^l jF, 25. AVGUSTA 1977 — STEVILÎÇA И LETO ХХХТ — CENA 4 DTXARTE CLASILO občinskih organizacij SZDL celje, laško. slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec ob $entjubsk£!\^ prazniku Prireditve oJ> letošnjem prazniku občine Šentjur bodo tekle še v naslednjih dneh. Med nje sodi tudi zaključek zvezne mladinske delovne akcije Kozjansko 77, ki bo v Bistrici ol Sotli. V soboto popoldne pa bodo v Šentjurju predali svojemu namenu nov prizidek k os iiovni šoli in ça poimenovali po rojaku Franju Malgaju. V Dramljah in v Šentjurju bodo odprli nova stanovanjska stolpiča. V sklop prireditev ob občinskem prazniku sodi tud praznovanje 25-letnice delovanja Planinskega društva, ki bo na Resevni. Pet kilometrski asfaltni trak Sele-Proseniško v krajevni skupnosti Blagovna pa že služi svojemu namenu. Med pomembne pridobitve praznika nedvomno sodi tudi otvoritev novih hlevov za goveje pitance na Ponikvi. M. P. V NEDELJO V PREBOLDU Uredništvo Radia Celje in Novega tednika ter Tek- stilna tovarna Prebold, ki slavi 135 let obstoja, sta organizatorja javne radijske oddaje z neposrednim pre- nosom, ki bo v nedeljo dopoldne ob 10.10 v kino- dvorani v Preboldu. Zagotavljamo vam, da boste z nami preživeli prijetno nedeljsko dopoldne, sicer pa dovolj pove že sam spisek nastopajočih. Pred mikro- toni se bodo zvrstili oktet pevcev iz Kaplje vasi, moški pevski zbor Svobode Prebold, ki brez dvoma sodi med najboljše amaterske zbore na našem območju, humo- ristka Olga Markovičeva in ansambel Veseli Libojčani. Za obiskovalce v dvorani ter poslušalce cb radijskih sprejenmikih pa smo pripravili še posebno presene- čenje. V Preboldu bo namreč nastopil trenutno brez dvoma najbolj priljubljeni slovenski pevec zabavne glasbe ANDREJ ŠIFRER, ki je z velikim uspehom na- stopil na večeru šanson v okviru letošnje Slovenske popevke v Celju, sicer pa ga dobro poznamo po nje- govih uspešnicah kot sta Zoboblues in F.il sem mlad. Pred mikrofon bomo povabili tudi predsednika pre- boldske krajevne skupnosti Franca .Taušeta ter direk- torja Tekstilne tovarne Ivana Žagarja. To pa seveda še ni vse. Kot je že v navadi pri naših javnili radijskih oddajah, smo tudi za preboldsko pripravili vrsto na- gradnih iger za obiskovalce v dvorani. Nagrade so pri- spevali žalska NAMA, likovna umetnika Adi Arzenšek în Aco Markovič, kamp Dolina, tekstilna tovarna ter drugi. Program v Preboldu bosta v sodelovanju s To- netom Vrablom vodila Ivica Burnikova lu Janez Ve- denik. Pa še to. Že pol ure pred pričetkom bodo pred kinodvorano nastopili člani godbe na pihala iz Pre- bolda ter s svojim igranjem opozorili, da bo v nedel.io dopoldne v Preboldu prireditev, ki si jo velja ogledati. Pa še to: Del zbranega denarja od vstopnine bo 'cdakcija Novega tednika in Radia Celje namenila za •Nadaljnje uspešno delo Svobode Prebold. Z UREDNIKOVE MIZE Več znakov je, ki govorijo, da se obdobje tako imenovane glavne turistične sezone bliža koncu. Ne samo hladna jutra, ne samo dopustniki, ki se vračajo z morja, čeprav se mnogi tja šele podajajo, marveč tridi polne knjigarne in tudi več ali manj polna zasedenost v našem uredništvu, čas »kislih kumaric« se torej po- slavja. In tako smo že na pragu novih delovnih načrtov, tudi nalog. Toda, o tem kdaj drugič izpod peresa rednega in rie dežurnega urednika, ki z današnjo šte- vilko predaja svoje »vroče« delo. V naslednjih dveh številkah bosta več prostora dobili šmarska in mozirska ob- čina. Obe namreč imata na začetku septembra občinska praznika. Sicer bo kma- lu na vrsti tudi naš mesečni »Obzornik« in prenekatere zanimive akcije in še kaj. FAS DEŽURNI UREDNIK OBČANI ŠENTJURSKE OBČINE SO PRAZNOVALI JE V SVOJEM GOVORU DEJAL INŽ. J. BUČER Kljub izredno slabemu vre- menu, se je preteklo nede- ljo na Blagovni, kjer je bila osrednja proslava ob šent- jurskem občinskem prazni- ku, zbralo velikio ljudi. Slo- vesnost se je pričela ob 10. uri dopoldne s slavnostno se- jo delegatov zborov skupšči- ne občine ter družbenopoli- tičnih skupnosti. Nato pa je zbranim sipregovor:i ing. Jo- že Bučer, predsednik izvrš- nega sveta občine Šentjur, ki je v svojem govoi-u med drugim dajal: »Aktivirati razvojaie možno- sti Koajainskega« je moto, ki se često pojavlja ob podob- nih priložnostih. Primati mo- ramo, da se je zlasti po letu 1971, tudi na Kozjjanskem marsikaj spremenilo in kar je najipomembnejše, pckrajd- na je ostala še naseljena. Po letu 1971 so opazni premiki v zaposlovanju. V občini je naraslo število zaposlenih ad 1704 na 2650. Kljub temu je še vedno 30 odst. kmečkega prebivalstva. Tudi sestava za- poslenih se je izboljšala. Ta- ko je bilo leta 1971 s sred- njo višjo in vjsoko izobraz- bo zaposlenih 274 delavcev, v letu 1976 pa že 490. Tudi družbeni proizvod je po letu 1971 za 2,4 odst. hi- treje narasel od povprečja SR Slovenije, medtem kio je bil pred tem obđicbjem manj- ši za 4,2 odst. K prirastku družbenega proizvoda so pri- spevale predvsem naložbe v industrijo, ki je zaposlovala tudi največ novih delavcev. Industrija jie udeležena v letu 1976 kar z 42 odst. v na- rodnem dohodku občine, iz česar se da sklepati, da se bomo tudi mi slej ko prej izmotali iz nerazvitosti, žal pa je potrebno ugotoviti, da v nekaterih osnovnih pogojih življenja občanov ne napre- dujemo dovolj hitro. Pri modernizaciji reg'ional- nih cest bomo leta 1980 do- segli po planu le SI odst. mo- derniziranih regionalnih cest, kar nas uvršča na dno lest- vice v SR Sloveniji. Kozjan- ski »cestni križ«, ki bi moral biti moderniziran že v pi-e- teklem planskem obdobju, üz>- gieda da tudi v tem ne bo. Z zadovoljstvom lahko ugo- tovimo, da je priliv sredstev za odpravljanje posledic po potresu hitrejši. Menim, da je prav, da se tudi tokrat za- hvalimo delovnim ljudem in občanom, ki so prispevali sredstva za odpravljanje po- sledic potresa. Pri hitrejšem razvoju Koiz- janskega pa zaslužijo poseb- no priznanje mladinske de- lovne brigade. Po zaključenem slavnost- nem govoru so na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku tudi letos podel-ili najaaslužnejšim občanom šentjurske občine občinske nagrade in priznanja, čisto na koncu pa, da bi poskrbe- li za dobro razpoloženje in slabemu vremenu navkljiib, so zaplesali člani folklorne skupine iz Šentjurja, šent- jurski moški pevski zbor je zapel nekaj narod-nih in po- narodelih, mladi iz Ponikve pa so pripravili krajši reci- tal. čeprav je vreme tudi ta- krat občanom šentjurske ob- čine pri njihovem praznova- nju še enkrat temljito pona- gajalo, so se šentjurčani рк> veselili še pozno popoldne in tako pospravili vs&j nekaj ti- stih dobrot, ki so jfh prav v ta namen pripraA-'ili Blagovča- ni. B. M, .ÂRINC V PREBe.. Konec prejšnjega tedna sta tekstilno tovarno Prebold, ki letos 3. septembra slavi 135 let obstoja, obiskala predsednik IzvTŠnega sveta Slovenije ing. ANDREJ MARING ter pred- sednik republiškega komiteja za cene in tržišče ŠTEFAN KOROŠEC. Uvodoma so govorUi o uspešnem gospodarjenju preboldskih tekstilcev, potem pa še o nekaterih problemih, ki tarejo našo tekstilno Industrijo. Med drugim so poudarili, da bo precej problemov re- šenih, ko področje deviznih rezerv ne bo samo v domeni državnega aparata, pač pa bo nanje čutiti vpli\ združenega dela. Surovine naj se kupujejo v deželah, kjer jih proizvajajo, ne pa več aa borzah. Več o tem na S. strani. PROSTOR ZA NAKOÖNTKOV '^г. stran — NOVI TEDNIK St. 34 — 25. avgust 197i ANDREJ MARING V PREBOLDU TT PREBOLD DOSEGA V ZADNJIH 15 LETIH ZAVIDLJIVE USPEHE Miimdi četrtek sta se na obisifeu v Tekstilni bovami v Preboldu mudila predsednik Izvršnega sveta Slovenije An- drej Marine ter predsednik republiškega komiteja za re- zerve in tržišće Štefan Koro- šec. Uvodoma so predstavniki tovarne, njenih samoiupravnih in dnjžbenoipolitičnih organi- zacij, tofzdov in delavsliega sveta seznanila gosta o tem, kakšne rezultate dosegajo na področju gosipodarjenja in ka- ko, je s samouprawiimi odno- si v tej organizaciji združene- ga dela. Za preboldski kolek- tiv je značilno, da se izredno dobro prilagaja tržišču, zato imajo še posebej dobro orga- nizárano razvojno službo. Us- pehi niso izostali, teže pa je v tisfbih tekstUnih tovarnah, kjer so mislili, da bodo oni narekoviLi trgu. Tam so za- bredli v hude težave. V prvem poleltju letošnje- ga leta je znašal dohodek v Tekstilni tovarni Prebold ok- rog šestdeset, milijonov dinar- jev, kar je okrog 36 odstot- kov več kot v istem obdotoju lani. Osebni dohodki so se ) povišali za okrog 22 odstot- kov in so na občinskem pov- prečju ter povprečju osebnih prejemkov delavcev tekstüne stroke v naši republiki. Aku- mulacija se je znižala za sko- raj petdeset odstotkov in zna- ša nekaj manj kot devet mi- liijonov danarjev. Ob koncu lanskega polletja več kot se- demnajst milijonov dinarjev. Andrej Maolnc je oanenil, da je kolektiv prebcrid&ke tek- stilne tovarne napravil v zad- njih petnajstih letih izjemen korak naprej. Rezultati s ka- kršnimi se danes ponašajo v Preboldu so najlepši dokaz, da igra pomembno vlogo sub- jektivni faktor, saj je treba vedeti, da slovenski tekstilci delajo pod istimi t>ogoji go- spodarjenja. V naxiaijevanju je predsednik Izvršnega sve- ta Slovenije opozoril, da daje danes tekstilna iivdustrn/ja v našd republiki deset odstot- kov družbenega piodzvoda in je na drugem mes4ai. Res pa je, da se kaže tendenca pa- danja v celotni udeležOod v na- šem gospodarstvu. Tekstil je danes devizno deficitaren. Treba bo precej prizadevanj za vsklajevanje devizne bilan- ce ter vložiti dosti truda za čim večji isvoz, ob tem pa poiskati idealne možnosti za uvoz surovin predvsem iz de- žel v razvoju. Po surovine bo treba v te dežele ne pa na borze. Prav v teh deželah bi lahko zgadili indiistrijske ob- jekte. Ôrez sodobne opreme bodo prizadevanja zaman, je nada- ljeval Andrej Marine. Morda bá bilo prav, če bi iskali mož- nosti za uvoz strojev iz vziho- dnih socialističnih dežel. V Preboldu kaže, da so pri tem uspeli. Spest pa ne gre, da ima vsaka tovarna sivoje stro- je. Marsikatere bá lahko ime- le skupnega. Vsi tekstilci v Sloveniji se bodo morali vključiti v izdelavo študije o položaju teksti'lne industrije pri nas, ki jo pripravlja Go- sfpodarska zbornica. Andrej Marine je opozoril še na mož- nosti integracij. V PTOboAdu na primer že tečejo rezgovo- ri s celjsko Metko, razmiš- ljajo pa tudi o gradnji indu- strijskih objektov na Kozjan- skem. Povezovanja brez pra- vih programov pa ne gre pod- pirati. Treba si bo prizadeva- ti zsa večjo produktivnost in raziskavo tržišča ter razmiš- ljati o prestruktuiranju naše tekstilne industrije, spopasti pa se bo treba tudi z opor- timizmom, ki vlada pri delit- vi deviznih sredstev, saj ni način, da se le ta delijo po principu vsakemu nekaj. Ob koncu je Andrej Marine opozoril, da bo treba v bodo- če računati z bolj zaostrenim ekonomskim položajem in tekstilcem ni treba pričako- vati nikakršnih olajšav. Po- slovni in drugi rezultati, ki jih dosegajo v Preboldu so najlepši dokaz, da se da tudi v tej industrijski panogi do- segati lepe resultate, še lep- ši pa bodo lahko, ko področ- je deviznih rezerv ne bo le v domeni državnega aparata, pač pa bo čutiti vpliv zdru- ženega dela. Ob koncu sta si Andrej Ma- rine in Štefan Korošec ogle- dala še proizvodne prostore tekstilne tovarne Prebold. Tekst: JANEZ VEDENIK foto: TONE TAVČAR MOZIRJE: PRED PRAZNIKOM V spomin na osvoboditev Mozirja, 12. septembra 1944. leta, kot zadnje postojanke v Gornji Savinjski dolini, praz- nujejo delovni ljudje in občani mozirske občine dvanajsti september kot svoj praznik. Tudi letos bodo ob spominih na borbe partizanskih enot, ob srečanju kurirjev četrte VDV Savinjsko-zasavske brigade, odkritju spominskega obeležja padlim kurirjem in j^odobno, praznik počastili z mnogimi delovnimi zmagami. Tu gre za nekaj cest, za šolo v Lučab ob Savinji, za položitev te- meljnega kamna za gradnjo nove osnovne šole v Gornjem gradu itd. Glavne proslave bodo v soboto, 10. septemsra v Novi Štifti, kjer bo tudi slavnostna seja občinske skupščine. — PREDSEDNIK TITO je te dni v Pjongjangu, glavnem mestu Demokratične ljudske republike Koreje, kjer bo ostal do 30. tega meseca Pred tem je uspešno zaključil uradni obisk in krajši delovni odmor v Sov- jetski zvezi. Titov obisk in razgovori naše delegacije s sovjetskimi voditelji so vzbudili v svetu izredno za- nimanje. To je tudi razumljivo. Zahodne