih prostorskih ukrepov, smo predhodno: - preučili zakone, ki urejajo področje prostorskega načrtovanja in spodbujanja skladnega regionalnega razvoja. Pri razvoju trajnostnega turizma gre za dolgoročno optimalno izkorišča- nje razpoložljivih turističnih resur- sov, znotraj sprejemljivih vplivov na naravo, socialne razmere in ekonom- sko okolje (Gosar in Jurinčič 2003). Če razvoj turizma nosilnih zmoglji- vosti regije ne upošteva, dolgoročno ogroža prihodnost turizma v njej in tudi negativno vpliva na njen celo- vit razvoj. V tem pogledu je treba razvoj turizma v mejah nosilne zmo- gljivosti usmerjati na več različnih področjih. Jurinčič (2014) je v svoji raziskavi preučeval nosilno zmoglji- vost za območje Slovenske Istre. Pri tem je upošteval več področij turiz- ma, za katere je na podlagi kriteri- jev in kazalnikov izračunal nosilno zmogljivost. Področja, za katera so bile izračunane nosilne sposobnosti, so prostorsko-ekološki indikator- ji, kapaciteta plaž, kakovost morske in pitne vode, zbiranje in ravnanje z odpadki, kakovost zraka, parki in zelenice, infrastrukturni indikatorji, nastanitvene zmogljivosti, količina pitne vode, odvajanje in čiščenje od- padne vode, cestni promet, parkirna mesta, železniški promet, morski promet, letalski promet, socio-psi- hološki indikatorji, zadovoljstvo pre- bivalcev z učinki turizma ter splošno zadovoljstvo turistov. Izračunana nosilna zmogljivost ni nekaj fiksne- ga in se ne more določiti enkrat za vselej. V primeru ustreznega stra- teškega upravljanja lahko nosilno zmogljivost povečamo, z negativnim razvojem pa se nosilna zmogljivost lahko tudi zmanjša. »Poleg analize nosilne zmogljivosti za razvoj turizma v regiji bi morali opraviti tudi analize nosilne zmogljivosti drugih dejavnosti. 52 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 REGIONALNA ZASNOVA RAZVOJA TURIZMA V BELI KRAJINI Gorjancev na severu in Kočevskega Roga na zahodu; na sliki 1 so označena z rdečo barvo. To območje je prednostno usmerjeno v pridelavo vin. Z vidika turizma je na tem območju privlačna kulturna pokrajina, ki jo sestavljajo številni vinogradi. Na tem območju številni ponudniki vin že ponujajo vinska doživetja za obiskovalce. Kulinarična doživetja obsegajo tudi ponudnike hrane zunaj omenjenega območja, označenega z rdečo barvo. o Zadnje doživetje je doživetje ob in na reki Kolpi, ki med obiskovalci Bele krajine velja za glavno naravno zanimivost. Aktualna je predvsem v poletnem času, ko je primerna za kopanje. naravne vrednote, dva krajinska parka ter vpetost v evropsko omrežje varstvenih območij Natura 2000. Sem spada tudi narava in okolica reke Kolpe, ki pa je v konceptu zaradi svoje izstopajoče vloge v prostorskem razvoju turizma, prikazana kot ločeno doživetje. Velik potencial za obisk tujih in domačih turistov so tudi naravni spomenik reka Krupa, Divji potok in Dobličica. Belokranjski posebnosti sta črni močeril in belokranjski steljniki, ki so pokrajinska posebnost Bele krajine. Velik potencial imajo tudi ostale naravne vrednote ter skriti kotički gozda Bele krajine, ki prekriva že več kot 65 % površja. o Kulinarična in vinska doživetja obsegajo območje obronkov - Pomemben vir za analizo stanja in izzivov na področju turizma so bili polstrukturirani intervjuji z različnimi deležniki na področju turizma. Izvedli smo intervjuje s šestimi turističnimi ponudniki in tremi predstavniki institucij, katerih dejavnost je delno ali v celoti usmerjena v razvoj turizma. Glavna kriterija izbire sogovornikov sta bila raznolikost njihovega delovanja in njihova enakomerna prostorska razporeditev. - Iz analiz smo izluščili ključne poudarke ter z metodo SWOT ocenili ključne prednosti, slabosti priložnosti in nevarnosti turizma v Beli krajini. - Na podlagi prostorskih analiz in analiz turizma smo izdelali členitev prostora Bele krajine (slika 1). Enote členitve smo poimenovali doživetja. Doživetje je torej sklop aktivnosti, ki jih turist lahko doživi ob obisku destinacije. Doživetja izhajajo iz notranjega potenciala regije, ki ga predstavlja naravno in kulturno izročilo: o Kulturna doživetja. Največ o kulturni dediščini lahko spoznamo v Metliki, Semiču in Črnomlju (muzeji in galerije). V teh krajih je tudi več kulturnih prireditev, med katerimi so bolj znane Vinska vigred, Jurjevanje in Semiška ohcet. o Doživetja v naravi so v konceptualnem prikazu zastopana v osrednjem delu regije. Bela krajina se ponaša z bogato naravno dediščino, kamor uvršamo številne kulturna doživetja doživetja v naravi kulinarična in vinska doživetja doživetja na in ob Kolpi Kolpa meja regije Slika 1: Členitev Bele krajine z vidika turističnega razvoja. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 53 REGIONALNA ZASNOVA RAZVOJA TURIZMA V BELI KRAJINI Metliko in Semič. V teh naseljih je dobro razvita osnovna infrastruktura, dobra je tudi opremljenost z osnov- nimi storitvami. Po tem scenariju se v jedrna naselja umešča večji del nastanitvenih kapacitet in turistične ponudbe, ki se navezuje na ponudbo ostalih, manjših naselij v Beli krajini. Mrežni koncept predvideva enako- vredno obravnavo naselij na celotnem V linearnem konceptu sta osrednji prvini razvoja reka in pas z naselji ob reki Kolpi. Kolpa je ključna turistična atrakcija Bele krajine, ki privlači šte- vilne turiste. V linearnem konceptu je pas ob reki skupaj z naselji osrednje območje razvoja turistične dejavnosti v prostoru. Jedrni koncept predvideva usmerja- nje razvoja prednostno v Črnomelj, Strateški cilji in koncept prostorskega razvoja Na podlagi analize in izhodišč smo pripravili predlog štirih strateških ciljev prostorskega razvoja turizma Bele krajine, ki so podlaga za pro- storski koncept in zasnovo: 1. S prostorsko in funkcionalno povezanostjo se obiskovalcem Bele krajine omogoči, da doživijo štiri sklope doživetij: kulturna doživetja, doživetja v naravi, kulinarična in vinska doživetja ter doživetja na in ob Kolpi. 2. Bela krajina se razvije v butično destinacijo, primerno za individualne goste z večjo kupno močjo. Razvoj v smeri butičnosti se opre na notranje potenciale regije, kot so dobro ohranjena narava, naravni viri in bogata kulturna dediščina. 3. Prepreči se razvoj masovnega turizma ob reki Kolpi. Turizem se razvija enakomerno in razpršeno na celotnem območju Bele krajine. Kljub razpršenemu razvoju so Črnomelj, Metlika in Semič središča turističnega razvoja z večjim številom prenočitvenih kapacitet, turističnih in drugih storitev. 4. Prepreči se sezonskost turizma v destinaciji in z raznoliko turistično ponudbo privabi goste tudi v hladnejši polovici leta. Na sliki 2 so predstavljeni scenari- ji nadaljnjega prostorskega razvoja turizma. Kot idealna možnost je izbran sintezni koncept, ki udejanja najboljše značilnosti posameznih scenarijev. linearni koncept jedrni koncept mrežni koncept sintezni koncept Slika 2: Variantni koncepti prostorskega razvoja turizma Bele krajine. PREDNOSTI SLABOSTI • Izkoriščanje potenciala, ki ga prinaša reka Kolpa. Gre za potencial naravne in kulturne dediščine Kolpe in okolice, aktivnosti na in ob reki ter sprostitev in uživanje obiskovalcev na naravnih kopališčih. • Razvoj gospodarske dejavnosti v obmejnih naselij, za katere je značilna neugodna demografska sestava. • Nevarnost razvoja masovnega turizma in prevelik pritisk na občutljivo naravno okolje ob vodotoku. • Slaba založenost ali potreba po umeščanju osnovnih storitev v naselja ob Kolpi. • Osredotočanje na le eno izmed oblik doživetij, ki jih ponuja destinacija Bela krajina. Preglednica 1: Prednosti in slabosti scenarija linearnega razvoja. 