dežele, z Združenimi državami Amerike na čelu, pravilno p>o- udarjajo neodvisen položaj Jugoslavije in posebno pot našega socializma v svetu, pri tem pa njihovi politični in drugi krogi stalno opreza jo, posebno pa še ob jugo- slovansko—sovjetskih srečanjih, ali se Jugoslavija »pri. bližuje« ali >K)dđaljuje« od Sovjetske zveze. Veselilo bi jih seveda to zadnje. Na vzhodu pa nekatere socialistič- ne dežele iz bloka nenehno ponavljajo star napeve, ki so pK>vzročili tudi nekaj neprijetnih vojaških mar- šev, o tem, da je samo ena pot v socializem, da je od- nos do Sovjetske z\'eze glavni kriterij progresa v svetu in da je socialistično samoupravljanje toliko kot revi- zionizem. Razgovori med Titom in Brežnjevim ter nju- nimi sodelavci, njune zdravice in skupno sporočilo o srečanju je postavilo eno in drugo stran »opazovaJ- ce\'« na laž. Državnika sta poudarila obojestransko že- ljo za sodelovanjem, hkrati pa tudi načela, ki tke stike uravnavajo. To pa so neodvisnost in suvei-^enost obeh dežel, enakopravnost v stikih, nevmešavanje v notranje zadeve, načelo, da jugoslovansko državno in partijsko vodstvo odgovarja pred svojim delavskim razredom in ljudstvom za to, kar se pri nas dogaja, prav tako sov- jetsko pred svojimi ljudmi, ne pa da je vrhovni krite- rij, kot smo citirali druge, odnos do Sovjetske zveze; dalje, spoštovati je treba razlike v notranjem razvoju in v zunanjepolitičnih stališčih. Tito je rekel v zdravici: »To je tudi pogoj medsebojnega razumevanja in za- upanja, danes in tudi v prihodnje«. Z rezailtati obiska predsednika Tita v Sovjetski zvezi smo lahko zadwolj- ni: potrjeni so medsebojni dobri odnosi in načela, na katerih se lahko razvijajo še naprej. — OBLETNICI POLITIKE NEUVRŠČENOSTI po- tekata v razburljivih mednarodnih okoliščinah. Eno leto je od pete konference neuvrščenih dežel v Colom- bu in 16 let od prve konference v Beogradu. Med tem se je svet temeljito spremenil. Mir sicer še ni zago- tovljen, še vlada nasilje v mednarodnem življenju, krizna področja so se celo razširila, posebno v Afriki resno se je poslabšal že tako brezupen gospodarski položaj dežel v razvoju, tekma v oboroževanju se na- daljuje — toda pred 16 leti svet še ni imel mehanizma za pot naprej, kot ga ima brez dvoma danes v politiki in akcijah neuvrščenih. Po lanski konferenci v Co- lombu so neuvrščene dežele odločilno vplivale na lansko 31. redno zasedanje generalne skupščine Orga- nizacije združenih narodov, letos pa prav tako uso- dno tudi na potek pripravljalnega sestanka o evropski varnosti in scKielovanju v Beogradu. Na žalost je pri- šlo tudi do zapletov in celo oboroženih spopadov med posameznimi neuvrščenimi deželami, česar pa niso krive toliko te dežele kot dolgi prsti, ki se od zunaj vtikajo v notranji položaj teh držav. Toda to so za- časni konflikti. Vse to se bo uravnalo, saj čaka okoli sto dežel v razvoju pomembna naloga, da se razvijejo, do kraja osamosvojijo in da ljudje njihovih dežel za- živijo normalno življenje s polno prehrano, z zîdrav- stvom, izobraževanjem, s kulturo in z uspešnim ter bogatim mednarodnim sodelovanjem. Svobodno med- narodno življenje prihaja — in to z neuvrščenimi. FRANC JANŠE Franc Janše sodi v ge- neracijo tistih, ki so takoj po vojni poprijeli za delo ter žrtvovali svoj čas, svo- mladost za obnovo naše domovine. Kljub temu je dokončal šolanje v Kranj- ski tekstilni šoli ter se potem zaposlil v Tekstil- ni tovarni v Preboldu, kjer dela še danes. Nje- gova navezanost na rojst- ni kraj je bila tisto, zara- di česar je takoj postal aktiven v kraju in oprav- ljal vrsto funkcij. Vse z enim samim ciljem. Hotel je in želel, da se Prebold razvija in tudi v občin- skem merilu dobi mesto, ki mu gre. Vedel je tudi, da brez pomoči največje delovne organizacije ne bo šlo. In res je treba priznati, da se je kraj raz- vijal predvsem po zaslugi te delovne organizacije. Franc Janše je danes predsednik krajevne skup- nosti v Preboldu. Kot sam pravi, mu dela ni- kdar ne zmanjka in pro- stega časa pravzaprav sploh ne pozna. To je tu- di razumljivo. V krajevni skupnosti, kjer živi in de- la več kot tri tisoč obča- nov, problemov nikdar ne zmanjka. Predvsem pa ne dela. Treba je skrbeti za razvoj komunale, potreb- no je sodelovanje z obči- no, treba je imeti neneh- ni stik г ljudmi. Franc Janše danes brez dvoma uživa zaupanje krajanov. K njemu hodijo po na- svete, tožijo o problemih, skratka spoštujejo ga. To mu je uspelo predvsem zaradi izrednega posluha do sočloveka, nikdar mu ni žal časa, ko je treba v hribovito Marija Reko ter tam poslepetati s kmeti. Brez dvoma ima prav Franc Janše največ zaslug, da sodi preboldska krajevna skupnost med najbolj aktivne in delov- ne v občini. V marsikate- rih stvareh je za vzgled mnogim drugim. Mnogo- krat se je že zgodilo, da so Prebold obiskali naj- vidnejši predstavniki re- publike in zveze. Na last- ne oči so se namreč ho- teli prepričati, kako v praksi deluje ta ali ona stvar. Poleg tega, da je v služ- bi in da opravlja Franc Janše funkcijo predsedni- ka krajevne skupnosti, je tudi podpredsednik žal- ske občinske skupščine, kjer ga prav tako vedno čaka dovolj dela. Ob tem pa si vedno prizadeva tudi za to, da bi krajevna sa- mouprava zaživela kot je treba. O delegatskem sistemu pravi, da je zaživel, pa čeprav se pojavlja še cel kup težav. Mnogo jih ne bi bilo treba, tako pa se vsi vedno radi izgovarja- mo, da gre za novo stvar, ki je Se nismo popolno- OBRAZI: ma vajeni. V dobrih treh letih so takšni izgovori odveč. In če kdo, potem je prav Fì'anc Janše tisti, ki si najbolj prizadeva za to, da hi se delegatski si- stem čimbolj uveljavil. To se vidi tudi pri delegaciji preboldske krajevne skup- nosti, ki je prav gotovo ena izmed najbolj delav- nih. Ob vsem tem našteva- nju ne smemo pozabiti na to, da nikdar ni zanemar- jal družine, oziroma dom. Tu dobiva novih moči za nadaljnje delo. In ko člo- vek takole razmišlja, od kot toliko energije in mo- či, ki ju prav gotovo ni- ma veliko ljudi, potem tež- ko najde odgovor. Razen tistih seveda, ki Franca JanSeta poznajo. JANEZ VEDENIK ŠENTJURSKI NAGRAJENCI TRI NAGRADE IN 10 PRIZNANJ Občina Šentjur je ob svo- jem prazniku tudi letos po- delila vrsto nagrad in pri- znanj. Tako preijmejo letoš- njo občinsko nagrado »18. av- gust« naslednji nagrajenci: Ф LADISLAV NAJŽER, dolgoletni vodja Lesne indu- strije Bohor v Šentjurju, za izredna prizadevanja in na- predek delovne organizacije, # FRANC ŠLTVIER, vodja delegacije v zbor krajevnih skupnosti občine Šentjur, za svoje dolgoletno delo, vsesko- zi povezano s krajevno skup- nostjo in Ф Kmetijski kombinat Sentjw, TOZD »LASTNA PROIZVODNJA«, 2» uspehe na področju gospodarjenja in uspešno uvajanje nove tehno- logije na področju pitanja govedi: Posebno pri2inanie občine Sentjiur, za dolgoletno delo na področju kulturne dejav- nosti, pa prejme FRANC RAZTOCNIK, dolgoletni pev- ski zborovodja iz Slivnice. Skupščina občine Šentjur im Smaxja sta podelili priüaia- nja za vsestransko prizade- vanje in vodenje delovanja brigad na Kozjanskem MI- LANU LOKARJU, komandan- tu zvezne mladinske delovne akcije »Kozjansko 77«, HiN- KU LUČOVNIKU, namestjoi- ku komandanta in J02ETtI PLAZOVNIKU. namestnilfli komandanta za delovišča. Priznanja so prejeli tudi HENRIK ČMAK, vxxija Biro- ja za odpravo posledic potre- sa na Kozjanskem, FRANC KRAGEL, RASTKO GODLES in FRANC KOS, vsi delavci Biroja, za uspešno delo ^ področju odprave posiledií potresa na Kozja.n.skem. Prav tako prejmejo pri/JiS' nja vse brigade, ki so leto« sodelovale na svezni mlaiff^' ski delovni akciji Kozjanski — priznanja bodo podelili ^ nedeljo, feo bo zaključek a^' ci je, lokalno organizirana bji' gada »Cvetke Jerinove in IW' šana Laha« in mladinska éià' pa iz pobratene Užičke P^ žege, v tej brigadi. MOJCA BUCËÎ' ftt. 34 — 25. avgust 1977 NOVI TEDNIK — stran 3 CEIJE USTANOVLJENA BO SAMOUP. INTERESNA SKUPNOST čeprav zamisel o samo- jjpram interesni skupnosti za p'^eskrbo prebivalstva s kme- jjjslcimi in drugimi prehram- j^imi proizvodi ni nova, ve- na vseeno povedati, da so pri- pi^ve na usitanovitev slednjič Џ dovolj daleč. Na pobudo jjjedobčinskega odbora Gospo- darske zbornice za celjsko ob- j^je, so namreč pripravili ^oddšća za ustanovitev te po- membne samoupravne intefes- ¡,0 skupnosti oziroma osnutek ¿pižbenega dogovora o orga- piairani proizivodaiji preskrbe prebivalstva v vseh občinah celjskega območja. Dobili smo torej prva konkretna izhodi- за organi2áran pristop k jigtanovitvi skuipnostd. Nedvomno velja pooidariti, (to ne gre zgolj za še eno sa- jnoupravno interesno skup- nost. Prav na našem območju se pri oskrbi namreč nenehno pojavlja vrsta težav in spodrs- ljajev, dobro organizirana pre- skrba pa velja za dejavnost posebnega družbenega pome- na. Nezadovoljstvo občanov zaradi nihajoče kakovosti ži- vil, vrste in izbora predvsem kruha, mleka, mlečnih izdel- kov, sladkorja, soli, mesa in še predvsem sadja ter zelenja- ve, je pogojilo pobude za usta- novitev te skupnosti. Po osnutku družbenega do- govora na(j bd podpisniki prev- zeli odgovornost za stalno in kakovostno preskrbo občanov prav z naštetimi ^proizvodi. Prav tako naj bi skiipnost po- spešila samoupravno ipovezo- vanje kmetijske proizvodnje, živilske predelave, trgovine, tržnic in potrošnikov. Prevla- duje namreč še vedno prepri- čanje, da Dobrina za t» še ni storila dovolj. Poleg dolgoročnega razvoja, skupnih načrtov in naložb, spodbujanja proizvodnje, ce- nejšega transporta, organizira- nega dela hladilnic in drugih skladiščnih prostorov, pa tudi nelpterih drugih nalog, naj bj udeleženca pospešili izgradnjo maloprodajne trgovske mreže, nenehino spremljali gibanja na tržišču, ter pravočasno rea- girali ob pojavljajočem se po- manjkanju posameznih živil- skih izdelkov. Zagotovili pa naj bd še druge spremembe v po-eskrbi prebivalstva. Osnutek družbenega, dogovora ponuja zanimive rešitve. Čeprav bo najbrž še pred javno razpra- vo in v njej doživel nekatere spremembe in dopolnitve, lah- ko že sedaj rečemo, da zaslu- ži akcija medobčinslcega od- bora gosfpodarske abonnice vso podporo m ustvarjalen odmev med potrošniki. -ič- DELEGACIJA IZ POBRATENE UZISKE POZEGE Pretekli teden je občino Šentjur obiskala tričlanska delegacija ia pobratene Uži- čke Požege. Delegacija, ki se je mudila v Šentjurju tri dni, je prisostvoročilo o kadrovanju za srednjo politično šolo CK ZKS — od- delek Celje, za šolsko leto 1977/78, ki jo bo v tem šol- skem letu obiskovalo skupeio 36 slušateljev iz območja MS ZKS Celje, Trbovlje in Brežice. Ob zaključku seje so bila opredeljena tudi nekatera stališča v zvezi s kadrovskimi vprašanji za najpo- membnejše družbenopolitične funkoije v občinah. KONJIŠKA ZK: V pripravah na kongrese V občini Slovenske Ko- njice se Zveza komunistov temeljito pripravlja na vo- lilne konference osnovnih organizacij in na otoa par- tijska kongresa, ki bosta prihodnje leto. Te pripra- ve so usmerjene predvsem na področje kadrovske po- litike, kot so jo oprede- lili sklepi CK ZKS. Seve- da pa vzporedno s pri- pravami na kongrese teče v konjiških organizacijah Zveze komunistov tudii vse- stranska aktivnost pri uresničevanju zakona o združenem delu. Pred me- seci, ko je to področje obravnaval komite občm- ske konference ZK skupaj s sindikatom, so namreč ugotavljali, da v vseh de- lovnih sredinah še niso sprejeli programov uresni- čevanja delavskega zako- na. Zato so konjiški ko- munisti sprejeili obsežen program aktivnosti, ki ob- vezuje vse osnovne orga- nizacije ZK v občini pri uresničevanju določb za- kona o združenem delu, še posebej pa tistih, ki se nanašajo na področje do- hodkovnih odnosov. Spre- jeti sklepi so veliko pri- pomogli k temu, da se je aktivnost razmahnila prav v vseh tovarnah. Mnoge od njüi so že sprejele po'd- robne programe uresniče- vanja delavskega zakona, v njih pa so določile tudi roke za izvedbo posamez- nih nalog in njihove no- silce. Kajti časa je malo in do konca letošnjega le- ta morajo prav vse delov- ne organiz.acije uresničiti načela zakona o združe- fteni delu tudi v prakisi. —ds OBČANOV DINAR NA LOŠKEM OBMOČJU VRSTA AKCIJ OBČANOV Koliko je vreden občanov dinar, se lahko prepričamo na vsakem koiraku.' Dandanes skorajda ni krajevne skupno- sti (posebej še tiste brez indu- strijskih obratov), kjer ne bi občani s skupnim delom in skupnim denarjem uredili svo- je okolje, naipelijaU vodovod alá uredili lokalno cesto. In vse več je akcij, ki jih spro- žijo občaaai, saj je zavest, da skupno delo rodi skupne sa- dove, postala stalnica v obča- novi misli. Območje Loč v občini Slo- venske Konjiice sodi prav go- tovo med tista, kjer so obča- ni z lastno pobudo in pridnim delom naredili že marsikaj za razvoj okolja, kjer živijo. Ta- ko tudi sedaj teče na tem ob- močju vrsta akcij, ki so jih sprožili občani različnih kra- jevnih skupnosti. Naj najprej omenimo tisto, ki so jo or- ganiziraj občani Mlač, Kofer- ne in Praha za asfaltiranje 700 metrov ceste Kofema — Mla- če — Prah. V njiej je sodelo- valo 28 občanov, ki so se do- menili, da bodo z lastrn'mi pri- spevki in lastnim delom uredi- li lokalno cesto. Vsak od njih je prispeval po 5000 .dinarjev, poleg tega pa so složno opra- vili vsa zemeljska dela pri urejevanju ceste, izkopali so jarke in cesto posuli z gramo- aom. Končno so posuto cesto še utrdili. Tako je ostalo le še golo asfaltiranje ceste, ki ga pa niso mogM sami opraviti. Na krajevnem uradu v Ločah so nam povedali, da so s to akcijo dali občani največji pri- spevek, če primerjamo dose- danje akcije, saj so poleg de- narja opravili še tri četrtine potrebnega dela pri urejeva- nju ceste. Drugo akcijo na loškem ob- močju so sprožila občani Ostrožnega in Klokočovnika. Oboji so namreč vse doslej uporabljali le enofazni tok, ki je bil napeljan v obe hribov- ski vasi. Ker pa zaradi tega niso mogli uporabljati potreb- nih kmebijskih in gospodinj- skih strojev so se odločili, da si bodo na,pel j ali dvofazni tok. Tamkajšnji kmetje so zbrali tako skoiraj štiri milijone sta- rih dinarjev, daU so les za te- legrafnice in opratili še vsa zemeljska dela. Tako kot ce- sta Kofema — Mlače — Prah je tudi akoija na Ostrožnem in v Klokočovniku že v za- ključni fazi. Malce drugače kot na dveh že omenjenih krajih pa je po- buda za skupno delo tekla v za&slku Podob pri Ločah. V tem zaselku je namreč sedem dokaj močnih kmetov, ki pa so vse doslej iz leta v leto ča- kali na pomoč »di'žave«, ki ji:m bo uredila око];је in od- stranila vse večje probleme v kraju. Tudi na večkratno pri- gor/arjanje članov krajevne skupnosti Loče svojega mnen- ja niso spremenili. Tako daleč so celo trmoglavih, da niso hoteli sami prispevati nàti za priključek k vodovodu, kd ¿e tekel tik mimo njihovega na- selja! Letos pa so končno uvi- deli, da brez lastnih pobud in lastnega dela ne bodo naredili ničesar, zase in svoj kraj. Sto- pili so skupaj ter se domenüd, da bodo zbrali potreben denar za vodovod. Sedaj so že pričela delati. Trije primeri aktivnosti ob- čanov 2 območja Loč so le del slike ali — če hočete — utri- pa konj.iških krajevnih skup- nosti v tem poletnem času. V mnogih krajiih namreč občani z vso vnemo gradijo ceste, na- peljujejo vodovode, obnavlja- jo kulturne domove. Ob vsem tem pa je najpomembneje spo,znanj e občanov o tem, da ni več neke imagiiname drža- ve ali družbe, ki bi delila de- nar za zadovoljevanje skupnih potreb, ampak da so družba eni sami, ki si moraijo z last- nim delom in lastn'mi sred- stva zagotavljati lepše okolje in prispevata k vse večjemu napredku. DAMJANA STAMEJCIČ prvi iz icoi^ibovca Pred dnevi je bil na Medob< činskem svetu ZKS Celje kraj- ši razgovor s prvim slušate- ljem politične šole ZKJ »Josip Broz — Tito« v Kumrovcu to- varišem SEME Karlom iz Ve- lenja. Tovariš Karel Seme je v preteklem šolskem le-tu kot prvi kandidat širšega celjske- ga območja uspešno zaključil šolanje v Kumrovcu. Uspeh tovariša Semeta je toliko po- membnejši, ker je izšel iz de- lavskih vrst, pred šolanjem je bil namreč zaposlen na delov- nem mestu nadzornika stroj- nih del v RŠC Velenje. K nje- govemu uspehu je v razgovo- ru iskreno čestital v imenu medobčinskih vodstev družbe- nopolitičnih organizacij Janez Zahrastnik, sekretar MS ZKS Шје. ooeoj, ćuprija, celje: LEP pozdrav Srečanja kolektivov avto- busnih podjetij treh pobrate- nih mest Celja, öuprije in Doboja so postala tradioiio- nalna in del sodelovanja med delovnimi ljudmi teh mest. In tako nam je 2i2-ölanska delegacija celjskega Izletnika poslala iz Doboja kartico z naslednjim pozdravom: »Smo v Dobojiu na brat- skem srečanju treh kolelcti- vov: Izletnik Celje, Vehno- trans Čuprija in Centrotirans Doboj. Vseim bralcem Nove- ga tednika pošiljamo prisrč- ne pozdrave!« Gostinska šola Celje Ulica 29. novembra 12 razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA KUHARSTVA Pogoj: končana hotelska šola in najmanj 5 let pra- kse v kuharski stroki. Nastop službe je 1. 9. 1977 aH po dogovoru. Pisme- ne ponudbe z dokazili o kvalifikaciji in opisom dosedanjih delovnih mest pošljite na šolo — 15 dni po objavi. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Stanovanja ni! SPORED od 25.8.-1.9. 8.10 PoročUa, 8.15 »V 2IVO«, 8.50 Pod Konjiško goro, 9.00 Zaključek sporeda popoldne: 15.45 GlavSba iz našega situdia, 16.00 poro- čila, naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, zabavni globus, 17.00 Kronika, obvestila, 17.30 Kulturni feljton, 17.45 Domači ansambli, 18.00 Zaključek sporeda PETEK, 26. 8. — dopoldne 8.10 Poročila, 8.15 »V 2IVO« — z gostom Mojmir- jem Rožičem, optikom iz Celja, 8.50 Po laški občini, 9.00 Zaključek sporeda popoldne: 15.45 Glasba iz našega studia, 16.00 Poročila, naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, zabavni globus, 17.00 Kronika, obvestila, 17.30 Mladinska oddaja, 17.50 Vedri zvoki, 18.00 Zaključek sporeda SOBOTA, 27. 8 — dopoldne 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska srečanja, 8.50 Celjski odmevi, 9.00 Zaključek sporeda popoldne: 15.45 Glasba iz našega studia, 16.00 Poročila, našd poslušalci čestitajo in pozdravljajo, zabavni globus, 17.00 Kronika, obvestila, 17.30 Fümsid sprehodi, 17.45 Za prijeten konec tedna NEDELJA, 28. 8. 10.05 Poročila, 10.10 Javna radijska oddaja iz Pre- bolda, pod pokroviteljstvom Tekstilne tovarne Prebold, 11.15 Predstavljamo vam, 11.30 Obvestila, 11.45 Zabavni globus, 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 13.00 Literarna oddaja, 13.15 Za prijeten konec tedna, 13.35 Klmetijska oddaja, 14.00 Zaključek sporeda PONEDELJEK, 29. 8. — dopoldne: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska srečanja, 8.50 Sent- jursko-šmarski utrinki, 9.00 zaključek sporeda popoldne: 15.45 Glasba iz našega studia, 16.00 Poročila, naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, zabavni globus, 17.00 Kronika, obvestila, 17.30 Športni pregled, 17.50 Nove plošče, 18.00 Zaključek sporeda TOREK, 30. 8. — dopoldne: 8.10 PoročUa, 8.15 »V 2IVO«, 8.50 Po Savinjski doU- ni, 9Л0 Zaključek sporeda popoldne: 15.45 Glasba iz našega studia, 16.00 Poročila, naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, zabavni globus, 17.00 Kronika, obvestila, 17.30 Torkova leportaža, 17.45 Domači zbori SREDA, 31. 8. — dopoldne: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska srečanja, 8.5C Mo- zirski zapisi, 9.00 Zaključek sporeda popoldne: 15.45 Glasba iz našega studia, 16.00 Poročila, naši p>oslušalci čestitajo in pozdravljajo, zabavni globus, 17.00 Kronika, obvestila, 17.30 Med delegati, 17-45 Iz ar- hiva resne glasbe, 18.00 Zaključek sporeda '^г. stran — NOVI TEDNIK St. 34 — 25. avgust 197i ^PRELAHKI SRED- NJEROČNI NAČRT' PISE MILENKO STRASEK Srednjeročne programe razvoja de- lovnih organizacij smo več ali manj pripravili vsi. Tako pravim zato, ker jih nekateri kljub njihovemu izjemne- mu pomenu, na podlagi katerega je moč konkretneje zastaviti razvoj in njegove silnice, še do sedaj niso. Naj- večkrat se z njimi srečujemo, kadar je treba kaj popraviti, dodati, celo spremeniti, takrat, ko gre za vpraša- nja kvalitete. Ta pa je, na žalost, nemalokrat zelo na trhlih nogah. Ne- kateri leže v predalih zgolj zaradi for- malnosti: 2 njimi pač pridemo na dan, če nas kdo povpraša. Ponekod so to neprijetno dolžnost lagodno in preprosto obšli: enostavno so predpi- sali osnovne smernice, ne da bi se pri tem zgledovali na specifičnost svo- je delovne organizacije, sredine, kjer éive in ki ima svoje trdno zakore- ninjene zakone. Ni težko razumeti, da ti srednje- ročni programi po vsem povedanem čestokrat nimajo prave teže in tako tudi niso in ne morejo biti posebno močna opora našim nenehnim priza- devanjem in hotenjem, da bi izboljšali odnose znotraj delovnih sredin, pospe- šili rast proizvodnje, dvignili družbeni proizvod in podobno. Zelo malo sadov rode opozarjanja, da je treba natačno in nenehno analizirati te dokumente in njih uresničeva7ije in jih dopolnje- vati. Sadovi, kolikor jih pač je (velja le za nekatere delovne organizacije!), so slej ko prej kisli in drobni. Z levo roko narejeni srednjeročni programi razvoja neke delovne skup- nosti so prej zavora kot vzpodbuda. Nepopolnih dokumentov banke ne pre- tresajo ... Povedano velja tudi za šmarsko občino. Tudi tukaj^ je konti- nuirano družbeno načrtovanje zatajilo. Zaradi lažjega odnosa do stvari, neres- nosti pa tudi neodgovornosti. Za večino delovnih organizacij lah- ko rečemo, da se je zadeve lotila 2 napačne strani. Posamezna področja so v programih premalo in površno obdelana. Veliko premalo je upoštevan družbeno ekonomski položaj delavca, kot ga določa ustava in zakon o zdru- ženem delu. V štirinajstih delovnih organizacijah niso v dokumeџtu zapi- sali niti stavka o razvijanju samo- upravnih odnosov, v devetih se jim ni zdelo pomembno spregovoriti o samo- zaščiti iti ljudski obrambi. S kratkim odstavkom ali pa sploh ne so ponekod odpravili delovne pogoje delavcev, izo- braževanje, strokovno usposabljanje, zelo pomembno sodelovanje s krajev- nimi skupnostmi, integracije in tako naprej. Načrti tudi premalo obrav- navajo vsklajevanje proizvodnjih pro- gramov, politiko cen, vse oblike zdru- ževanje dela in sredstev, pospeševoja v delovnih organizacijah in dogovora o temeljih načrta razvoja za obdobje 1976—1980 ter ustrezna stališča, ki jih je do pro- blemov zavzela občinska skupščina ter občinska konferenca ZK. Oba doku- menta dovolj nazorno kažeta na na- pake, naslednja poteza pa je v rokah vseh, ki jim he more biti vseeno, ka- ko se v občini živi in gospodari. LOČITEV V LAŠKEM? V LAŠKEM NIHČE NE GOVORI RAD O TEM Rudnik Laško, saanostojen TOZD v okviru OZD TIM, utegne v kratkem zapustiti »družino«, kateri je pravza- prav »обе« in se pridrvižati enemu od velikih rudnikov. To naj bi bila rešitev iz za- gat za vse male rudnike v Sloveniji, ki že nekaj let po- slujejo z izgubo navzlic temu, da je vsak kilogram premoga, ki ga dajo na trg, dragocen. Težko je že to razumeti, da so lahko rudniki, ob tolik- šnem pomanjkanju energije, deficitni. Toda so, ker imajo limitirano ceno, za njihove stroške, ki so pri malih rud- nikih vedno višji, za njihovo opremljenost, pa se niihče ne zmeni. Ce že ne more svo- bodno delovati zakon ponud- be in povpraševanja, potem bi tisti, ki to omejujejo, mo- rali poskrbeti tudi za izrav- nalne instrumente. Toda ne! TIM Laáko je OZD, ki je nastala kot nadomestek sa rudnik, ki je bil pred leti že obsojen na ukinitev (tudi za- radi visokih stroškov in brzo- plete politike o prehodu na modernejše vire energije). V TIM je odnos do rudnika sen. tixnentalen. Vsi skupaj še pra- znujejo Dan rudarja, skratka zavedajo se,, da so iz rudnika izšli, mnogo rudarjev dela v novih tovarniških halah in ne nazadnje; velik del svoje aku- mulacije je rudnik prelil v na- stanek novega podjetja. Sicer delež rudnika v skupni inves- ticijski vsoti ni ogromen, toda v okviru možnosti ' malega rudnika je bil velik. Zato v TIM in v Laškem ndhče z ve- seljem ne govori o izločitvi rudnika. Nekako jim ne gre z jezika. Toda trdc«rčnost predpisov ni naklonjena sen- timentalnosti. Ker je rudnik v okiviru TIM TIM pa je re- gistriran kot proizvajalec gradbenega materiala, kaže da premog m premog, mar- več »gradbeni material«. To si laliko tako razlagamo, ker laški rudnik zato, ker je v okviru TIM, ne more nasta- viti premogu takšno ceno kot rudniki, ki so povezani s pro- izvodnjo električne energije. Tudi dejstvo, da rudnik Laš- ko vse drobne vrste prodaja Termoelektrarni Šoštanj, ni- kogar ne gane. Tako bo zdaj »oče«, v Laš- ki TIM združenih sinov, mo^ ral proč. Nič več ne bo velja- lo pravilo, da rudarje, ki bi ob prenehanju rudnika bili brez dela, TIM mora zaposli- ti. Zdaj bo to le še dobra vo- lja. Občina Laško bo uboga- te j ša« še za en dislociran obrat z vsemi