54 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 REGIONALNA ZASNOVA RAZVOJA TURIZMA V BELI KRAJINI Predlog prostorske zasnove razvoja turizma Zasnova prostorskega razvoja je prikaz konkretnih prostorskih usmeritev in ukrepov za prihodnji razvoj turizma v Beli krajini. Opredeljuje različna sredi- šča, ki so povezana z izdelano členitvijo prostora Bele krajine z vidika turistič- nih doživetij. Središča smo razdelili na obstoječa in predvidena, kjer se doda- tno spodbujajo ali umeščajo določene aktivnosti in turistična ponudba: • Središča z večjim številom nastanitvenih kapacitet. V to kategorijo smo uvrstili Metliko in Semič s hotelsko ponudbo, Dragatuš in Podlog, kjer je po en ponudnik z zmogljivostjo nastanitev več kot 20 ležišč, in Vinico, ki ima na razpolago nadpovprečno število ležišč v kampih. Črnomelj je opredeljen kot predvideno središče z večjim povezanost med kraji, povezanost med turističnimi ponudniki, skupen nastop na trgu in promocija destina- cije kot celote. območju Bele krajine. Preprečuje se usmerjenost le v določena območja in naselja. Prizadeva si za dobro fizično in funkcionalno povezanost vseh naselij. Sintezni koncept je predlagani pro- storski razvoj turizma v Beli krajini, ki je skladen z zastavljenimi cilji in strateškimi dokumenti. Je zmes vseh treh predhodno opisanih scenarijev in povzema njihove prednosti. Os ra- zvoja je pas ob Kolpi in reka z vso tu- ristično ponudbo. Hkrati se razvijajo vsa tri večja središča s poudarkom na razvoju prenočitvenih kapacitet in boljšim dostopom (javni prevoz), zato so izhodišče za odkrivanje Bele krajine. Razvijajo pa se tudi posame- zna manjša naselja in lokacije turi- stičnih zanimivosti na celotnem ob- močju Bele krajine. S tem se prepreči prevelik pritisk turizma na območje ob reki Kolpi. Pri udejanjanju kon- cepta imajo pomembno vlogo dobra PREDNOSTI SLABOSTI • Jedrna naselja so infrastrukturno in storitveno dobro opremljena, zato so za razvoj dodatnih storitev potrebna manjša vlaganja. • Neizkoriščen potencial reke Kolpe. • Manjša vlaganja v razvoj turizma v perifernih in obmejnih naseljih. • Neusklajenost s strateškimi cilji, ki poudarjajo razvoj različnih vrst turizma z osredotočenostjo na naravno dediščino Bele krajine. PREDNOSTI SLABOSTI • Omogoča razvoj različnih tipov turizma in gostom ponuja različne oblike aktivnosti. • Omogoča razvoj celotnega območja regije. • Večji stroški za izgradnjo nove in vzdrževanje obstoječe infrastrukture. • Pretirano poseganje in vpliv na prosti trg razvoja turistične ponudbe. • Pretirano osredotočanje na naselja in območja z nižjim turističnim potencialom. Preglednica 2: Prednosti in slabosti jedrnega koncepta razvoja. Preglednica 3: Prednosti in slabosti mrežnega koncepta razvoja. Slika 3: Čolnarjenje po reki Kolpi (foto: Jan Kocjan). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 55 REGIONALNA ZASNOVA RAZVOJA TURIZMA V BELI KRAJINI Prav tako se ohranja in nadgradi ponudba lokalne hrane in tradicionalne belokranjske kulinarike. • Med središča za doživetja v naravi so uvrščena naselja Adlešiči, Veliki Nerajec in Pusti Gradec. Vsa tri so izhodišče za obisk Krajinskega parka Kolpa in Krajinskega parka Lahinja. V ta naselja se umešča tudi turistično ponudbo, ki ponuja doživetja v naravi, kot so čolnarjenje, kolesarjenje, pohodništvo ter vodeni pohodi po naravi. Med središča za doživetja v naravi smo uvrstili tudi tri pomembne pohodniške točke Bele krajine, Mirno goro, Smuk in Krvavčji Vrh. Poleg njih je središče doživetij v naravi vrh Gače s smučiščem in spremljajočo ponudbo, ki je v zadnjih letih postala bolj raznovrstna in prilagojena tudi toplejšemu delu leta. Med predvidena središča za doživetja v naravi smo uvrstili Grdune in Stari trg ob Kolpi. Obe naselji tako postaneta vstopni točki za odkrivanje Krajinskega parka Kolpa. Na zemljevidu zasnove prostorskega razvoja turizma so dodatno poudarjeni in označeni: - oba krajinska parka. V parkih se uredi in vzdržuje označene sprehajalne poti. Razen tega se poleg vodenja po parku za organizirane skupine nudi tudi vodenje za individualne goste in družine, ki destinacijo obiščejo posamezno. - Obstoječa športna infrastruktura: dodatno razvijajo ponudba vin, degustiranje in kulturna pokrajina – vinogradi. Največ teh središč je v metliškem vinorodnem okolišu (Drašiči, Krmačina, Vidošiči, T rnovec), dobro je razvit tudi semiški okoliš (Semič s Semiško goro in Črešnjevec), medtem, ko so v črnomaljskem vinorodnem okolišu v zasnovi predvidena dodatna središča v Rodinah, Stražnjem Vrhu in Mavrlenu. Vsa tri središča imajo potencial za vinska doživetja, vendar zaenkrat ne ponujajo degustacij ali drugih vinskih doživetij za turiste. o Druga podvrsta središč so središča kulinaričnih in gastronomskih doživetij. Mednje uvrščamo Črnomelj, Metliko, Semič, Vinico, Krasinec, Radence in Podzemelj. V njih se spodbujata razvoj in ohranjanje ponudnikov prehrane. številom nastanitvenih kapacitet, saj nima hotela, ker je pred leti prenehal delovati. V Črnomelj se umestijo nov hotel ali objekti z večjim številom sob za goste. • V središča za kulturna doživetja se umešča infrastrukturo za kulturne prireditve in izkoristi obstoječi potencial kulturne dediščine v naseljih. Poleg vseh treh večjih naselij (Metlika, Črnomelj in Semič) smo kot središča za kulturna doživetja predvideli Vinico, ki ima velik turistični potencial z gradom in Spominsko hišo pesniku Otonu Župančiču, in Stari trg ob Kolpi, katerega urbanistična zasnova je lep primer srednjeveškega trškega jedra. • Središča za kulinarična in vinska doživetja so središča, kjer se ohranja in nadgradi obstoječo gastronomsko in vinsko ponudbo. o Tovrstna središča se nadalje členijo na središča vinskih doživetij, kjer se ohranjajo in Slika 4: Belokranjska pogača (foto: Tomaž Jeseničnik). 