nevšečnostmi, kil jih le ti prinašajo. V kratkem se bodo na * svetu malih rudnikov dog^, rili, kam kdo?! Laščani П5. bajo k Velenju, kamor p^ je večji del njihove proiav^ nje. Pa se ob vsem tem vse«« postavlja vprašanje; Ce so TOZD ìxjvsem sajï stojni organizmi z vsemi ¡ moupravnimi, pravnimi drugimi pravicami, kako, ( bi ne bili sposobni prevzj poleg dolžnosti tudi olajžj ki so dostopne velikim ru^j kom, to ne glede na to p, katero »kapo« se nahaja, i da kaj hočemo. Administi tivna pota so včasih nerazu Ijiva. JURE KRASOVI ROGLA: KOVAČI v DEŽJU Nič jih ni zaustavilo. Tudi dež ne in nič kaj prijeta vreme. Dovolj je bilo enih in drugih, kovačev, ki so s preizkusili v svoji veščini in gledalcev ter izletnikov (okû 2.000), ki so prišli v prelepi planinski svet zreške Rogle, i preživeli nekaj lepih ur v naravi in na četrtem tradicio nalnem kovaškem pikniku, ki sta ga minulo neieljo prired la turistično društvo Zreče in rekreacijski center Unior. Zanimivo je, da so se kovaškega tekmovanja udeležil ne samo domače ekipe, mai*ve6 tudi gostje iz drugih repub lik. in tako je bila konkurenca več kot ostra. Na vrhu Rr gle so postavili štiri poljske kovačije, ki so same po sel vzbujale pozornost, saj so govorile o preteklosti in nehot opozorile, kako je danes s tem delom. Vrli kovači so ¡ preizkusili v izdelavi gasilske sekirice. Med ose.nmajstia ekipami sta bila najbolj spretna kovača Štefan Blažun i Albert Kašnik iz slovenjegraškega Fecra. Na drugo mest pa sta se uvrstila domačina Jože Švab in Jože Lajhar, me tem ko je tretje pripadlo kovačema iz Niša. Prireditev je uspela, navzlic slabemu vremenu. Uspei in dokazala, da ima v ohranjanju starih kovaških običaje svojo pravo vsebino. —m V VSAK DOM NOVI TEDNIK MOZIRJE KRiTIČNO O POSLOVANJU ŠESTIH TOZDOV Ce b¿ primerjali rezultate gospodarjenja v pivüi šestih mesecih letos z onimi iz ena- kega obdobja lani, bi lahko ugotovili razmeroma lep na- predek. Tocia, če jih ocenimo bolj realno, potem tudi ti uspehi skrivaijo v sebi pro- bleiin, zaradi katerih je bila končna ocena te raziprave na ponedeljkovi seji članov iz- vršnega s^-eta občinske skup- ščine Mozirje kritična. Ne po naiključju, saj podatki kaže- jo, da gre za zastoj v repro- duktivni sposobnosti gosi»- darstva, da delitev dohodka ni takšna kot bi lalTik» bella, $ешив: zâ eüfalo gospodarstvo Malemu gospodarstvu boao v šentjurski občim tudi v bodoče posvečali kair največ pozornosti. Za jesenisko za- sedanje skupščine pilpravlja- jo analizo, s katero boido skrbno napredovali, šentjur- ska občina je namreč kot do- polnjevana občina aeiLo оипе- jena. še več: na področju uvoza delovnih priprav za storitveno obrt, so vsi ukre- pi v pristojnosti širše druž- beno-politične skupnosti. Ziito ni nobenega dvoma, da bo potrebno to dejai\-nost celoviteje in v okviru socia- listične republike Siloveniye bolj proučiti in se diogovorl- ti za ukrepe, ki bodo omo- gočili pospešen razvoj male ga goispodanst\'a. tam da osebni dohodki rastejo hi- treje kiot produktivnost itd. Prav zaradi tega so tud'l čla- ni izvršnega sveta postavili vprašanje, ali bodo toošnje resoluolijske naloge uresniče- ne? Izredno kritično so ocenili deijstvo, da je šest temeljnih organizacij združenega dela zaključilo prvo polletje z iz- gubo. Res je, da je ta izgu- ba bistveno manjša kot je bila po šestih mesecih lann. Toda, navzlic temu, ao med temi vsa.j tri taneljne orga- niracije v zaskrbljujočem po- ložaju. Dosti pripomb je biLo tudi na ugotovitev, da kolektivii nimajo svojih razvoijnih pro- gramov, v kolikor pa jih imajo, kot npr., Lesna Lndu- strija GLIN Nazsarjs za ko- rak v oplemenitenje proizvod- nje ivemlh plošč, so ta načr- ti stari, morda že zastareli. Zato je izvršni svet naroíMl ne samo izdelavo takšnih prci- gramov, marveč tudi prouči- tev že priprawljmih. Tem- bolj, ker lahko le utemelje- ni raanrojni programi prine- sejo tudi bančna posojila. Kljub temu, da gre za spe- cifičnost dela, bodo bržčas v delovni organizaci;ja Gozda r- stva v Nazarjih morali pro- učiti število zaposlenih, kaj- ti nekateri podatki govooijio, da so šli v tem pogledu ne- koliko predaleč in da tudi za- radi tega nastaiajo večjii st.ro- ški. Nekaj kritičnih májsQi je bi- lo iiarečenh na račun Golt, ki so ob polletju prav taiko med tistimi, ki so poislovaOi z izgubo. Izvršni svet v Rto- zirju je menil, da so na Gol- teh še vedno premalo nare- dili glede kadrov, organltzacd- je dela itd. in da jih zatorej morebitne ugodne zame ne bodo mogle povsem reševati rz izgube. Izreršni svet je po neikajur- ni razpravi sprejel tudii dolo- čene zaključlce, ki jdh bo predložil ne samo občinski skupščini, marveč tuda delov- nim kolektivom. MB veliko prijav za sejes^i obrti Priprave na letošnji deseti oziroma jubilejni sejem obr- ti od 23. septembra do 2. oktobra so v polnem teku ozircana se že bLlža^jo svoje- mu vrsku, čeprav je do začet- ka del v dvorani Crolovec še r;izmeroma daleč. Formator, kot pni/rediteilj sejma, je že dpslej sprejel več kot 250 prijav za sodelo- vanje na razstavi. Med njimi je okoli 1.50 obrtnikiov. Tako tudi ta odziv potrjuje, da bo letošnji sejem v resnici ju- bilejni in resnični prikaz sta- nja, moči in sposobnosti obr- ti na širšem celjiskem območ- ju in seveda drugod. Med prijaivijenoi jih je pre- сец tudi iz drugih recaiblik in cjieLo u tujine. .em ZVONE ZUPANG O SVOJEM IZUMU ZA PEKO Skoraj ni več družane, ki ne bi v kletnih prosto- rih imela poleg druge ro- be spravljenega tudi rošti- lja. Ob koncu tedna je pač prijetno zapustiti mestni vrvež in slab zrak, ki ti stiska pljuča in se napo- titi za rob bližnje reke ali gozdiča. Kmalu zat,em zraste proti nebu dim, znak, da je roštilj v »po- gonu« in da se bodo kma- lu na njem začele peči do- bre stvari, recimo jim kar »poslovenjene« speci- alitete. Je pa pri teh klasičnih roštiljiih nekaj narobe in če dobro premislimo, so celo nepraktični. Marsika- tera stvar se prime na mrežo, ovallcaste čevapči- če lahko bolj lovimo po travi kot na mreži, saj se radi skotalijo tja. Od ma- se tudi teče maščoba, ki še bolj razžge oglje in če pri tem nismo dovolj po- zorni, se nam hrana lahko zažge. Skratka, takle kla- sičen roštilj zahteva mno- go dela in kuharju p>ot od vročine in mahanja teče kar v potokih. In Zvone Zuipanc, 2al- čan, IX) poklicu modelni mizar, zaipoele«! v Ferra- liitu, je prišel na idejo: »Pred leti smo pekli ko- stanj. Imeli smo veliko ponev, v katero smo na- redili luknje. Potem sem začel razmišljati, da bi se dalo to narediti drugače, bolje. Zrisal sem model in prosil v tovarni, da so mi ga odlili iz sive litine (gus). Premer je 33 cm, višina pa šest. Naredil sem tudi nogice, tako da lahko pod pekačem zaku- riš. Vse skupaj sem pre- izkusil in obneslo se je. Vsak roštilj se lahko pred tem skrije.« Zvone Zupane pripove- duje, da so v takšnem ovalu skuhali in spekli že 22 različnih jedi, kar do- kazuje njegovo resnično večnamenskost. Problem tudi ni s kurjenjem, saj se da uporabiti prav vsak odpadek, ki ga najdeš v gozdu — od vej do drv pa storžev in podobnega. Oglja sploh ne potrebu- ješ. In kar je najvažnej- še, vse kar na tem peka- ču pripraviš, se ne more zažgati, sočno je, ker ma- ščoba ne odteka in izred- no hitro se speče. Taki pekači so kmalu osvojili tržišče in danes jih Perra- Idt dobro prodaja. 2a¡l za- enkrat delajo Je manjše serije pa še te občasno, bodo pa verjetno kasneje več in še v trgovini ga bo moč kupiti. Zvone Zupane je ta svoj patent prijavil in potem so ga obravnavali dve leti. Po tem času, ko je pekač že dodobra »zagrel« ljubi- telje hrane na žaru, so mu dali 60 starih tisoča- kov nagrade in diplomo za inovacijo. »Precej se ukvarjam z iskanjem raznih izboljšav, vendar odkrito povem, da se skoraj ne izplača, ker je ркЛ do uveljavitve pred- loga absolutno predolga. Preveč živcev te vse sku- paj stane.« In kaj pripravlja Zvone Zupane zdaj? Skromno odgovori: »Prav- zaprav nič posebnega. Sam si sestavljam svojo elek- trično kosilnico, razmiš- ljam o »kopaču« za zel in podobne stvari, malo rez- ljam stilne okvire ... Brea dela ne morem in med delom se pač vedno kaj porodi ...« S prvo pravo priznano inovacijo je veliko pripo- mogel k lažji in boljši pe- ki v naravi, sam pa od te- ga nitd Ш kaj dosti dobii. Je že taikio! TONE VRABI- ftt. 34 — 25. avgust 1977 NOVI TEDNIK — stran 3 pBMOČJE kritika in pohvala RAZMIŠLJANJA O TRADICIONALNIH PRIREDITVAH I^etošnje turistične prired.it- jja širšem celjskem območ- ge iztekajo. Vsaj glavne in ki dajejo pečat turistič- ku ali bolje rečeno življe- ^ v poletnem, počitniškem idobju. , jji bilanca? Morda je o njej ^uranjeno govoriti, pisati, roda, navzlic temu, da spo- ^ docela še ni izkoriščen, jjjco sklenemo, da z njo ne -oremo biti preveč zadovolj- ^ V teh prireditvah namreč ^ gvežine, v bistvu nič nove- « Vse, več ali manj po sta- ^ kopitu. In vendar je tre- jj v isti sapi zapisati, da jno lahko zadovoljni, da jih jjob imamo. Zakaj? Ker so ipesod raveduje tabor- nica Pika, ki je prvič na stra- ži: »Vsi so SM spat in naen- krat-je bik) vse tiho in tem- no kot v rogu. Tišina me je zapekla. Zakričala bi. Oh, ne, samo spregovorila, da bi slišala človeški glas in da bi čutila, da je na svetu še kaj živega. Potem je nenaidoma nekaj zaškrtalo, zatulilo ... Trava se je nekoliko raizmah- nila in tja proti taboru se je nekaj približevalo. Videti so bile orjaške sence in takrat sem spoznala, da so bili bi- ki, ki so nas obiskali vsak dan. Jimaško sem stop'jla pro- ti velikanom in jáh pregna- la.« Kljub strahu, ki ga prine- se noč in je pKwsem neute- meljen plod naše domišljije, je občutek, ko greš budit na- slednjega stražarja in ko veš, da si opravil svojo nalogo, prijeten. Varoval si zastavo in vse pri^jatelje v ta,boru. TATJANA KLANČNIK ŠMARTNO OB RAKI stir] novice BLOKI, DOGOVOR, JELENI, SRNJAK Graditev blokov, ko ^ v kratkem končana zida- ^ zdravstvenega doina, bo '^Ша gospodinjske opre- ^ Gorenje Velenje začela šmartnem ob Paki graditi . fiva nova bloka za svoje ^'Hvce. Ker v zgornjem de- soline ni več prostora za ^ј® gradnje, so se odločili, j^odo stanovanja gradili v .'^jem delu občine. Vpra- ђ^^^о pa se, če bodo v te j^ene uporabili še preosta- ja Plodno zemljo v šmart- l)^- Za stanovanjske zgrad- líSk'h^^^ večje, je še na oko- ^^ hribih dovolj prostora. j^^govor podpisan. Itratkim sta stanovanj- ^ skupnost »Dom« Velenje Pi^'^tvo upokojencev p>od- ГђЈ^^*^ sporajzum, po kate- tjç ^^ stanovanjsko pK)dje- "^toptiio Društvu upokio- jencev v šmartnem ob Paki prepotrebne prostore za nje- govo dejavnost. JELENI LOPATARJI. Zad- nje čase opažajo ljudje na območju Šmartnega ob Paki malo čredo jelenov lopatar- jev. Doslej še ni bilo pritožb o kakšni škodi, ki jo taka divjad povzroča. Sicer pa bolj divjim lovcem na uho: Ta divjad uživa strogo za- ščito ... ! SRNJAK DIVJAK. V Skor- nem se klati srnjak, ki vča- sih postaja nevaren ljudem. Tako je pred dnevi blizu žu- pana v Skomem napadel žen- sko in ji prizadel nekajj ran, da jih je moral zašiti zdrav- nik. Svetujemo, da ga pihne- jo ob proslavi SO-letnice lov- ske družine. Takrat se bo sm-akov golaž imenitno pri- legel. ZORKO KOTNIK «^ETLE« NE BO Premislila si je. V Celju nima kaj delati. Sicer pa, zapišimo po pravici: zlo- mil se já je držaj. Težko pričakovanega na- stopa satiričnega kabare- ta »Metla« iz Ljubljane, jutri, v petek, 26. t. m., ne bo. v ansamblu je na- stala luknja. Svojo odsot- nost sta opravičila Marjan Kralj in Radko PoHč-Rac. Zaradi tega je prišlo do odpovedi gostovanja sploh, Skoda, kajti »Metla« je imela v Celju vedno dovolj privržencev, dovolj obis- kovalcev na vsakem na- stopu. DVE IZ RIMSKIH Zdravilišče Rimske Top- lice upravlja JLA kot cen- ter za rehabilitacijo. V pr- vi vrsti za pripadnike Л1Л, sprejema pa fcuictì druge goste, v kolikor ima na razpolago prosta mesta. Vse leto je bilo zdravili- šče s Sofi j inim dvorcem zasedeno. Tudi zasebne so- be so večinoma zasedli zdraviliški gostje, število inozemskih gostov iz leta v leto upada, kar pa je razumljivo, ker v Rimskih Toplicah ni primernih go- stinskih lokalov in ne pri- memo opremljenih sob za prenočišča. Dokler ne bo zgrajen sodoben hotel, ni moč pričakovati večjega obiska tujih gostov. V tem letu bo število nočitev preseglo sto ti- soč. Kljub slabemu vremenu je bazen v Rimskih Top- licah še vedno pobi. O tem sem se prepričala sa- ma, ko sem ga obiskala Tajnik turističnega druš tva, Alojz Koželj je pove dal, da to ni športni ba zen ampak izrazito rekre acijski. Letos so zabeležili najmanjše število kopal- nih dni doslej in s tem tudi najmanj kopalcev. Slabo vreme je vso sezo- no odbijalo kopalce, ki prihajajo tudi iz oddalje- nih predelov Slovenije. Vsako soboto je ob ba- zenu ples, kjer igra an- sambel Lokvanj, ki pa ne privablja toliko gostov, kot so pričakovali. MIHAELA BRLEČ BAZEN V ZREČAH pravi biserćek POSTAVLJEN JE SREDI ZELENJA IN CVETJA Na začetku letošnjega pole- tja so v Zrečah odprli nov bar zen, za katerega so denar zbrali občani s samoprispev- kom. V lepem okolju zreške Dobrave leži bazen v okolju zelenja in rož, zagrajen s pri- jazno leseno ograjo, ki se kot ulita prilega v železno okolje. Na vzhodu v bazen so z de- sne strani že postavljene gair- derobe, sanitarije in mah bi- fe, ki bo verjetno šele prihod- nje leto lajšal žejo številnim kopalcem. Letos namreč ni odprt zato, ker pač niso ure- jene še vse formalnosti. Ba- zen je za kopalce odprt od osme do devetnajste ure, po- vedali pa so nam, da ga dnev- no obišče okrog sto ljudi. Med njimi je seveda največ otrok, ki so med vsemi naj- bolj veseli novega bazena. Nao navedemo še nekaj po- datkov o njem: dolg je 25 metrov in širok l2 metrov, globok je od 1,30 do 1,80 me- tra, vstopnina zanj pa je za mladino dva dinarja in za od- rasle pet dinarjev. Kot smo že povedali, je okolica tik ob ob bazenu zasajena s travo in okrasnimi rožami, na de- sni strani bazena pa asfaltna površina, na kateri se lahko kopalci brez skrbi podijo z žogo, teniške loparje ali lopar- velja i>ovedati, da je pri oskr- bniku bazena moč dobiti na p>osodo več rekvizitov, tako žogo, teniške loparje ali lopyar- je za badminton. Za kopalče- vo udobnost in dobro počut- je je poskrbljeno tudi s tem, ko so na ploščadi bazena že lične Ležalne deske, iz dveh zvočnikov pa se ves dan raz- lega prijetna — in kar je naj- pomembneje — ne preveč glasna glasba. Za zreški bazen lahko e>o vsem tem rečemo, da je res praivi biserček. Kakšen bo še- le čez leto аМ dve, ko ga bo- do občani s samoprispevkom še bolj uredili! že sedaj, ko se šele pripravljajo na tretji samoprispevek so se Zrečani namreč dogovorili, da bodo za dogradiitev bazena nameni- li kar osem sto starih milijo- nov dinarjev. PLANINSKA VAS — ZAGORJE avtobus in telefon ZASLUGE BRIGADIRJEV IN MARLJIVI H DOMAČINOV Dne 15. avgusta letos je po brigadirski cesti Gračnica— Ledinščica začel voziti avto- bus kot redna proga Zagorje —Planinska vas—Celje. Koje prvič peljal skozi kozjanske vasi, je bila cesta okrašena s slavoloki, čeravno v zgod- njih jutranjih urah, so lju- dje trumoma prihajali po- zdravljat prihod prvega av- tobusa. Nepopisno veselje je zavladalo med ljudmi. Celo z godbo so prihajali. Najbolj zadovoljni pa so delavci, ki jim poslej ne bo treba tri ure pešačiti. Zato je bü za- nje delovni dan daljši za tri ure. Tako se te krivice zdaj postopyoma odpravljajo. Največ zaslug za gradnjo te ceste pa imajo seveda mla- dinske delovne brigade. Zato se tudi imenuje Brigadirska cesta. Zato brigadirskemu de. lu vso pohvalo in priznanje! Vasi ob tej cesti so bile med vojno povsem požgane. Zato so si ti ljudje že med vojno zaslužili to, da bodo vsaj mljaši imeli lepše živ- Ijisnjske pogoje. Vredno je omeniti, da smo v šentvidskem območju tudi krajani Planinske vasi in Pod- peči z izredno pridnim delom napeljali telefon v pet odroč- nih vasi in ^redili 25 pri- ključkov. Dali smo drogove, prispevali z delom in še pla- čali vsak po en stari milijon. Zavedali smo se, da tudi ta- ko služimo širšemu interesu. Prosvetno dvorano v Šent- vidu s pomočjo pridnih bri- gadirjev in dobrih domačinov znova obnavljamo. To dvo- rano so med vojno okupatoo-- ji uporabljali za hlev. Po voj- ni pa so jo marljivi Sentvid- čani zopet obnovili. Zadnji potres jo je težko prizadel. Kljub temu šentvidska mla- dina pridno dela na kultur- nem področju, čeprav je dvo- rana začasno še na pod po- drta. Ko pa bo povsem ob- novljena, bo tudi kulltumo življenje v Šentvidu zaživelo. JOŽE PERČIC Značilna slika celjske tržnice te dni '^г. stran — NOVI TEDNIK St. 34 — 25. avgust 197i KJERKOLI SO DELALI NAŠI MLADINCI, SO SE DOBRO ODREZALI IN ŽELI PRIZNANJE HOOORUK NA KOZARI v tretji iznseni Zvezne mladinske delovne akcije »Kozara. 77« dela tudi Mladinska delovna brigada »Pobratena mesta«, v kateri so mladi iz treh brat- skih občin: Celja, Ćuprije in Doboja. Prebivajo v brigadirskem naselju »Brat- stvo-enotnost« v Benkovcu, kjer vse vre od pesmi in dela. Tu je deset mla- dinskih delovnih brigad iz vse države, ki delajo Mladinski center, ki bo ta- krat, ko bo zgrajen, laliko sprejel 1.500 mladih. V drugi izmeni te akcije so brigadirji opravili 59 tisoč normalnih ur, s čemer so pokriti letošnji stroški akcije. To je dokaz, da so akcije še ka- ko ekonomsko opravičene. Pirfîrovitelj brigade »Pobratena me- sta«, ki že štiri leta zaporedoma sode- luje na delovnih akcijah, je Energo- invest — tovarna daljnovodnih stebrov in konstrukcije Doboj. Iz Celja, ću- prije in Doboja je po 15 brigadirjev in brigadirk, ki so obenem delavci v or- ganizacijah združenega dela teh treh mest. Vsi sodelujejo pri izgradnji Mla- dinskega centra na Kozari. Čeprav so po prihodu na akcijo imeli nekoliko slabše delovne rezulta- te, predvsem zaradi izredno težke trase, je brigada »Pobratena jnesta« sedaj v samem vrhu. Dve tretjini brigadirjev so člani Zveze komunistov, ki skupaj z ostalimi brigadirji zavestno izvršujejo svoje obveznosti. Zanimivo je tudi to, da je v tej brigadi tudi mlad zakonski par, ki rav- no sedaj proslavlja obletnico poroke. Težko je opisati neizmerno prijatelj- stvo mladih iz treh socialističnih re- publik, iz treh bratskih mest, ki dela- jo na Kozari. Vsi so obljubili, da bodo prihodnje leto prišli v Doboj, kjer bo- do gradili drugi tir proge Doboj—Ze- nica. Ti mladi, bodočnost našega sa- moupravnega socialističnega i-dzvoja in našega boljšega jutri, si pridobivajo izkušnje o delegatskem principu samo- upravljanja, ki ga na lej akciji močno občutijo. Ko se bodo vsi vinili v svoje sredine, bodo bogatejši za nova spoz- nanja o veličini bratstva m enotnosti, o pomenu delovnih akcij in moči nji- hovih rok, ki gradijo svojo deželo. MIRKO JELEČ PRIZNANJE NA TJENTIŠTU \ sakoletni pregled šport, nih in kulturnih dosež- kov brigadirjev vseh 22 zveznih mladinskih delov- nih akcij v Jugoslaviji »na Tjentištu, ki je bil v do- lini herojev ob Sutjeski otl 19. do 21. avgusta, je končan. Brigadirji so se v teh treh dneh pomeiili v namiznem tenisu, šahu, odbojki in nogometu, po- kazali pa so tudi, kaj zmorejo na likovnem in glasbenem področju. Srečanja se je udeleži, la tudi mladina zvezne de- lovne akcije Kozjansko 77. Zaključek tridnevnega, nadvse prijetnega in veli- častnega srečanja je bil za kozjanske brigadirje več kot uspešen: pobrali so nekaj prvih mest, njihov stenčas je bil najboljši, delovni uspehi pa nekje v vrhu. Skupek vseh točk je brigadirjem, ki bodo še nekaj dni na Kozjan- skem, prinesel prvo me. sto v skupnem šievilp točk. Razumljivo je, da je bilo veselje udeležen- cev mladinske delovne ak- cije Kozjansko 77 nepopi- sno: pridružili so se ne. štetim skupinicam briga- diirjev, ki so povsod po dolini prepevale revolucio- narne pesmi, plesale kolo in skupaj z njimi delili veselje. Dolina herojev je bila priča velikemu zano. su. O brigadirskem slavju na Sutjeski bomo poro- čali v naslednji številki. Zapis bomo združili z za- pisom o zaključku zvezne mladinske delovne akcije Kozjansko 77, ki bo v ne. deljo v Bistrici in pa na Trebčah. MILENKO STRAÄEK iz krösevga - 4x udarni Pred dnevi se je iz Kru- ševca vrnila brigada I. Sa- vinjske čete, ki je delala v drugi izmeni mladinske delovne akcije »Kruševae 77«. ćeprav je bila to prva samostojna brigada, ki jo je kdajkoll imela mladina žalske občine, je povsem upravičila svoj obstoj, še več, bila je celo druga naj- boljša med vsemi. Žalska brigada, ki jo je sestavljalo 19 brigadirjev iz Savinjske doline in 13 iz Kruševca, je bila po starosti najmlajša in po fizičnih zmogljivostih naj- šibkejša. Kljub temu se je enakovredno kosala z drugimi. Brigada je bila kar štirikrat udarna in je tako štirikrat sprejela trak »14. oktober«. Razen tega je II od 19 brigadir- jev postalo udarnikov. DARKO NARAGLAV ŠENTJUR: ZAPGSLITEV BRIGADIRJEV V zadnji izmeni letoš- nje mladllnsike delovne ak- cije Kozjiansko, se naha- ja tudi brigada iz Prizre- na na Kosovem. Sestavlja jo štirideset • brigadirjev, med njimi tudi dve de- kleti. Večina teh mladih ljudii ima svoj poklic — nekaj je ključavničarjev, avtomehanilkov, pçi tudi tehnikov — žal pa ne tu- di za.poslitve, ki je v svo- ji ožji domovini, kljub sedanjemu hitrejšemu raz- voju gospodarstva, ne mo- rejo dobiti. Predstavniki občine Šentjur se zato trenutno dogovarjajo s štorsko železarno, ki naj bi na priporočilo ko- mandanta akcije, zaposli- la šest brigadirjev. Če se bodo ti pogovori uspešno končali, potem bo po za- ključku zvezne akciije šest mladih s Kosova dobilo zaiposlitev v Sloveniji. B.M. BRIGADIRSKO SLOVO NA KOZJANSKEM Mladinska delovna akcija Kozjansko 77 se izteka. Brigadirke in brigadirji vseh naro- dov in narodnosti Jugoslavije se bodo s sklepno prireditvijo, ki bo v nedeljo ob 10. uri v Bistrici ob Sotli, poslovili iz delovišč, od prebivalcev krajev kjer so delali in svojih, vrstnikov. Poslovili se bodo utrujeni in srečni, da so s svojim prostovoljnim delom doprinesli i/elik delež k izgradnji manj razvitega območja. Za seboj bodo pustili nove kilometre cest, ki še posebej za Koz- jansko predstavljajo »okno v svet«. Na posameznih deloviščih, tako v šmarski kot v šentjurski občini, so vse letošnje brigadirske izmene dosegale iz- redne delovne rezultate, ki jih je mož- no doseči le tam, kjer se ustvarja pra- /o tovarištvo, prijateljstvo, bratstvo in enotnost. Utihnil bo, vsaj za letos, zven kram- pov in lopat, utihnila bo brigadirska pe- sem na deloviščih in ob tabornem ognju. Zvezne mladinske delovne akcije pa bodo v nedeljo sklenjene tudi po drugih deloviščih v Sloveniji. Z briga- dirskim ho-ruk se bodo mladinke in mladinci poslovili od Brkinov, Sloven- skih Goric, Goričkega, Suhe krajine in Kožbane. Delovna akcija Posočje 77 pa bo sklenjena šele 24. septembra. M. P. ftt. 34 — 25. avgust 1977 NOVI TEDNIK — stran 3 ^окшв LAN! SO OPRAVILI 19.398 KM ZRAČNE POTI Občanom Celja in bližnje vgUce ni potrebno posebej J^dî'taivljati AERO kluba Ce- L Vsak dan lahko slišijo in ^dijo letala in padalske ku- ^e nad sabo. Priča pa so lepim rezultatom, ki jih AK dosegajo na repub- zveznih in mednarod- tekmovanjih. Vendanr je ^ to le ena stran slike, pruga stran, ki jo občani jn odgovorne samoupravne jKfukture premalo poznajo, bi radi osvebliili s tem ^^evkom. Gre za probleme, 5 katerimi se člani AK vsa- kodnevno srečujemo, ki pa jiso oziroma ne smejo biti jamo problem članov, tem- neč širše družbene skupnosti v Icateri AK deluje. O pomenu letalske dejav- nosti in vzgoge kadrov v jpartii in sistemu ljudske oib- ratnbe verjeitno ni potrebno posebej govoriti, kajti vsi se namreč zavedamo, kakšno bc^astvo pomenijo piloti za splošni ljudski odpor. V skoraj tri'desetletnem de- lovanju se je v AERO klubu izšolalo preko tisoč jadral- nih in moto.mih pilotov ter preko 300 padalcev. V AERO klubu, ki šteje trenutno 126 aktivnih članov se je v lan- skem in letošnjean letu izšo- lalo 21 jadra'iüh in 5 motor- nih pilotov, ter 19 padalcev. Lani so člani AK na motor- nih letalih naleteli 839 ur, la jadralnih Itìtalih 1644 ur ali 19.398 km zračne pofti. Pa- dalci pa so opravili 412 sko- kov. In kako čland dosegajo rea- lizacijo tega pa-ograma, za Icsterega se rabi letno naj- mamj 200 starih miilijonov, če upKjštevamo vse zakonske ob- veznosti, popravila, gorivo, obpiovo avioparka ipd.? Odgo- vor je zelo preprost, s so- jim dèlom. To pa je tudi specifika, ki jo žaú v dru- gih športnih društvih ne po- znajo. Vsaj v ta.kšni meri ne. V leitu 1976 je AK dobil 25 starih milijonov družbe- nili sredstev — dotaoije od TKS, NO m SZDL, kar po- meni le 15 odstotkov za uiras- ničitev programa. Preostali del pa so člani AK prispeva- li sami s deCom. Laaii so čla- ni v АБШО klubu, kjer ima- jo organizirano pogodbeno proizvodno dejavnost z OZD, naredili preko 7000 prosto- voljnih delovnih ur, kar v bi- stvu pomeni, da je moral vsak član delaiti najprej 5 ur