56 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 REGIONALNA ZASNOVA RAZVOJA TURIZMA V BELI KRAJINI središče za kulturna doživetja središče z večjim številom prenočitvenih kapacitet središče za kulinarična in vinska doživetja središče za doživetja na in ob Kolpi središče za doživetja v naravi predvideno središče z večjim številom prenočitvenih kapacitet predvideno središče za kulinarična in vinska doživetja predvideno središče za doživetja na in ob Kolpi predvideno središče za doživetja v naravi plezališče vzletišče za padalce in zmajarje letališče za športna in turistična letala smučišče Gače adrenalinski park obnova mestnega jedra predviden center gorskega kolesarjenja ureditev nekdanjih kočevarskih vasi glavna vstopno-izstopna postaja za čolne vstopno-izstopna postaja za čolne počivališče za čolne predvidena vstopno-izstopna postaja za čolne manjši termalni kompleks izgradnja kanalizacijskega omrežja novo kopališče na Lahinji obnova gradu Gradac pomembnejša prometnica predvidena prometnica prometnica manj pomembna prometnica povezovalna kolesarska pot predvidena povezovalna kolesarska pot krajinski park območje razvoja aktivnosti v naravi in ohranjanja narave območje razvoja zidaniškega turizma in ohranjanja vinogradniške pokrajine Kolpa meja regije Avtor: Klemen Beličič ob Kolpi Vr h Ručetna vas in in Mav Slika 5: Zasnova prostorskega razvoja turizma v Beli krajini. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 57 REGIONALNA ZASNOVA RAZVOJA TURIZMA V BELI KRAJINI aktivnosti na smučišču Gače ter kopališče na reki Lahinji. - Predvidene so obnove starih mestnih jeder, gradu Gradac ter ustrezna predstavitev adrenalinski park. V zasnovi je poudarjen razvoj nove infrastrukture, kot so nova vstopna in izstopna mesta na rekah, razvoj poletnih smučišče, plezališče, letališče v Prilozju (usmeritev v nudenje turističnih poletov), vstopna in izstopna mesta ter počivališča za čolne na Kolpi ter manjši STRATEŠKI CILJ UKREP CILJ 1: S prostorsko in funkcionalno povezanostjo se obiskovalcem Bele krajine omogoči, da doživijo štiri sklope doživetij: kulturna doživetja, doživetja v naravi, kulinarična in vinska doživetja ter doživetja na in ob Kolpi. UKREP 1: Raznoliko ponudbo različnih turističnih ponudnikov se povezuje in združuje v turistične pakete. UKREP 2: Vzdržuje se obstoječe kolesarske poti in se jih enotno označi. UKREP 3: Vzpostavita se novi kolesarski poti na odsekih Črnomelj–Stranska vas in Črnomelj–Vinica po trasi nerealizirane železniške proge Črnomelj–Vrbovsko. UKREP 4: Vzpostavi se mrežo izposoje električnih koles po celotni Beli krajini. UKREP 5: Vzpostavi se linijo avtobusnega prevoza, ki povezuje vsa tri večja središča ter središča za doživetja na in ob reki Kolpi. UKREP 6: V središčih vinskih doživetij se uredi zidanice za prenočevanja turistov. Preuči se možnost vzpostavitve razpršenega hotela v zidanicah. UKREP 7: V Rodinah, na Stražnjem Vrhu in Mavrlenu se ponudi gostom vinsko doživetje na turističnih kmetijah, v vinotočih in vinskih kleteh. CILJ 2: Bela krajina se razvije v butično destinacijo, primerno za individualne goste z večjo kupno močjo. Razvoj v smeri butičnosti se opre na notranje potenciale regije, kot so dobro ohranjena narava, naravni viri in bogata kulturna dediščina. UKREP 8: Obnovi se grad Gradac in vanj umesti prestižni hotel ali druga oblika nastanitve. V okolici gradu se uredi manjše golf igrišče. UKREP 9: Obnovita in revitalizirata se stari mestni jedri Metlike in Črnomlja. Revitalizacija vključuje tudi umestitev novih storitev in gastronomske ponudbe za zahtevnejše goste. UKREP 10: V Grdunih in Starem trgu ob Kolpi se vzpostavita vstopni točki za obisk Krajinskega parka Kolpa. V Starem trgu se uredi manjše informacijsko središče, v Grdunih pa se uredi glavno informacijsko središče in umesti upravo parka. CILJ 3: Prepreči se razvoj masovnega turizma ob reki Kolpi. Turizem se razvija enakomerno in razpršeno na celotnem območju Bele krajine. Kljub razpršenemu razvoju Črnomelj, Metlika in Semič ostajajo središča turističnega razvoja z večjim številom prenočitvenih kapacitet, turističnih in drugih storitev. UKREP 11: Izvaja se nadzor nad turističnim obiskom ter preprečuje pretiran obisk določenih lokacij ob Kolpi v poletnih mesecih. V ta namen se izdela študija nosilnih zmogljivosti s poudarkom na območju reke Kolpe. V njej se opredelijo ukrepi za omejevanje obiska. UKREP 12: Sprejme se že izdelan plovni režim za reko Kolpo. UKREP 13: Uredi se hotel v že obstoječem objektu v Črnomlju. UKREP 14: Uredi se kanalizacijsko omrežje in čiščenje odpadne vode v čistilnih napravah, prednostno v naseljih Učakovci, Preloka, Marindol in Dobliče. CILJ 4: Prepreči se sezonskost turizma v destinaciji in z raznoliko turistično ponudbo privabi goste tudi v hladnejši polovici leta. UKREP 15: Na smučišču Gače se uredi proge za gorsko kolesarjenje in vzpostavi center za servis in izposojo koles. UKREP 15: Izgradi se vsaj eden od predvidenih termalnih kompleksov, bodisi v Božakovem bodisi v Šipku pri Dragatušu. drugi ukrepi UKREP 16: Omogočijo se lažje dostopni in bolj pogosti poleti za turistične namene z letali na športnem letališču Prilozje. UKREP 17: Za turistični obisk se uredi kočevarske vasi Komarna vas, Brezovica, Grčice in Planina. UKREP 18: Uredijo se vstopna in izstopna mesta za čolne na rekah Lahinji, Dobličici in Krupi ter vzpostavijo izposojevalnice čolnov v naseljih v bližini navedenih vodotokov. UKREP 19: Uredi se kopališče na reki Lahinji v Črnomlju. Preglednica 4: Prednosti in slabosti mrežnega koncepta razvoja. NAPIS NAD ČLANKOM 58 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 REGIONALNA ZASNOVA RAZVOJA TURIZMA V BELI KRAJINI analiza stanja, izdelava strokovnih podlag in zasnova prostorskega razvo- ja z ukrepi, ki udejanjajo zastavljeno vizijo in predvidene cilje. Regionalni prostorski načrt obravnava različne teme, od razvoja poselitve, gospodar- ske javne infrastrukture, mobilnosti in podobnega, pa vse do načrtovanja razvoja turizma v prostoru. V Slove- niji doslej še ni bil sprejet noben pro- storski načrt na ravni regije, zato je magistrsko delo pionirski poskus iz- delave in predloga pristopa k njegovi izdelavi. Na drugi strani pa rezultati raziskave prikazujejo možnost pri- stopa k načrtovanju turizma na ravni regije, ki se osredotoča na razvoj tu- rizma v prostoru. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da je izdelana prostorska zasnova razvoja turizma lahko orod- je za udejanjanje zastavljene vizije in predvidenih ciljev razvoja turizma v Beli krajini. Posledično je smiselno, da se za slovenske regije v sklopu za- konsko določene izdelave regionalnih prostorskih načrtov (ZUreP-3 2021) izdelajo zasnove prostorskega razvoja turizma regije in na ta način podajo usmeritve za trajnostni razvoj turizma na njihovih območjih. Na pripravljeno zasnovo in predlagane strateške cilje je navezanih 19 ukrepov, predstavljenih v preglednici 4. Zaključek V članku je predstavljen v magistr- skem delu podan predlog regionalne zasnove, ki je zaradi velikega obsega dela omejen na področje načrtovanja turizma. Delo predstavlja način izde- lave dela regionalnega prostorskega načrta, ki ga bodo glede na zakonoda- jo v prihodnosti morale izdelati regi- je. Za izdelavo regionalnega prostor- skega načrta so potrebne podrobna ostankov kočevarskih vasi. - Razvoj vsaj enega od dveh predlaganih termalnih kompleksov. - Izgradnja manjkajočega kanalizacijskega omrežja, predvsem v aglomeracijah v neposredni bližini reke Kolpe. - Pomembne povezave: kolesarske poti, železniška povezava z železniškimi postajami in cestne povezave. Kot prometnica, ki bo vplivala na razvoj, je predvidena tretja razvojna os, prikazana pa je njena okvirna trasa. Viri in literatura 1. Bela krajina, 2023. Medmrežje: https://www.belakrajina.si/ (20. 