za strojem, da je lahlco nato eno ure leitel, se rekrei- ral, izobraževal in to poleg svojih službe.nih in domačih obveziiosü. Ta materialna in fizična obremenitev članstva, iki zah- teva polnega človeka v zraku, je vsekakor prevelika in za- rs'di tega trpi kvaliteta in tudi varnost iletenja. Dlmenzje letalske dejavno- sti za potrebe SLO in športa ter ne navsezadnje za razvoj Ceiija so več kot jasne. Arbi- ter za šiirjmje teh dimenzij pa mora pcileg članov AK bi- ti še nekdo drag. Najti je pobr&bno ustiiezne rešitve preko samoupravnih institu- cij, ki bodo zagotovile si- stemsko financiranje letalske dejavnosti in letr.liške infra- strukljure. Vsekakor je to problem, ki spada v kom- pkiks problemov TKS, TIS, NO, gospodairsitva in dragih, katere je treba osvetliti in imeti do njiih dragačen od- nos kot v preteklosti. VIKI KRAJNC V vsak dom NOVI TEDNIK ŠENTJUR: 25 LET PD Planinsko društvo Šentjur pri Celju praznuje letos 25-letnico svojega obstoja. Jubilej bodo počastili v ne- deljo, 28 t.m. s pričetkom ob desetih dopoldne na Re- sevni. Po govoru bodo spored izpopolnili s kulturnim nastopom in seveda tovariškim srečanjem. Resevna je lepa izletniška točka nad Šentjurjem z lepim razgledom na bližnjo in daljno okolico. Ima pa tudi zgodovinsko obeležje NOB. FRANC ZABUKOŠEK ROBANOV KOT BRIGADA SLAVKA ŠLANDRA DELALA ŠTIRI DNI Mladi v Gornji Savinjski dolini so prve dni avgusta obnovili del partizanske bol- nišnice v Robanovem kotu. S to mladinsko delovno akcijo so uresničili idejo, ki je vrsto let tlela v njih, se tako vklju- čili v splet prireditev ob praz- novanju letošnjih jubilejev in dali svoj prispevek k ohranje. vanju izročil naše borbe in revolucije. Brigada, ki so jo poimeno- vali po Slavku šlandru je v Robanovem kot\i delala štiri dni. štela je 27 mladink in mladincev iz moziiTske občine in pet brigadirjev iz pobrate- ne občine čajetina, kar pome- ni nov list v poglabljanju ve- zrl z bratsko občino v Srbijii. Mladi so sami zbrali potre- bna sredstva in material in z izdatno pomočjo občinskega štaba TO v Robanovem kotu postavili tabor. Brigadirji so se na akciji zares potrudili in izkazali. Delo v strminah pod navpičnimi stenami je zahte- valo veliko volje in naporov, .pa kljub temu delovna vnema ni nikoli pojenjala. Kljub te- žavam so akcijo pravočasno zaključili in obnovljeni del takoj tudi otvorili. Mladinska delovna brigada Slavka šlaa- dra je vsem preživelim ra- njencem, Id so se v Robano- vem kotu zdravili in borcem, ki so zanje skrbeli, pripravi- la program in jih zatem pri Robanovi domačiji pogostila s partizansikim golažem. V spomin na otvoritev in sre- čanje so mladi vsem udele- žencem podarili reprodukciji slik bivše bolnišnice, fci jih je brigadi skupaj z reproduk- cijami podarila slikarka Liza Lik. Mlada nameravajo v obnov- ljenem delu m-editi skromen muzej, kot pomnik na težke in herojske drsi naše revolu- cije in upajo, da se bodo s tem skromno oddolžili vsem, ki so jim priborili svobodo in predivsem tistim, M so v tej borbi_ žrtvovali svoja živ- ljenja. " J. P. laško: BO KRIVEC popravil ŠKODO? Voznik tovornjaka iz Ra- deč, fci je pred meseci »U- kvidiral« v Laškem kuil- tuimi spomenik — steber kužnega znamenja, se brž- kone smeji v pesti. Nihče se ne zmená, da bi od po- vzročitelja škode terjal, da le to popravi, kar pa ni tafeo preprosto, saj se je steber prelomil na tri bo- se. Ti deli stebra so kot kak nebodigatreba na dvo- rišču pri stavbi SDS kjetr je otroško igrišče, i» jih otroci po mili volji valjajo sem in tja. To bo trajalo tako dotlgo, doíMer kak- šen gradited stebrov ne bo vbetoniral v temelje svoje hááe. Ni kaj rečd. Taka zaščiifta kulturnih sipomenikov za vselej raz.reši problem iai nas odreši stroškov. 2aleC v SOBOTO USPEŠNO ZAKLJUČILO OŠ 40 UČENCEV v soboto je____ Pri Delavski univerzi v 2al- so v soboto zaključili prvi "iel izobraževanja v večerni Osnovni šoli. šolo je uspešno končalo štirideset učencev, ki ^ sicer že zaposleni. Največ bilo delavcev iz polzelske 'ovarne nogavic. Sicer i)a si Preberimo, kaj so nam pove- nekateri izmed obisko- valcev večerne osnovne šole. Miha JAGAR: »Delam vpe- ^nii v Žalcu. Ugotovil sem, ^ je osnovnošolska izobraz- danes nujna, žal mi je, рг v mladih letih nisem priložnosti, da bi končal osnovno šolo. Povedal bi rad, da so bili učitelji izredno do- bri in so nam pomagali, ka- darkoli je bilo potrebno. Da- nes sem že pričel razmišljati o tem, da bi s šolanjem na- daljeval. Res je naporno ko je treba po vrnitvi iz službe še v šolo, ampak z voljo člo- vek lahko doseže vse.« MARIJA STUDNIČKA: «S predavatelji sem bila izredno zadovoljna. Res je, da je bil program dokaj obširen, res pa je tudi to, da se samo na predavanjih ni dalo vsega na- učiti, zato je bilo treba popri- jeti tudi doma. Sicer pa smo si učenci pomagali med sabo in tudi učitelji so nam vedno razložili še kaj dodatno, če nam določene stvari niso bi- le čisto jasne.« JOŽE SATLER: »Delam v tovarni nogavic na Polzeli. Povedati moram, da so nam v tovarni šli izredno na roke, tako da s šolanjem ni bilo ni- kakršnih težav. Tudi predava- telji so bili izredno dobri in prizadevni. Uspešno končana osnovna šola mi pomeni start za nadaljnje šolanje. Rad bi namreč končal tekstilno šolo v Kranju. Mnogo volje in tru. da bo potrebno, vendar upam, da bo kljub vsemu šlo.« ANICA RANDL; »Tudi jaz sem zaposlena v polzelski to- varni nogavic. Izredno sem vesela, da nii je uspelo kon- čati osnovno šolo in ni mi žal niti časa niti truda. Delav- ski imiverzi iz Žalca gre vsa zahvala, ker je organizirala tudi tovrstno izobraževanje. Zdaj že razmišljam o nadalj- njem šolanju. Rada bi nam- reč končala administrativno šolo.« tekst: JANEZ VEDENIK Foto: TONE TAVČAR VITANJE: NOV GASILSKI DOM Do praznika občine Slovenske Konjice oktobra letos bo v Vitanju zrastel nov gasilski dom. Zanj so prispevale nekaj denarja konjiške in vitanjske temeljne organizacije združenega dela, večji del sredstev pa so za dom dodelili iz samoprispevka. Gasilski dom so Vitanjčani že dolgo ra- bili, vendar zaradi drugih potreb do njegove gradnje nI prišlo. Letos pa so se gasilci podali v večjo akcijo in med vaščani sami opravili akcijo zbiranja prispevkov za ta ob- jekt. Krajani Vitanja so se v njej dobro odrezali in prispe- vali kar velik kup denarja. Tako so skupaj s sredstvi tozdov in tistimi iz samoprispevka zagotovili potreben denar za pričetek gradnje gasilskega doma. Ta bo veljal milijon in pol dinarjev, v njem pa bo iK)leg prostorov, namenjenih izključno gasilcem, tudi večnamenski prostor, ki ga bodo uporabljale družbenopolitične organizacije in delegati Vi- tanja. Gasilski dom gradi podjetje Kongrad iz Slovenskih Konjic, M zagotavlja, da bo dom do občinskega praznika prav gotovo zgrajen. Povedati velja tudi, da gasilski dom v Vitanju gradijo na prostoru, kjer bo čez nekaj let zrastel bodoči center Vitanja. '^г. stran — NOVI TEDNIK St. 34 — 25. avgust 197i OB OBLETNICI PRERANE SMRTI (22. 8. 1976 — 22. 8. 1977.) Dne 22. avgusta 1977 je preteklo eno le- to, odkar je nepričakovano preminul v Ma- riboru pH svoji hčerki Sonji (ne v bolnici) celjski pedagog, književnik in publicist Fran Roš, naš zaslužni javni in kulturni de- lavec. Prav je, da se ga ob obletnici smrti spomnimo z nekaterimi spominskimi vrsti- cami! Frana Roša lahko okarateriziramo poleg mnogih drugih posebno z naslednjih vidi- kov: kot neutrudnega voditelja slovenskega učiteljstva na celjskem območju med obe- ma vojnama, kot požrtvovalnega pedagoške- ga delavca po osvoboditvi 1. 1945 pri gradi- tvi slovenskega šolstva v opustošeni domo- vini ter pri vzgoji učiteljskih kadrov in kot pomembnega slovenskega pisatelja, pes- nika in dramatika, publicista ter javnega kulturnega delavca. Med obema vojnama je bilo učiteljstvo v Celju in okolici še posebno aktivno in borbeno, šlo je za progresivne nazore v vzgoji in šoli, politične in drbužbene pra- vice učiteljstva v javnem življenju ter za materialno, gospodarsko in socialno izbolj- šanje vsakdanjega življenja stanu, ki si je bil komaj priboril pozicije državnega usluž- benca. Razni politični režimi te ali one barve so preganjali vsakogar, ki je poka- zal neuklonjiv tilnik in odpor zoper nasilje in sramotno hlapčevstvo. Slovensko učitelj- stvo si je ustvarilo svoj lepši prostor na slovenskem soncu in je kljub često neugo- dnim okoliščinam raslo in zmagomlo. Z njegovo borbo in zmagami se je razvijalo tudi naše šolstvo. V tej veliki dobi naših naporov in borb je vodil celjsko učiteljstvo Fran Roš kot predsednik enega največjih učiteljskih društev v tedanji Sloveniji in je s svojimi prizadevanji znatno prispeval pri sprejemu znamenite »Deklaracije« (1926) in s tem pripomogel h konsilidaciji razmer v slovenski, a tudi v jugoslovanski učitelj- ski organizaciji. Vlogo celjskega učiteljstva pri rasti slovenskega šolstva na Spodnjem štajerskem je Fran Roš prikazqj, v razpravi »Slovenske učiteljske organizacije« v publi- kaciji Stoletnica prve slovenske šole v Celju (1975). Kot pedagoškega delavca, priljubljenega učitelja in vzgojitelja slovenske mladine, so ga cenili mladi in stari. Neposredno po vojni je sodeloval kot okrožni šolski nad- zornik pri obnovi slovenskega šolstva na Slovenskem Spodnjem štajerskem, ki ga je bil nacistični okupator v svojem ger- manskem »Kulturträgerstvu« docela uničil. Pozneje se je vključil kot pedagog mladih slovenskih učiteljev na celjskem učitelji- šču, kjer je deloval do svoje upokojitve. Vzgojil je vrsto odličnih učiteljev, ki jim je ostal vzor nesebičnega, požrtvovalnega in prizadevnega prosvetnega delavca, po kate- rega stopinjah so med slovenskim ljud- stvom uravnavali svoje delo in življenje. Kot šolnik se je izkazal Fran Roš pedagoga v pravem pomenu besede, zaradi česar je tudi užival spoštovanje učencev, njihovih roditeljev, kolegov, prosvetne oblasti in ce- lotne celjske in slovenske javnosti. Da je bil učitelj z dušp in telesom, nam lahko potrdi naslednja zgodbica: mlade absolvent- ke učiteljišča so ga po maturi ob neki priložnosti vprašale, kaj bi želel postati, če bi se še enkrat rodil in si izbiral poklic. Odgovoril je z vso resnostjo in premisle- kom: »Mislim, da bi želel zopet postati učitelj slovenske mladine!« Pač pomembne besede učitelja-idealista, in to v dobi, ko marsikateri mladi učitelj beži v drugo služ- bo ali vsaj sanjari o tem, da bi se dalo v kakem drugem poklicu bolje »zaslužiti« ... O Franu Rošu kot književniku smo že mnogo govorili in bi bilo prav, da bi sko- raj zagledali na knjižnjih policah njegovo zbrano delo. To bi bila najlepša oddolžitev liku velikega pokojnika, ki je vse svoje življenje od rane mladosti do visoke živ- ljenjske dobe — saj mu je bilo ob smrti 78 let — posvetil Celju in njegovemu za- ledju. Na celjskem območju so delovali mnogi slovenski literati, kot Anton Aškerc, Cvetko Golar, Anton Novačan, Tone Seli- škar, Vladimir Levstik in še kdo in se v njihovih delih kaže tudi obraz Celja in oko- lice, vendar ni nobeden tako globoko kore- ninil v celjskem življenju, v celjski družbi, kot Fran Roš, ki je med nami živel, delal, ustvarjal, še do zadnjih trenutkov aktivno udejstvoval s peresom in besedo, le-to kot govornik, recitator in pripovedovalec; saj vemo, kako rad je zahajal s svojo vedro besedo in pesmijo ter branjem proze med otroke in mladino po osnovnih šolah celj- skega območja, a tudi med odrasle na lite- rarnih prereditvah. Publicistično delo'Frana Roša kaže na- šega pokojnega tovariša kot posebno za- služnega človeka in bo prav tako potrebno posvetiti tej njegovi dejavnosti ob priložno- sti še posebno pozornost. Kot kulturni jav- ni delavec je bil navzoč vse svoje življenje v naprednih kulturnih organizacijah in ak- cijah Celja in okolice ii\ je rad sodeloval, kjer koli in kadar koli so ga povabili v svojo sredo. Mnogi pomniki NOB in žrtvam nacističnega terorja nosijo njegove posve- tilne verze. V dobi med obema vojnama je bil med glavnimi organizatorji dveh Celj- skih kulturnih tednov (1938 in 1939), po osvoboditvi je bil podpredsednik Ljudskega odra, funkcionar Ljudske prosvete. Ljudske univerze. Pedagoškega društva ipd., organi- zator literarnih večerov, predavanj in raz- nih kulturnih prireditev. Zadnja leta je po- svetil svojo pozornost življenju naših iz- gnancev v Srbiji. V knjigi »Slovenski izse- ljenci v Srbiji 1941—1945«, spomeniku naše- mu trpljenju med okupacijo ter