1. 2023). 2. Beličič, K. 2020: Predlog regionalne zasnove prostorskega razvoja turizma na primeru Bele krajine. Magistrsko delo, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Medmrežje: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=117355&lang=slv (3. 12. 2022). 3. Dede, O. M., Ayten, A., M. 2012: The role of spatial planning for sustainable tourism development: A theoretical model for T urkey. Tourism – Original scientific paper 60-4. Medmrežje: https://pdfs.semanticscholar.org/9a90/4f9ce4a03b0603c889ff0673a0142b48a18c.pdf (31. 1. 2020). 4. Jurinčič, I. 2014: Prostorsko načrtovanje trajnostnega turizma s pomočjo analize nosilne zmogljivosti. T rajnostni razvoj turističnih destinacij alpsko-jadranskega prostora. Koper. 5. Gosar, A., Jurinčič, I. 2003: Sustainable Tourism in the Alpen – Adria Region: Reality and Goals. Dela 19. 6. Pogačnik, A. 1999: Urbanistično planiranje. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 7. Pogačnik, A. 2006: Kako izdelamo prostorske načrte. Univerzitetni učbenik in strokovni priročnik. Maribor. 8. Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2), 2017. Uradni list RS, št. 61/17. Ljubljana. Medmrežje: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7341 (3. 12. 2019). 9. Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3),. 2021. Uradni list RS, št. 199/21. Ljubljana. Medmrežje: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8249 (3. 12. 2022). Slika 6: Smučišče Gače (foto: Klemen Beličič). NAPIS NAD ČLANKOM GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 59 IZVLEČEK Območje občine Bohinj je eno izmed pomembnejših turističnih območij v Sloveniji. Glede na omejene prostorske zmožnosti se predvsem v času poletne turistične sezone kažejo številni vplivi na naravno in družbeno okolje. Leta 2007 je bila opravljena analiza turistične nosilne zmogljivosti na primeru območja občine Bohinj. Darinka Maraž je z analizo desetih indikatorjev ugotovila, da je pri nekaterih že presežen prag nosilne zmogljivosti. Do sedaj se je turistični obisk podvojil, rezultati ponovljene analize pa so pokazali, da je nosilna zmogljivost presežena pri več indikatorjih kot v pretekli analizi. Ključne besede: geografija turizma in rekreacije, nosilna zmogljivost, učinki turizma, rekreacijske dejavnosti, Bohinj ABSTRACT Analysis of tourist carrying capacity in the municipality of Bohinj The Bohinj municipality area is one of the most important tourist areas in Slovenia. Given its limited spatial capacity, a number of impacts on the natural and social environment are visible, especially during the summer tourist season. In 2007, an analysis of tourism carrying capacity was carried out for the Bohinj municipality. Darinka Maraž's analysis of ten indicators showed that some of them had already exceeded the carrying capacity threshold. Tourist arrivals have doubled so far, but the results of the reanalysis showed that the carrying capacity is exceeded for more indicators than in the previous analysis. Key words: geography of tourism and recreation, carrying capacity, tourism impacts, recreational activities, Bohinj Analiza turistične nosilne zmogljivosti v občini Bohinj 60 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 TURISTIČNA NOSILNA ZMOGLJIVOST OBČINE BOHINJ Avtor besedila: JOŽE MARKEŠ, magister geografije Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana E-pošta: markes.joze@gmail.com Avtor in vir naslovne fotografije: MITJA SODJA, TURIZEM BOHINJ COBISS 1.04 strokovni članek O bčina Bohinj leži na severozahodu države, na območju jugovzhodnega dela Julijskih Alp. Bohinj označuje alpsko kotlino, v kateri sta poleg Bohinjskega jezera in njegovega zaledja Zgornja in Spodnja Bohinjska dolina. Je geografsko zaključen prostor, kotlino pa omejujejo planoti Pokljuka na severu in Komna na zahodu ter Spodnje Bohinjske gore in planota Jelovica na jugu, proti vzhodu pa je omejena s Sotesko (Predstavitev občine Bohinj 2022). Bohinj je s svojimi privlačnimi naravnimi danostmi priljubljena destinacija šte- vilnih obiskovalcev. Turistični obisk v zadnjih letih narašča, v obdobju 2010– 2022 se je število prenočitev več kot podvojilo. Razvoj množičnosti turizma in različnih oblik rekreacije na prostem degradirata ali vsaj resno ogrožata ranlji- vejša alpska območja. Pri tem gre v prvi vrsti za pritiske na naravno in družbeno okolje, natančneje na naravnogeografske prvine, kot so voda, zrak, relief, prst, rastlinstvo, živalstvo, kar je dolgoročno pogosto moteče, še najbolj za doma- čine, nedvomno pa tudi za obiskovalce (Cigale 2004). Turizem in rekreacija bosta glede na trenutne trende tudi v prihodnje ena od glavnih dejavnikov razvoja Bohinja, zato smo tematiko podrobneje raziskali, s čimer bo možno bolje usmerjati politiko upravljanja na način, da bodo imeli učinki turizma in rekreacije čim manjše posledice na okolje. Leta 2007 je v diplomski nalogi z naslovom Poskus analize turistične nosilne zmogljivosti na primeru občine Bohinj avtorica Darinka Maraž ugotovila, da je pri nekaterih indikatorjih (čiščenje odpadnih voda, parkirna mesta) nosilna zmogljivost pokrajine že presežena (Maraž 2007). Naraščanje obiska v zadnjih letih kaže potrebo po sodobnejši študiji stanja v občini, ki bi omogočila primer- javo rezultatov in jasno pokazala, kako se Bohinj spopada s posledičnimi izzivi. Metoda analize nosilne zmogljivosti Turistična nosilna zmogljivost nima enoznačne definicije. Po definiciji Svetov- ne turistične organizacije (World Tourism Organization) je določena z maksi- Slika 1: Občina Bohinj (vir: Občina Bohinj 2023). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 61 TURISTIČNA NOSILNA ZMOGLJIVOST OBČINE BOHINJ to točkoven značaj, zato je težje ugo- tavljati podrobnosti z njimi povezanih učinkov (Cigale 2004). V preglednici 1 razberemo, da je bilo zmanjšanje obiska leta 2020 zgolj pre- hodnega značaja in je posledica epide- mioloških ukrepov zaradi epidemije Covid-19. Leta 2021 je destinacija že beležila obisk iz predkoronskih let. Težava pa ni le neenakomerna pro- storska porazdelitev pritiskov, temveč tudi časovna porazdelitev obiska, ki je na primeru Bohinja zaradi naravnih razmer, na primer odvisnosti smučišč od snega pozimi ali ugodnih kopal- nih razmer poleti, precej izrazit pojav. Izrazita sezonskost – koncentracija turistov samo v določenem delu leta – je posebej neugodna z ekonomskih vidikov, pa tudi z vidika negativnih vplivov na okolje in družbo. Primer gospodarskih težav, ki izhajajo iz se- zonskosti, so začasna delovna mesta v turizmu v času sezone in posledično Turistični obisk v Bohinju Bohinj je s svojimi privlačnimi narav- nimi razmerami destinacija številnih obiskovalcev. V zadnjih letih turistič- ni obisk narašča. Med letoma 2010 in 2022, ki na področju turizma velja za leto rekordov, se je število prihodov turistov več kot podvojilo. Leta 2010 so v občini Bohinj zabeležili približno 117.000 prihodov turistov, leta 2022 pa 299.000. Na drugi strani se pov- prečna doba bivanja krajša. Po oceni T urizma Bohinj destinacijo letno obi- šče tudi 650.000 dnevnih izletnikov, v poletnih mesecih več kot 10.000 dnevno (Turizem Bohinj 2022). Ci- gale (2004) navaja, da že zgolj pri- sotnost turistov pomeni določeno obremenitev, ki se seveda povečuje z ravnanjem turistov in njihovimi ak- tivnostmi. Opozori tudi na težave pri obravnavi pritiskov in obremenitev na območju večjih ozemeljskih enot, kot je na primer občina Bohinj, saj učinki večkrat niso enakomerno porazdeljeni v prostoru, ampak imajo lahko izrazi- malnim številom turistov na določeni turistični destinaciji, ki ne povzročajo negativnega vpliva na naravno in družbeno okolje (lokalni prebivalci), ter ne zmanjšujejo kakovost zadovolj- stva obiskovalcev (Mangion 2001). V geografiji je pomembna predvsem nosilna zmogljivost okolja, torej zmo- gljivost narave, da prenese določeno stopnjo človekovih obremenitev, ki v njej ne povzročijo sprememb kako- vosti in ne porušijo ravnovesja (Plut 2004). Koncept nosilne zmogljivosti, ki ga je za območje občine Bohinj uporabila Maraž, predvideva tri skupine indika- torjev, pri katerih so analizirani vplivi turizma na okolje (Maraž 2007): a.) prostorsko-ekološki; b.) infrastrukturni; c.) socio-psihološki. Prostorsko-ekološki indikatorji se nanašajo na stanje naravnega okolja. Na primeru Bohinja so obravnavani kakovost rečne in jezerske vode, kako- vost zraka in ravnanje z odpadki. Infrastrukturni indikatorji se nana- šajo na vso infrastrukturo v občini, ki je v uporabi turistične dejavnosti, med drugim cestna infrastruktura in promet. Socio-psihološki indikatorji se nana- šajo na vse elemente v zvezi z lokalno skupnostjo ter odnosom med njo in turisti. Gre za kompleksno raziskoval- no področje, kjer so zelo pomembni razlike v kulturi, vrednotah in intere- sih med lokalnimi prebivalci in turisti ter splošen odnos prebivalcev do ra- zvoja turizma. LETO DOMAČI TUJI SKUPAJ 2010 59.903 57.399 117.302 2011 66.105 70.026 136.131 2012 60.909 72.154 133.063 2013 62.821 76.765 139.586 2014 54.479 74.232 128.711 2015 60.972 95.074 156.046 2016 63.736 114.558 178.294 2017 63.229 146.320 209.549 2018 61.384 187.257 248.641 2019 65.740 205.952 271.692 2020 98.414 58.721 157.135 2021 107.504 94.409 216.058 2022 108.554 204.644 299.053 Preglednica 1: Prihodi domačih in tujih turistov v občini Bohinj (vir: Turizem Bohinj 2022). 62 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 TURISTIČNA NOSILNA ZMOGLJIVOST OBČINE BOHINJ Analiza nosilne zmogljivosti S turizmom je pogosto povezano onesnaževanje voda, v določeni meri tudi zraka. Čeprav turistični obisko- valci k onesnaževanju prispevajo tudi neposredno (na primer z odlaganjem odpadkov, insekticidov in mil nepo- sredno v vode, izpusti toplogrednih plinov kot posledica prometa in podobno), je pomembnejše onesna- ženje, povezano z obstojem in delo- vanjem turistične infrastrukture ter posledičnega prometa. Ko govorimo o infrastrukturi, so objekti pogosto brez ustreznega sistema odvajanja ali čiščenja odpadnih voda, poseben problem pa je tudi intenzivno one- snaževanje zaradi sezonskih viškov obiska (Cigale 2004). Na prime- ru Bohinja smo kot jezersko vodo obravnavali Bohinjsko jezero, kot rečno pa Savo Bohinjko. poletnih mesecih. Vremenske razmere imajo velik vpliv na obisk (predvsem) dnevnih obiskovalcev tudi poleti. Po mnenju Turizma Bohinj je v primeru slabega vremena je obiskovalcev tudi do 90 % manj kot ob lepem vremenu. brezposelnost v času zmanjšanega tu- rističnega povpraševanja. Problem je jasno razviden tudi v re- kordnem letu 2019, ko je bilo samo julija in avgusta zabeleženih 49 % pre- nočitev, skupen delež obiska z junijem in septembrom, pa je dosegel 71 %. Število prenočitev se ne povečuje v vseh sezonah enako, saj se v zadnjih letih relativno bolj krepi poletna sezo- na kot zimska. Leta 2019, januarja in februarja, v tako imenovanem sekun- darnem višku, je bilo skupaj zabeleže- nih 9 odstotkov letnih prenočitev, kar je manj, kot v obdobju, ki ga analizira Maraž (2007). Na tem mestu velja omeniti, da povprečna temperatura v Sloveniji v zadnjem obdobju nara- šča, kar vodi v povprečno tanjšo sne- žno odejo in manjše število snežnih dni v sezoni in s tem seveda slabše razmere na smučiščih. Ker dobršen del turistov Bohinj v zimski sezoni obišče zaradi snežnih aktivnosti, lah- ko zgornja ugotovitev pojasni, zakaj se obisk v zimskih mesecih ne krepi sorazmerno z njegovim naraščanjem v indikator rezultati analize kakovost rečne in jezerske vode Poročilo Agencije RS za okolje za leto 2019 navaja, da je najbolj pereča problematika jezer naraščajoča trofičnost, oziroma preobremenjenost s hranili, ki je posledica povečane količine fosforja. Njegova vsebnost v Bohinjskem jezeru je nizka, kar ohranja skromno raven produktivnosti rastlinskega planktona. Zato je prosojnost jezerske vode razmeroma velika. Ekološko stanje jezera je ocenjeno kot zelo dobro. Nosilna zmogljivost ni presežena kakovost zraka Največ emisij toplogrednih plinov prispeva industrija, sledijo emisije iz prometa in stanovanjskih stavb. Pri vseh virih je najbolj problematičen izpust ogljikovega dioksida. Kljub temu se kakovost zraka v primerjavi s predhodno analizo ni poslabšala. Nosilna zmogljivost ni presežena. zbiranje in ravnanje z odpadki Kar se tiče količine zbranih odpadkov, se položaj ni bistveno spremenil. Leta 2002 je bilo na primer v občini ustvarjenih 1820 ton odpadkov, leta 2019, ko je Bohinj beležil rekordni turistični obisk pa 1750 ton. Problematični so poletni viški količine odpadkov. Tudi v tem primeru se je izkazalo, da nosilna zmogljivost ni presežena. Preglednica 2: Prostorsko-ekološki indikatorji (viri: ARSO 2008; ARSO 2022; Maraž 2007; Markeš 2022; Stanje površinskih voda 2017). 3,4 5,5 3,0 3,4 4,8 12,0 23,0 26,1 10,2 4,0 1,3 3,2 0,0 5,0 10,0 15,0 20,0 25,0 30,0 januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december DELEŽ (%) MESEC Slika 2: Sezonska porazdelitev obiska (vir: Turizem Bohinj 2022). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 63 TURISTIČNA NOSILNA ZMOGLJIVOST OBČINE BOHINJ Faulkner in Tideswell (1997) oce- njujeta, da se percepcije lokalnih prebivalcev spreminjajo skladno z njihovimi izkušnjami. Začetno ev- forijo kmalu nadomesti apatija ali razdraženost, ki se največkrat konča z nasprotovanjem. Problem je pravi- loma nenadzorovana rast turističnega obiska, kar vodi v množičnost, po- sledično pa naraščajo tudi negativni učinki na življenje večine domačinov (Faulkner in Tideswell 1997). Ocenjujemo, da so na primeru ob- čine Bohinj socio-psihološki indi- katorji, oziroma dojemanje turizma med lokalnimi prebivalci, najbolj pomembni, ko analiziramo njeno nosilno zmogljivost, saj se dojema- nje na primer cestnega in mirujo- čega prometa v veliki meri navezuje prav na percepcijo domačinov in obiskovalcev. Zadovoljstvo lokalnih prebivalcev in obiskovalcev glede tu- rističnega razvoja kraja smo merili z anketnim vprašalnikom. Najbolj nas je zanimalo, kako domačini zazna- vajo in sprejemajo učinke turizma in rekreacije v Bohinju in kakšen je njihov pogled na nadaljnji razvoj ob- močja. Analiza anket obiskovalcev ni prine- sla presenečenj. Bohinj so ocenjevali kot miren kraj z neokrnjeno naravo, večinoma so se obregnili ob slabšo ponudbo kulturnih programov. V tem segmentu nosilna zmogljivost ni presežena. Zanimiva pa je bila sprememba mnenja lokalnih prebivalcev glede na prejšnjo študijo. Da ima turizem negativen vpliv na kakovost okolja v V preglednici 3 so prikazani rezultati analize nosilne zmogljivosti infrastruk- turnih indikatorjev. T udi v tem prime- ru so bili kriteriji določitve presežene nosilne zmogljivosti določeni glede na primerjavo s prejšnjo analizo. Po- membni so bili tudi rezultati ankete, v kateri so bila izražena mnenja glede cestnega prometa in parkirnih mest. Analiza je pokazala, da je nosilna zmo- gljivost pri treh indikatorjih presežena, saj so se obremenitve infrastrukture za- radi več kot podvojenega obiska v pri- merjavi s predhodno analizo povečale. Zadnja je skupina socio-psiholoških indikatorjev, ki se nanašajo na vse ele- mente v zvezi z lokalno skupnostjo ter odnosom med njo in turisti. V preglednici 2 so podani rezultati analize nosilne zmogljivosti prostor- sko-ekoloških indikatorjev. Kriteriji presežene nosilne zmogljivosti so bile mejne vrednosti analize kakovosti vode in onesnaženja zraka, kot jih določa Agencija RS za okolje, pri odpadkih pa smo rezultate primerjali s prejšnjo štu- dijo in jih ovrednotili s pomočjo mne- nja režijskega obrata Občine Bohinj. Pri nobenem od obravnavanih indika- torjev nosilna zmogljivost ni presežena. Menimo, da so zaradi manjšega obse- ga kmetijske dejavnosti in posledično manjšega gnojenja travnikov vodotoki v boljšem stanju kot v času prejšnje analize, promet pa ni dovolj velik, da bi se izpusti pokazali tudi na in situ ka- kovosti zraka. indikator rezultati analize cestni promet Leta 2002 je cestni odsek Bled–Bohinjska Bistrica povprečno prevozilo 3962 vozil na dan, leta 2019 pa 4940 vozil, pri čemer dnevne konice v poletni sezoni dosegajo 11.000 vozil. Glede na prometne zmožnosti Bohinja se je izkazalo, da je nosilna zmogljivost presežena. parkirna mesta V času prejšnje analize je bilo v Bohinju skupno 1616 parkirnih mest. Leta 2022 jih je bilo v občini 1844. Glede na izjemno povečan (dnevni) promet, je nosilna zmogljivost presežena. odvajanje in čiščenje odpadne vode V času prejšnje analize je bila skupna zmogljivost čistilnih naprav 3150 populacijskih enot. V konici turistične sezone je v občini bivalo do 8000 ljudi, kar pomeni, da je bila nosilna zmogljivost presežena. Po letu 2015 je bila zgrajena nova čistilna naprava z zmogljivostjo 9500 populacijskih enot, v konici pa je v občini (skupaj z lokalnimi prebivalci) bivalo več kot 11.000 ljudi. Kljub izboljšanju čistilnih kapacitet je nosilna zmogljivost presežena. zasedenost nastanitvenih kapacitet Skladno s turističnim obiskom v zadnjih letih se je povečevala tudi ponudba ležišč, ki jih je trenutno približno 9500. Analiza je pokazala, da glede zasedenosti kapacitet nosilna zmogljivost ni presežena. Seveda pa je treba poudariti, da so podatki prikazani na ravni občine. Če bi analiza potekala le v naseljih na območju jezerske sklede, ki so, kar se tiče turističnega obiska najbolj obremenjena, bi bila zasedenost kapacitet bistveno večja. Preglednica 3: Infrastrukturni indikatorji (viri: ARSO 2008; ARSO 2022; Maraž 2007; Markeš 2022; Občina Bohinj 2022; Program odvajanja … 2018; Strategija trajnostnega razvoja … 2021; Turizem Bohinj 2022). 64 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 TURISTIČNA NOSILNA ZMOGLJIVOST OBČINE BOHINJ Rekreacijske dejavnosti na območju Bohinjskega jezera Omeniti velja tudi rekreacijske de- javnosti v občini. Najbolj proble- matična je njihova osredotočenost na območju Bohinjskega jezera. Analiza Turizma Bohinj (2022) je pokazala, da je najbolj množična re- kreacijska dejavnost kopanje, ki za- radi kratke kopalne sezone in večin- skega dostopa do jezera z motornim vozilom pomeni največji pritisk. Pri tem je treba izpostaviti prepletanje motivov prihoda pri obiskovalcih, ki se ukvarjajo z več dejavnostmi hkrati (na primer kolesarjenjem in kopanjem, pohodništvom in kopa- njem, kopanjem in čolnarjenjem in podobno). Največji upravljavski iz- ziv je zagotovo velika sezonska osre- dinjenost na poletna meseca julij in avgust. Pritisk v ostalih dela leta, z izjemo posameznih zimskih in pra- zničnih terminov, ni kritičen. Kopa- nje je problematično tako z vidika V enem od vprašanj smo anketirance povprašali glede njihovega mnenja o preseženi turistični nosilni zmogljivo- sti. Da je ta presežena, meni več kot 80 % domačinov. Pri tem indikator- ju je torej nosilna zmogljivost prese- žena. Bohinju, je leta 2007 menilo dobrih 25 % domačinov, da je ta pozitiven, pa skoraj 60 %. Leta 2022 jih je več kot 55 % izpostavilo negativen vpliv, za pozitivnega pa ga je opredelilo le nekaj več kot 40 %. Ostali vpliva niso znali določiti. Viri in literatura 1. Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO): Kakovost voda v Sloveniji. Ljubljana, 2008. Medmrežje:http://www.arso.gov.si/vode/poročila%20in%20publikacije/kakovost%20voda/Kakovost%20voda-SLO.pdf (14. 5. 2022). 2. Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO): Vir podatkov o kakovosti vodotokov in zraka. Ljubljana, 2022. Medmrežje: https://www.arso.gov.si (14. 5. 2022). 3. Cigale, D. 2004: Posledična navzkrižja in obremenitve slovenskega alpskega sveta zaradi turistične in rekreativne dejavnosti. Doktorska disertacija, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 4. Faulkner, B., Tideswell, C. 1997: A Framework for Monitoring Community Impacts of Tourism. Journal of Sustainable Tourism 5-1. 5. Jurinčič, I. 2005: Zmogljivosti Koprskega primorja za turizem. Doktorska disertacija, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 6. Mangion, M. 2001: Carrying Capacity Assessment for Tourism in the Maltese Islands. Ministry of Tourism. Malta. 7. Maraž, D. 2007: Poskus analize turistične nosilne zmogljivosti na primeru občine Bohinj. Diplomsko delo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 8. Markeš, J. 2022: Učinki in razvojne dileme turizma in rekreacije v občini Bohinj. Magistrsko delo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 9. Občina Bohinj: Vir podatkov o turizmu (interni vir, 10. 6. 2022). Bohinj. 10. Plut, D. 2004: Geografske metode proučevanja degradacije okolja. Ljubljana. 11. Predstavitev občine Bohinj. Občina Bohinj, 2022. Medmrežje: https://obcina.bohinj.si/objave/175 (10. 4. 2023). 12. Program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode za obdobje 2017–2020. Občina Bohinj, 2018. Medmrežje: https://obcina.bohinj.si/DownloadFile?id=220096 (14. 5. 2022). 13. Stanje površinskih voda. Sektor za upravljanje voda Ministrstva za okolje in prostor, 2017. Medmrežje: https://www.gov.si/teme/stanje-povrsinskih-voda/ (14. 5. 2022). 