plemenito- sti srbskega naroda, ki je ob podobni uso- di, kakršna je doletela Slovence, bratsko sprejel v svoje okrilje slovenske izgnance, je Fran Roš zaključil svoj veliki epos in nam zapustil dokument, ki ne sme biti in tudi ne bo nikoli pozabljen. In z njim tudi .ime našega celjskega pesnika, tovariša in velikega prijatelja! Slava njegovemu spo- minu! ALBIN PODJAVORŠEK goli v sedlu Ameriška drama Goli v sedlu s Petroiii Fondo in Denisom Hooperjem v vlogah, opeva »heroje« močnih motorjev. Govori o mirnem in nenevarnem posebnežu ter njegovem prijatelju, ki z motorji križarita po Ame- riki, Ob tem režiser Denis Hooper slikovito, plastično in brez olepšav kaže razpotja sodobne Amerike. Brez- obzirna bussiness, izgubljeno mladino, ki išče t>eg pred resničnostjo v drogah, glasbi ali motorjih, ter neria- zadnje primitivizwi ameriškega podeželja, ki razen zakcwia nasilja ne pozna drugih oblik odnosov. Prav v tem, slednjem, je film, o katerem bi se sicer dalo razpravljati, izjemno močan. Dveh »hippyev« pač nihče ne bo pogre,šal — preveč sta nefxymembna. Dosti bolj pomembno je, da preživi »tvoren, delaven in pošten« državljan. Takšno je spo- ročilo filma, ki je v tej svoji misli izjemno močan in prepričljiv, pa čeprav je film star že pet let. ugledna trupla To je italijanski film režiserja Francesca Rosija, v katerem srečamo ob Linu Ventufi še Charlesa Vanella. Füm je brezkompromisna obsodila sodobne Italije, njenih nasprotij in razpotij. Čeprav je tema splošna — politično nasilje v svetu, je prav presaditev na tla Italije tista, ki mu daje potrebno avtentičnost in pre- pričljivost. V nekem mestu je ubit sodnik. Kmalu za- tem v sosednjem še eden. Sodniki padajo, preiskava pa je nenehno v slepi ulici, saj jo številna pričevanja in družbena oziroma politična nasprotovanja, ki ve- jejo iz njih, le zavajajo. In ko je preiskovalec končno na cilju, ga podre zahrbten strel. Zgodba s kriminalnim ozadjem ima v sebi seveda mnogo več. Govori o terorizmu in političnem nasilju kot obliki odnosov v sodobnem svetu. Oblast, ki jo simbolizirajo okosteneli sodniki, je slaba, krivična. BRANKO STAMEJČIC celje: uspel zborovooski seminar Jutri se bo v piondj:iskem domu končal petdnevni zbo- rovodski seminar, ki ga je že 31-tič po vrsti pripravil odbor Mladinska pevskega festivala Celje. In tako tudi ta oblika strokovnega izpo- polnjevanja zborovodij potr- juje, da v organizacija Mla- dinskega pevskega festivala ne gre samo za nastope mla- dinskih pevskih zborov, mar- več prav tako za stalno delo z njihovimi umetniškima vod- ji- Na letošnjem seminarju se je zbralo 117 pevovodij iz do- movine in 20 iz zamejstva. Koroške onstran meje in Tr- žaškega. Vodilo ga je šest priznanih strokovnjakov, med njimi tudi iz Švice. Seminar je uspel tako po organizacijski, kot zlasti še vsebinski plati, saj so na njem podrobno proučili vsa poglavja dela z mladimi pev- ci, izbor literatuie, interpre- tacijo in podobno. AN DROBNA ZANIMIVOST CELJSKEGA MUZEJA PIŠE MILENA MOSKON Prav gotovo je marsikdo že opazil na celjskem področju sončno uro na- slikano na steni cerkvene, grajske in še druga jevne, pa tudi privatne stav- be. Nekatere od teh ur še kažejo čas ob lepih sončnih dneh, nekatere pa ostajajo le kot okrnjeni spomini na nekdanji spoštovani časometer. Prav gotovo pa marsikdo še ne ve, da so bile poleg stenskih, včasih v ra- bi tudi žepne sončne ure, ki so spre- mljale ljudi na potovanjih. Te vrste ur niso že dolgo dobo v uporabi in se zdaj čuvajo le kot zanimivi tehni- ški dosežki in dragocene kulturnozgo- dovinske raritete. Celjski muzej je lastnik značilne žepne sončne ure s kompasom. Poleg te pa je Celje lastnik še enega podob- nega tovrstnega instrumenta, saj so la- ni na Starem gradu arheologi našli ob izkopavanjih del renesančne slonoko- ščene sončne ure s kompasom, ki po- meni celo v jugoslovanskem merilu pravi unikat. Znano je, da se je prva sončna ura že pred davnim časom razvila iz člo- vekovega opazOTanja sonca in njegove- ga položaja na nebu ter dolžine sence, ki jo je v dneTOih časih metala nav- pična palica (tkzv. gnomon) na vodo- ravno površino. Dosti kasneje, v 15. stoletju, to je v času velikega napred- ka astronomije in geografije, je gno- mon zamenjala senčna palica (polos), ki je bila nagnjena vzporedno z ze- meljsko osjo. Te ure so morale biti na- ravnane v smeri sever—jug, zato so morale imeti vgrajen tudi kompas. Ta- krat so bile v rabi že velike naslikane, pa tudi že male prenosne sončne ure. Te ure so izdelovali v istem času iz- ključno strokovnjaki astronomi, že v 16., zlasti pa še v 17. stoletju, pa je prevzela izdelovanje sončnih ur vrsta obrtnikov, ki so posvečali posebno po- zornost obliki in estetskemu izgledu ur. Delali so štirioglat« in okrogle žepne ure iz različnih materialov — kot je zlato, srebro, medenina, slonovl- na in les. Ure so krasili s tavširanjem, cizeliranjem, rezbarijo z motiviko so- časnega okrasja. Najbolj znani mojstri so bili v Augsburgu in Nümbergu, ka- terih izdelki so predstavljali prave umetnoobrtno dragocenosti. V 18. sto- letju pa so ure začele postajati že ro- kodelski proizvodi za vse bolj množič- no potrošnjo, saj so bile izdelane iz ce- nejših materialov in z enostavnejšimi dekoracijami. V 19. stoletju je ta tip ur zamenjal mehanski merilni instru- ment, ki je imel poleg večje točnosti prednost tudi v tem, da je bil povsem neodvisen od elementarnih pogojev. Ta- ko se je v 2. pol. preteklega stoletja potovalna sončna ura povsem lunak- nila iz praktične uporabe. Nadomestila jo je industrijska žepna in kasneje ročna ura. številne sončne ure so bile zaradi zahtev po natančnosti kombinirane še z drugimi instrumenti in so imele več merilnih površin, koledar, nebesne in geografske karte itd. Poleg tega pa so obstojale tudi posebne prenosne ure, ki so temeljile izključno na gibanju lu- ne in posameznih zvezd. Te so bile iz- redno važne pri določanju časa ponoči. Žepna ura, ki jo hrani celjski mu- zej je potovalna vodoravno-navpična sklopna sončna ura. Je pravokotne ob- like, sestavljena iz dve lesenih ploščic neenake debeline. Na zunanji strani ima prilepljen papir s tiskanimi ime- ni 64 večjih mest (Amerika, Anglija, Španija, Francija, Italija in Nemčija) in številkami njihovih zemljepisnih ši- rin. Ura je naravnana na širino 51. V notranjščini sta ploščici oblepljeni s papirjem, ki je grafično tiskan z ozna- kami in okrašen z delno močno kolori- ranimi stiliziranimi geometrij.skimi in rastlinskimi okraski. V horizontalni ploščici je pod steklom kompas z mag- netno iglo in osmerodelno vetrovnico. Strani sveta v kompasu, ki kaže tudi odklon, so signirane v angleščini NORTH NE EAST SE SOUTH SW WEST NW. Okrog so navedene števil- ke ur 4 12-8 z razdelitvijo na pol ure. Na vertikalni ploščici so natislrâne šte- vilke ur VI — XII — VI in skala geo- grafskih širin 43—56 ter 13 oznak za prestavljanje niti. Med ploščicama je namreč vpeta nitka za določeno geo- grafsko širino (polos), ki meče senco. Naveder^ ura je nastala ob koncu 18. stoletja in je tipičen primer to- vrstne klasicistične ure. Kaže vse zna- čilnosti izdelkov bavarskega mojstra Joharjia Paula Stockerta. Ura je razstavljena v muzeju. TONE HERMAN V LIKOVNEM SALONU Do konca meseca razstavlja v prostorih celjikega Likovnega salona akademski Tone-Herman iz Šoštanja. Lotil se je posebnega oblikovanja in sicer kopit, kakrs''^, najdemo v obutveni industriji. Svoje zamisli povezuje preko likovno dognanih oblila industrijsko pogojenimi normami, ki jih takšna proizvodnja zahteva. Vsekakor gre zanimiv poskus povezovanja industrije i likovnim ustvarjanjem. ftt. 34 — 25. avgust 1977 NOVI TEDNIK — stran 3 PADALKA DANICA LAKOVIČ NIKOLI ME NI BILO STRAH SKOKOV V VIŠAVAH I »Ali veste, da so se Slovenci dobro odrezali na državnem prven- I stvu v padalstvu? Tako sem vesela .. I To je bil prvi stavek, ki mi ga je povedala celjska padalska se- I niorka, ko sem jo pred tedni obiskala v njenem domu. Takšna je i Panica Lakovič. Z vsem srcem predana športu, ki mu je posvetila I dobršen del svojega življenja. s padalstvom se je pri- čela ubadati takoj povoj- ni, ko je bil ta šport pri nas praktično šele v po- vojih. Bila je med pionir- ji letalstva in padalstva pri nas, ki so delali v — za nas — nerazumljivih pKJgojih im s še povsem vojaškimi rekviziti. Pa vendar se Danica Lakovi- čeva še danes spominja tistih časov z ljubeznijo. »S padalstvom sem se pričela ukvarjati leta 1947. V Celju tedaj še ni bilo letališča. Kjer je sedaj levško letališče, so tedaj stale le stare stroh- nele barake. Ker pa nas je bilo kar nekaj takih, ki smo želeli delati in razvijati padalski šport, smo kaj kmalu prijeli za delo. V drugi osnovni šoli smo organizirali modelar- ski klub, vzporedno pa smo pričeli razvijati aero klub z vsemi športnimi panogami.« Danica Lakovičeva oa- roma Rabuzova, kot se je tedaj pisala, se je že od ustanovitve celjskega aero kluba ukvarjala pretežno s padalstvom, čeprav je opravila še vrsto tečajev in preizkušenj v ostalih disciplinah. Tako je šla kmalu po ustanovitvi aero kluba v motorno pilotsko šolo, nato pa leta 194i8 še v jadriličarski tečaj. Leto pozneje pa je bila že v šo- li za učitelje padalstva v Riunîi. »Čeprav je padalstvo bolj mošld šport,« mi je pripovedovala Danica,« so me fantje vseeno gledali vedno zelo spoštljivo. Te- daj, še na začetku moje športne padalske poti, nas je bilo žensk v padalskih vrstah res še zelo malo. Nerada se spominjam na dekleta, ki so takrat ska- kale skupaj z meiioj, ker mi poetane т srcu zelo hudo. Veliko od njih se jih je ponesrečilo med skoki...« Kljub temnim spomi- nom, ki tu in tam kot senca preblisnejo Daničin obraz, pa ostaja sama ve- čen optimist. »Ne, ne, ni me strah sTcokov, in me tudi nikdar ni bilo strah. Ko letiš tam zgoraj med oblaki, ne misliš na strah. Vsak padalec ve, kaj mora sto- riti, da zagotovi svojo varnost. Zato si tudi vsak padalec sam zlaga svoje padalo, preden opravi skok. To je namreč zelo pomembno, kako je padalo zloženo, saj lahko že ena sama napačno zategnjena vrvica povzroči pravo tra- gedijo. Najtežje je seveda tedaj, ko je padalec tik nad zemljo. Takrat mora namreč pokazati vso svo- jo spretnost in tehniko, da varno pristane na tleh.« Medalj in diplom, ki jih je Danica Lakovičeva prejela kot priznaje za do- sežene rezultate v padal- stvu, je za zvrhano in kar zajetno škatlo. Naj- ljubše diplome so seveda tiste s prvega svetovnega prvenstva v padalstvu, ki je bilo leta 1951 v Lescah. Tedaj je Danica nastopila kot edina Jugoslovanka na tem prvenstvu in se skupaj z mladio franco- sko tekmovalko preizku- sila v vseh padalskih ve- ščinah. Pred tem pa so bile težave, ker svetovna padalska organizacija ni pustila ženskam, da bd tekmovale v tako zahtev- nem športu. Pa je IK) mnogih intervencijah in prepričevanjih končno popustila. Organizacija namreč! ženske so spet uveljavile svojo voljo! Druga preizkiišnja je ča- kala Danico na dveh dr- žavnih prvenstvih, ko je postavila kar tri državne rekorde zapored: v nižin- skem skoku 190 metrov za ženske, v višinskem skoku 5000 metrov za žen- ske in v skoku z zadr- žko 30 sekund za žen- ske. »Ko bi vi videli, v kak- šnih pogojih smo padalci tekmovali tam okrog leta petdeset,« pripoveduje Da- nica Lakovičeva. »Skakali smo s pilotskimi sedež- nimi padali, ki sploh niso bila prava padala. Poleg tega smo skakali v glav- nem dve disciplini: skoke v vodo in skoke na cilj. Pri teh drugili smo ska- kali tako. da smo imeli na tleh narisan krog s premerom sto metrov in skakali vanj. In kakšno veselje je bilo, če smo skočili v krog! Danes pa je vse drugače. Padala so že tako izpopolnjena, da so prave male jadrilice. Padalci z njimi skačejo na nulo, kot pravimo v našem žargonu. To pome- ni, da skačejo v krogec s premerom petnajstih centimetrov. In verjemi- te, da vsak padalec, ki je kolikor toliko vešč v zraku, zlahka tolče nulo!« V svoji bogati karieri je Danica Lakovičeva opravila 90 padalskih sko- kov. To je za današnje pojme izjemno malo, saj opravijo toliko skokov mladi padalci na trenin- gih skozi eno leto. Pa vendar, zakaj ni opravila še stotega, jubilejnega skoka? »Imela sem malo smo- le, pa sem zbolela,« je na to odgovorila Danica. »Za- to so mi zdravniki odvzeli dovoljenje za skakanje in jubilejni skok je šel tako po gobe. Mor^ pa bom le še kdaj na skrivaj opravila ta stoti skok, kdo ve?