14. Strategija trajnostnega razvoja območja Bohinjskega jezera. Občina Bohinj, 2021. Medmrežje: https://obcina.bohinj.si/DownloadFile?id=331299 (14. 5. 2022). 15. T urizem Bohinj: Vir podatkov o turizmu (interni vir, 15. 5. 2022). Bohinj. 17 58 25 3 41 56 0 10 20 30 40 50 60 70 ne vplivata pozitiven vpliv negativen vpliv 2022 2007 Slika 3: Razlika med mnenjem domačinov v obdobju 2007–2022 (vira: Maraž 2007; Markeš 2022). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 65 DIPLOMANTI prometa, ki ga generira, kot z vidika percepcije lokalnih prebivalcev, ki ga navajajo kot najbolj negativno rekreacijsko dejavnost. Sklep V naši analizi smo preseženo nosil- no zmogljivost ugotovili pri štirih obravnavanih indikatorjih. Čeprav smo pričakovali, da bo zaradi pod- vojitve turističnega obiska nosilna zmogljivost presežena tudi pri ka- terem izmed prostorsko-ekoloških indikatorjev, ugotovitve tega niso potrdile. Predvidevamo, da je število obiskovalcev še vedno premajhno, da bi meritve pokazale problema- tično kakovost vodotokov ali zraka. Prelomna razlika glede na analizo iz leta 2007 je pri zaznavanju turizma med lokalnim prebivalstvom, saj so v primerjavi s prejšnjo analizo prav na tem področju opazne največje razlike. Številne dileme nosilne zmogljivosti v Bohinju so še vedno odprte in zah- tevajo podrobnejše analize. Na tem mestu bi posebej izpostavili nujo po podrobnejši analizi socialne nosilne zmogljivosti, ki bi ji bilo glede na rezultate naše ankete treba nameniti posebno pozornost. Sklepno dej- stvo je, da bodo morali upravljav- ci Bohinja pri uvajanju potrebnih sprememb pohiteti, če želimo, da se območje občine razvija skladno s postulati Triglavskega narodnega parka in pričakovanji domačinov. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani V letu 2022 je na Oddelku za geo- grafijo Filozofske fakultete v Lju- bljani zaključilo študij 55 študentov. Prvo stopnjo bolonjskega študijskega programa je zaključilo 32 študentov, drugo stopnjo bolonjskega študijske- ga programa pa 23 študentov. Deka- njino nagrado Filozofske fakultete za leto 2022 je prejel Tim Gregorčič za diplomsko delo Proučevanje vpliva podnebnih sprememb na slovenske gozdove z uporabo metode maksi- malne entropije. Priznanja Oddelka za geografijo za zaključna dela so prejeli Urh Drofelnik, Tim Janežič, Matej Jelovčan in Erik Kralj. 1. Diplomanti po bolonjskem pro- gramu (Prvostopenjski univerzitetni študijski program Geografija) AŽBE Ema: Sodobni razvoj in varstvo kulturne dediščine v naselju Bitnje. Mentor Dejan Rebernik. COBISS.SI-ID 125200899 BLAZNIK Domen: Ogroženost občine Bovec zaradi naravnih nesreč. Mentor Tajan T robec. COBISS.SI-ID 124656387 CANKAR Jošt: Preobrazba kmetijstva v občini Vrhnika 1941 – 1951. Mentorja Mitja Ferenc, Jernej Zupančič. COBISS.SI-ID 118731267 DROBNIČ Žan: Geografski oris izbranih staroselskih skupnosti v Kaliforniji. Mentorica Tatjana Resnik Planinc. COBISS.SI-ID 123683843 DROFENIK Urh: Biotehnološka podjetja v Sloveniji. Mentor Simon Kušar. COBISS.SI-ID 118736387 GREGORČIČ Tim: Proučevanje vpliva podnebnih sprememb na slovenske gozdove z uporabo metode maksimalne entropije. Mentor Blaž Repe, somentor Andrej Rozman. COBISS.SI-ID 112827651 HAUPTMAN Barbara: Analiza izbranih tematskih poti v LAS Srce Slovenije. Mentorica Irma Potočnik Slavič. COBISS.SI-ID 122617859 IVANC Taja: Socialna in prostorska preobrazba ljubljanske četrti Krakovo. Mentorja Dejan Rebernik, Igor Vidmar. COBISS.SI-ID 109025027 JAKOŠA Maruša: Vodni viri v izraelsko- palestinskem konfliktu. Mentor Jernej Zupančič. COBISS.SI-ID 125264899 Diplomanti geografije v letu 2022 66 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 DIPLOMANTI JEGLIČ Špela: Primerjava erozije prsti med konvencionalno in konzervativno obdelavo tal po metodi RUSLE: vpliv konvencionalne obdelave tal na erozijo tal. Mentor Blaž Repe. COBISS.SI-ID 125203971 JELOVČAN Matej: Geomorfološke značilnosti Udin boršta. Mentor Uroš Stepišnik, somentor Matej Lipar. COBISS.SI-ID 123677699 JENKO Neža: Samooskrba z zelenjavo z vidika trajnostnega razvoja Mestne občine Ljubljana. Mentorica Mojca Ilc Klun, somentorica Barbara Lampič. COBISS.SI-ID 125274371 KAMERIČKI Andraž: Hidrogeografska analiza Šmartinskega jezera. Mentor Tajan T robec. COBISS.SI-ID 125202691 KODRIČ Jošt: Analiza geomorfoloških sprememb na pridobivalnem območju Premogovnika Velenje. Mentor Uroš Stepišnik. COBISS.SI-ID 115776771 KOKALJ Boris: Analiza ameriških predsedniških volitev 2020 v ključnih zveznih državah. Mentor Boštjan Rogelj. COBISS.SI-ID 123643651 KOREN Miha: Stanje okolja v občini Štore. Mentorica Katja Vintar Mally. COBISS.SI-ID 111897859 KOŠČAK Robi: Odnos lokalnega prebivalstva do investicij v občini Grosuplje. Mentorica Irma Potočnik Slavič. COBISS.SI-ID 122635523 KOŠIR Jerneja: Biodinamično čebelarjenje v Sloveniji. Mentor Dejan Cigale. COBISS.SI-ID 120614915 KREČIČ Erik: T ujerodne ribje vrste v jadranskem povodju Slovenije. Mentorica Katja Vintar Mally. COBISS.SI-ID 122669059 KRUŠIČ Špela: Doprinos geografskih znanj k projektnim aktivnostim Ekošole. Mentorica Tatjana Resnik Planinc. COBISS.SI-ID 125268483 MARKOŠEK Blaž: Prostorski in gospodarski razvoj Somestja Brežice-Krško-Sevnica. Mentor Dejan Rebernik. COBISS.SI-ID 124753667 MIHELČIČ Neža: Napovedovanje sprememb rabe tal na Krvavcu s pomočjo metode markovskih verig. Mentor Blaž Repe. COBISS.SI-ID 124769283 MISLEJ Jernej: Vloga permakulture v portugalski lokalni skupnosti Benfeita. Mentorica Katja Vintar Mally. COBISS.SI-ID 123758083 NARED Manca: Taljenje permafrosta v Sibiriji. Mentor Uroš Stepišnik. COBISS.SI-ID 123688195 NIKOLIĆ Polona Karin: Spreminjanje rabe tal v Občini Škofja Loka med letoma 2002 in 2020. Mentor Marko Krevs. COBISS.SI-ID 98995715 PETERNEL Zala: Hidrogeografske značilnosti jezera Jasna. Mentor Tajan T robec. COBISS.SI-ID 120606211 PETROVČIČ Klara: Ptolemajevo razumevanje geografije. Mentor Darko Ogrin. COBISS.SI-ID 124759043 PLOHL Nika: Razvoj vzgojno-izobraževalnih ustanov v občini Radenci. Mentorja Mojca Ilc Klun, Božo Repe. COBISS.SI-ID 122654723 RELJIČ Enej: Dostopnost gozdnih zaplat v Mariboru kot indikator pokrajinske povezanosti. Mentor Blaž Repe. COBISS.SI-ID 125201923 SIMČIČ Klara: Organiziranost in identiteta slovenskih izseljencev v Torontu. Mentorica Mojca Ilc Klun. COBISS.SI-ID 122647043 MRAK Judita Evridika: Vizualna gradiva kot učilo za poučevanje o Alpskih pokrajinah Slovenije. Mentorica Mojca Ilc Klun. COBISS.SI-ID 112833795 OSTRIČ Laura: Odnos prebivalcev Krajinskega parka Goričko do varstva narave. Mentorja Katja Vintar Mally, Igor Škamperle. COBISS.SI-ID 102448131 POPOVIČ Estera: Analiza šolskih poti na izbranih primerih v Sloveniji. Mentorica Tatjana Resnik Planinc, somentor Matej Ogrin. COBISS.SI-ID 126532867 PUSTAVRH Miha: Razvoj turizma v občini Gorenja vas – Poljane. Mentor Dejan Cigale. COBISS.SI-ID 98989059 TILIA Vid: Razvijanje gorske identitete in kompetenc osnovnošolcev. Mentorja Mojca Ilc Klun, Peter Mikša. COBISS.SI-ID 132017411 TOMAŽIČ Marko: Potencialna delovna sila na slovenskem trgu dela. Mentor Boštjan Rogelj, somentor Simon Kušar. COBISS.SI-ID 126530307 ŽNIDAR Iris: Literarni turizem v Sloveniji na primeru Vrhnike, Cankarjevega mesta kot literarnega kraja. Mentor Dejan Cigale. COBISS.SI-ID 104383491 Pripravila: Lucija Miklič Cvek Oddelek za geografijo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem Študentski projekti na praktičnem usposabljanju – 1. stopnja BREC Jakob: Popis divjih odlagališč in osvežitev podatkov na širšem območju Škocjana. Mentorica učiteljica Mojca Poklar, mentor praktik Jaka Kranjc, institucija: Društvo Ekologi brez meja. BUČINEL Martin: Izvedba anketiranja, obdelava rezultatov in priprava poročila pri projektu BLUE DEAL, program Interreg MED. Mentorica učiteljica Mojca Poklar, mentor praktik Slavko Mezek, institucija: Regionalni razvojni center Koper. ČOK Daša: Zasnova paketa terenskih pripomočkov za vodenje turističnih vodnikov po nastajajočem geoparku na Krasu na primeru izbranih geotočk. Mentorica učiteljica Mojca Poklar, mentor praktik Borut Peric, institucija: Park Škocjanske jame. JUREN Nika: Usposabljanje v Nacionalnem parku Berchtesgaden, Nemčija. Mentor učitelj Gregor Kovačič, mentor praktik Hans Kraft, institucija: Nacionalni park Berchtesgaden, v sodelovanju s Fakulteto za humanistične študije Univerze na Primorskem in Parkom Škocjanske jame. KURTOVIČ Tina: Vpliv virusa Covid-19 na turizem v Sloveniji za izbrane občine v obdobju 2017–2021. Mentorica učiteljica Mojca Poklar, mentor praktik Borut Peric, institucija: Park Škocjanske jame. TONI Robert: Vpliv spremembe prehranskih navad na zmožnost samooskrbe Slovenije. Mentorja Dejan Rebernik, Damjan Mandelc. COBISS.SI-ID 106947331 VERBIČ Sara: Vpliv spletnih socialnih omrežij na turizem s poudarkom na občini Kranjska Gora. Mentor Dejan Cigale. COBISS.SI-ID 124764419 Magistri po bolonjskem programu (Drugostopenjski univerzitetni študijski program Geografija) CIGÜT Tomaž: Possibilities for the management of urban greenways in developing countries = Možnosti urejanja urbanih zelenih poti v državah v razvoju. Mentor Dejan Rebernik, somentorja Matej Nikšič, Oliver Peter Lah. COBISS.SI-ID 115772675 GORJAN Nina: Pouk geografije za učence priseljence v slovenski osnovni šoli. Mentorici Nataša Pirih Svetina, Tatjana Resnik Planinc. COBISS.SI-ID 133699075 HAFNER David: Urbanistični izzivi Škofje Loke. Mentor Dejan Rebernik. COBISS.SI-ID 126527491 HERMAN Eva: Spodbujanje regionalnega razvoja v obmejnih problemskih območjih na primeru Obsotelja. Mentor Simon Kušar. COBISS.SI-ID 126528771 INTIHAR Matic: Slovensko izseljensko šolstvo na primeru Buenos Airesa. Mentorica Mojca Ilc Klun. COBISS.SI-ID 98992131 JANEŽIČ Tim: Vplivi zunanjih dejavnikov na Bosno in Hercegovino v času razpada Jugoslavije. Mentor Jernej Zupančič. COBISS.SI-ID 128920579 JEŠELNIK Jošt: Medpredmetno povezovanje geografije in zgodovine v gimnaziji na primeru velikih geografskih odkritji. Mentorici Danijela T rškan, Tanja Resnik Planinc. COBISS.SI-ID 102645763 KASTELIC Vid: Vloga zelenih površin v Ljubljani v času pandemije covida-19 na primeru Golovca, Rožnika in Ljubljanskega grad. Mentor Dejan Rebernik. COBISS.SI-ID 123778563 KAVKA Nejc: Interpretacija geografskih vsebin skozi film. Mentorica Mojca Ilc Klun. COBISS.SI-ID 120635907 KOKOŠAR Matic: Evalvacija in predlog prenove kataloga znanja za geografijo za program srednje strokovno izobraževanje. Mentorica Tatjana Resnik Planinc. COBISS.SI-ID 126577667 KONCILJA Nace: Pomen turističnoinformacijskega centra za turizem v turistični destinaciji Ljubljana. Mentor Dejan Cigale. COBISS.SI-ID 124650755 KRALJ Erik: Ekološki dejavniki pojavljanja jesenovega ožiga (Hymenoscyphus fraxineus) v Sloveniji. Mentor Blaž Repe, somentor Nikica Ogris. COBISS.SI-ID 106941955 LAMPRET Blaž: Možnosti in priložnosti pouka na daljavo pri geografiji in zgodovini v osnovni šoli. Mentorici Mojca Ilc Klun, Danijela T rškan. COBISS.SI-ID 132004867 LAPAJNE Pija: Sledovi poledenitve Spodnjih Bohinjskih gora. Mentor Uroš Stepišnik. COBISS.SI-ID 128902659 LOZAR Nastja: Obrečni turizem v Beli krajini. Mentor Dejan Cigale. COBISS.SI-ID 106944003 MARKEŠ Jože: Učinki in razvojne dileme turizma in rekreacije v občini Bohinj. Mentor Dejan Cigale. COBISS.SI-ID 128914947 GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 67 DIPLOMANTI • NAPOVEDNIK ŠMERC Tina: Zgodovinski in geografski vidiki razvoja zdraviliškega turizma v občini Laško. Mentorja Miha Koderman in Petra Kavrečič. COBISS.SI-ID 124372483 ŠULIGOJ Vanja: Vodni viri Banjške planote. Mentorica Valentina Brečko Grubar. COBISS.SI-ID 126783491 Magistri študijskega programa Geografija 2. stopnje NOSE Nika: T uristično-geografske značilnosti in potenciali v Občini Kočevje. Mentor Miha Koderman. COBISS.SI-ID 107246083 PRUNK Tjaša: Fizičnogeografske in družbenogeografske značilnosti Vremske doline. Mentor: Martin Knez. COBISS.SI-ID 107474435 Pripravil: Miha Koderman SALKIĆ Belma: Spoznavanje dela v vzgojno- izobraževalni instituciji. Mentorici učiteljici Mojca Poklar in Petra Kavrečič, mentorica praktik Martina Šajn, institucija: Osnovna šola Jelšane. SOTENŠEK Domen: Digitalizacija in interpretacija franciscejskega katastra Slovenske Istre. Mentorica učiteljica Mojca Poklar, mentor praktik Matej Gabrovec, institucija: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika (GIAM ZRC SAZU). Diplomanti 1. bolonjske stopnje POŽAR Luka: Gospodarskogeografske in gospodarskozgodovinske značilnosti slovenskega morskega ribištva s poudarkom na ribiškem mestu Izola: izbrana tema iz slovenske pomorske geografije in pomorske zgodovine. Mentorja Miha Koderman in Petra Kavrečič. COBISS.SI-ID 120726531 Bartolova nagrada za študentsko zaključno delo v letu 2022. MARTINEZ Maja: Lepote izbranih slovenskih pokrajin na primeru zaledja mesta Maribor. Mentorica učiteljica Mojca Poklar, mentor praktik Aleš Smrekar, institucija: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika (GIAM ZRC SAZU). KOŽELJ Mia: Analiza sprememb rabe tal med letoma 1818 in 2022 v naseljih Movraž in Dvori. Mentorica učiteljica in praktik Mojca Poklar, institucija: Oddelek za geografijo, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem. PREKORŠEK Barbara: Lepote izbranih slovenskih pokrajin na primeru mesta Maribor. Mentorica učiteljica Mojca Poklar, mentor praktik Aleš Smrekar, institucija: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika (GIAM ZRC SAZU). Foto: T omaž Goslar … v naslednji številki Geografskega obzornika. Gorništvo je v Sloveniji in po svetu prisotno več stoletij, naraščanje obiska gora ter vse večja raznolikost aktivnosti pa je opazno predvsem v zadnjih desetletjih. Slednje je odraz večjega zavedanja prebivalstva o ugodnih učinkih gibanja na prostem na zdravje, deloma pa tudi v povečevanju obsega prostega časa ... NAPIS NAD ČLANKOM 68 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 GEOGRAFSKA RAZGLEDNICA Vir: Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Spodnja Bohinjska dolina leta 1930. Pogled proti naseljema Brod in Savica, v daljavi je vidna tudi Bohinjska Bistrica.