« Danica ni edina iz dru- žine Lakovičevih, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z letalstvom. Njen mož Alojz je i>odobno kot Da- nica začel delati v tem ŠF>ortu že takoj po vojni, čeprav je za razliko od Danice on jadriličar in motorni pilot. Mimogre- de, tudi spoznala sta se v času, ko sta skupaj de- lala na letalsiki zveoa Slo- venije in s p>oroko zdru- žila tudi skupno ljubezen do letenja. Njun sin Slav- ko pa je član Aerokluba Celje že deset let. šel je po stopinjah staršev in je jadriličar in motorni pilot, časi, v katerih se je pričel on ukvarjati z le- talskim športom, po po- vsem drugačni od tistih, v katerih so pričeli gojiti ta šport njegovi starši. Pa vendar je ostala ljubezen do padalstva in letalstva pri vseh treh ista. In če se boste kdaj napotili na letališče v Levcu, boste Lakovičeve prav gotovo srečadi tam. Kajti ¿koraj- da ni dne, da ne bi sku- paj odšli med svoje pri- jatelje, ki tako kot oni sami ljubijo letala, letal- ski šport in sinje višine tam pod oblaki. To je njihovo življenje, njihova skrb in ljubezen. Letenje je zanje kot mati, za ka- tero morajo skrbeti in jo ljubiti do konca svojega Življenja. DiAMJANA STAMBJČIC Danica Lakovič kot mla- da padalka Danes: nepozabni spomini Danica Lakoviče^ meid svoilbnl kolegi VITANJE VITANJSKI KINO 15 LET MIRUJE Dne 5. avgusta 1962. leta, torej pred petnaj(.-í-timá leti, je v vitanjski dvorani prvič za- bniel kinoprojektor. Od tega dne dalje nam je ta čudežni st.roj dokaj redno čaraJ na platno živobaivne, bolj ali manj zanimive slike ш to vse do lanske jeseni. Tedaj je klavrno utihnil. Zdaj, ko je bržčas že po- zno, se nekateri sprašujejo, kako je do tega prišlo in kaj bi bilo treba ukreniti, da bi ta težki bolnik zopet okreval. Menimo, da zdravila zanj so, vprašanje je le, če bodo upo- rabljena. Najprej je tu seve- da kulturni dom, katerega bi bilo treba usposobiti, da bi bile predstave sploh možne. Potreben je namreč večjih popravil. Tudi pri projektor- ju bi bilo nujno zamenjati nekatere dotrajane in izrab- ljene dele. Na vsak način pa bi se moral izboljšaiti in рнз- pestriti izbor filmov, tako da bi prišli na svoj račun gle- dalci vseh okusov in zahtev. Doslej so pi-i izbiri filmov prednjačili vesterni. Nekateri so sicer trdili, da ljudje ho- čejo prav takšne fihne, sko- raj prazna dvorana pa je le dokazovala, da hočejo ljudje še kaj drugega, saj so bili »pretepaških« filmov siti do grla. Glavni vzrok za izredno slab program pa je bila tudi stalna finančna stiska, saj je bilo denarja vedno komaj le za najcenejše filme. Da pa je za malo denarja malo mu- zike, to vemo. Otepati pa smo se moraJi še z eno teža- vo. Nekajčlanska »ekipa« je namreč imela dvorano v »na. jemu« ter je med predvaja- njem filmov izvajala svoj »program«. Na vse mogoče načine je skušala F>ozornost gledalcev odvrniti od doga- janj na platnu ter jo usme- riti nase. Zato je bilo med predstavami v naši dvorani živahno, kot menda v nobeni drugi. Zaradi divjih filmov in prav takšnega vzdušja pa so se resni in mimi občani kina izogibali na kilometer daleč. Zaradi vedno zahtevnejših gledalcev in vedno slabšega programa ter neurejenih raz- mer v dvorani, se je ta od predstave do predstave bolj praznila, kar je slednjič pri- vedlo do ukinitve predstav. Na dlani je, da kino iz teh težav ne bo mogel izpüa- vati sam, temveč mu bo p>o- trebna pomoč. Morda za tako dolgo, dokler bi si z dobrimi filmi ne zagotovil obiska, ka- kršnega je imel nekoč. Prav tu pa je problem, če bi kino ustvarjal milljcnske dobičke, bi bil najbrž že zdavnaj »oku- piran«, kot so vse druge do- nosne panoge. Le zato, ker je posloval z izgubo, je lah- ko vse do danes obdržal svo- jo samostojnost in jo bo najbi-ž tudi v naprej. Zato tudi na priključitev k mo- čnejšemu podjetju ali usta- novi ni upati. Kljub temu, da ciganka prerokuje našemu kinu silno negotovo in temno bodočnost, smo Vitanjčani navzlic temu optimisti in še vedno upamo, da se takšne napovedi ne bo- do uresničile, saj bi bilo bo za kraj, kot je Vitanje, velika škoda. FRANC MOHORIČ ŠENTJUR PRIZIDEK GOTOV ŠOLA BO VEČJA IN LEPŠA Prav je, če napišemo nekaj o prizidku šolske stavbe, ki ga bodo slavnostno izročili svojemu namenu v soboto, 27. avgusta, v okviru prazni- ka občine Šentjur. Res je. da govorimo o pri- zidku, ki je gradbeno pripo- jen k stari šolski stavbi, ven- dar popolnoma upravičeno l-i.hko govorimo o novi šolski stavbi, ki ima koristne po- vršine 2.720 kv. m in je pro- storsko večja od dosedanje. S šolanjem otrok so v Šent- jurju pričeli pred 208 leti, t.j. leta 1769. V obdobju prvih 49 let za pouk ni bilo posebne .stavbe, saj so učeijci in učite- lji gostovali v zasebnih hišah tržanov, kaplaniji itd. L. Ш8. je büa zgrajena prva šolska stavba z 2 učilnicama, ki so JO po 56 letih razširili. To je sedanja Zdolškova hiša v kateri je trgovina in v kateri je do 1. 1891. bila deška in dekliška šola skupaj. Po tem letu so se dečki preselili v novo stavbo, ki je sedaj last P. Urbajs, deklice p« so osta- le v navedeni stavbi. Že leta 1909, je bila zgrajena sedanja stara šola, ki je bila med najlepšimi na Spodnjem šta- jerskem. Mannoma plošča na stopnišču nam še danes pove, kdo ao bih pobudni- ki gradnje (vsi so že pokoj- ni). Temu plodnemu obdobju sledi dolgih 64 let, ko se na šentjurski Šoli ni prostorsko prav nič zgodilo. Poizkusov rešiti prostorsko stisko odnosno predlogov za to je bilo več, n\ed njimi nad- gradnja stare stavbe za eno nadstropje, šoli so ponujali bivši stari dijaški dom (tam je sedaj knjižnica) vendar smo šolniki te zasilne predlo- ge окШш^аЦ, sag smo želei^ da se kolo šolske zgodovine vrti naprej in ne nazaj. Z uvedbo prvega samopri- spevka 1. 1971. je vznikniäa zamisel o dograditvi šole in sicer v dveh fazah. Prva je obsegala izgradnjo telovadni- ce, kar je bilo opravljeno le- ta 1973. in drugo fazo, dogra- ditev učilnic. Sedanja dogra^ ditev zajema 16 učilnic in prav isto število kabinetov, prostore za posebno šolo, večnamenski prostor, pionir- sko sobo, garderobe, sanita- rije, povezavo s staro šolo itd. Ker se je prvi samoprisipe- vek ^asovno iztekel je bil de- cembra 1975. pripravljen ia izglasovan drugi povečani sa- moprispevek. ki so ga šoJi naklonjeni šentjurčani izgla- sovali kar s 96 odst., kar je pogojevalo najetje kreditov pri Reipubliški izobraževalni skupnosti, zavarovalnici Tri- glav in pri izvajalcu del IN- ;';r.idU. Vsled finačnih težav, ki so nenehno spremljale gra- dnjo, je bila ista dvakrat prekinjena, medtem so pora- sle cene gradbenim storit- vam, tako da se je končna investicijska vsota z opremo vred povzpela kar na 20 mi- lijonov din ali 2 stari milijar- di. Ob načrtovanju sedanjega prizidka še ni bilo govora o celodnevni šoli, ki je na ne- nehnem pohodu in pomeni izreden kvalitetni skok v šol- stvu. Za rešitev tega vpraša- nja bo treba na levem bregu Voglajne, kjer se izredno hi¡t. ro in močno razvijajo nasedja llrušovec. Nova vas in čmo- razbremenila in usitvariili bá zajeli učence od I. do rv. razreda iz vseh naselij na le- vem bregu Voglajne. ЕШЕ&Т В£9СШК pojasnilo zlo celje k članku »preveč škode zaradi divjadi« iz nt, 28.7. Pogostne ustne izjave kot na primer — divjadi nas bo uničila in podobno — povzro- čajo med kmetovalci še ve- čjo netrpljivost od divjadi. Pisana beseda pa to še pod- krepuje. Marsikdo, ki sicer ni direktno prizadet, bi ob prebiranju takšnih vrstic n.li Poslušanju posameznikov po- mislil, da je za ohranitev lju- bega miru pri kmetovalcih le ena rešitev: iztrebiti prosto živečo divjad. Našim otro- kom in viiukom pa bi ob obi- skih v živaslkih vrtovih go- vorili: nekoč sem videl srno na našem travniku . . . No, ni- smo še tako daleč in vsi upa- mo, da se take pesimistične napovedi ne bodo uresničile. Jamstvo za to je tudi novi Zakon o varstvu, gojitvi in lo- vu divjadi ter o upravljanju lovišč. Divjad je splošno ljud- sko premoženje, je sestavni del prirode, zato je prepove-^ dano î>osamezne vrste živiili iztrebiti ali znižati njihovo številčnost tako, da bi ogro- zili njihov obstoj. Kot vsa ostala živa bitja potrebuje tudi divjad na.ših lovišč dovolj veliko področje, na katerem lahko zagotovi obsotoj svoje vrste. In nič drugega, človeka s »pamet- nim« gospodarjenjem načrtno uničuje življenjsko okolje. V svoji slepoti kopiči življenj- ske dobrine in širi svoj živ- ljenjski prostor. Pri tem je ne- izprosen. Vse ruši na svoji po- ti. Divjad se mora umakniti v nedostopne kraje, pa še tu bi jo morali lovci preganjati. Divjad živi drugačno življe- nje. Jemlje toliko, kolikor po- trebuje za svoj obstoj. Pri tem pa se večkrat hrani z ras- tlinami, ki so tudi na človeš- kem jedilniku. K temu je di- vjad prisilil Človek, ki ji je odvzel del njenega življenske- ga prostora. Večkrat divajdi sami omogočamo lažjo pre- hrano s tem, ko sejemo žito ali pa sadimo okopanine na več krajih. Tako si onemogo- čamo efikasno zaščito. Tako na milost in nemilost divjadi pa kmetovalci vendar niso prepuščeni. Že omenjeni Zakon določa, da je dolžnost organizacije ,ki upravlja z lo- viščem (to so lovske družine) poravnati škodo, ki jo napra- vi zaščitena divjad in mladi- či divjega prašiča, ki ne uži- vajo zakonske zaščite. Lisica po tem Zakonu ni zaščitena, zato jo je dovoljeno loviti ce- lo leto. škoda po divjadi pa je pogojna, to je, poljske kul- ture morajo biti zavarovane. Zaščitinih sredstev je veliko. Primemo zaščitno sredstv-o bo lahko priporočal vsak lo- vec na svojem področju, 1x1- trebno je izraziti le željo in to predno opazimo škodo na kulturah. Kemična sredstva, katera z neugodnim vonjem odvračajo divjad, vam bodo dostavili člani lovske družine brezplačno. Če pa navzlic pravočasni in dobri zaščiti diA'jad povzroča škodo, sporočite to članom lovske družine na vašem po- dročju. V vsaki lovski druži- ni so določeni lovci, ki so po- oblaščeni za cenitev škode. V tem primeru prejme lastnik denarno nadomestilo. No, če pa le ne najdete skupnega je- zika, potem je tu še občinska cenilna komisija. čeprav je divjačina cenjena na tujih jedilnikih, so morali člani zelene bratovščine na marsikaterem področju, glo- boko seči v lastni žep, da so lahko рогатааИ vso nastalo škodo. Skrb za prostoživečo divjad je naša skupna naloga in ne samo lovcev. To imejmo v mislih tudi ta- krat, ko obišče srna ali zajec naš zeljnik in nasade fižola. OiSOJAil m PBOTESTIRA^ • Ostala sem brez besed. Stisnilo me je pri srcu. Je mar to sploh mogoče? Je mo- goče, da nekdo tako napade človeka in to v javnih sred- stvih za obveščanje? Lahko je jemati človeku ugled, tež- ko ga je povrniti. Tudi z op- ravičilom, težko tudi z obža- lovanjem pred organi, ki ob- ravnavajo takšne primere. Velikokrat sem že imela priložnost okušati grenkobo zlobnih ljudi, vendar tega, kar so zdao naprtili na mo- ja ramena, ne morem prene- sti. Gotovo ste prebrali pri- spevek novinarja Toneta Vrabla v 32. številki Novega tednika na sedmi strani pod naslovom »S kolom na pti- ce«. Gotovo ste se zgrozili. Tudii sama sem se. Zaradi dejanja in zaradi pisanja. V času, ko naj bi jaz bratu na- ročila, naj siklati lastovičja gnezda, da bi ptice ne ones- naževale pročelja moje hiše, sem se borila za svoje živ- ljenje. Imela sem močno gno- jenje vnetja okrog slepiča in v bolnišnici sem bila teden dni. Za to im.am dokazila. In tako se zdaj sprašujem, zakaj nihče od teh dobrih ljudi ni prišel k meni takoj, ko Sü videli, kaj se je zgodi- lo, kaj je napravil moj brat. Dejanje se je zgodilo pred mesecem dni in odmev v jav- nosti je bil, vsaj kar se časa tiče, zapoznel. V času, ko je moj brat, ki je umsko prizadet, naredil to dejanje sem ležala v celj- ski bolnišnici. Ko sem pri- šla domov in zvedela za to dejanje, je bilo žal prepoz- no, da bi lahko storila kar koli. Bratu sem sicer na lep oziroma primeren načdn do- povedala, da to, kar je sto- ril, ni bilo prav. Star je na- mreč 50 let in ga ne morem kaznovati. Več nisem mogla napraviti. Druga gnezda, ki jih je še okrog 50, so ostala nedotaknjena. Toda, tovari- ša, ki sta prišla do mene za- radi tistega dogodka, sploh nista dovolila, da bi jima po- vedala, kako se je v resnici zgodilo. Zato pa sta me žali- la. Grobo žalila. Novinarju Tonetu Vrablu pa je bilo bržčas dovolj že moje ime, da je nabrusil pero in izlil na papir tiste besede, obtož- be. Fri mend ga ni bilo, da bi se pogovoril z menoj. Vi- dela ga nisem, niti govorila z njim. Tako je napisal se- stavek, ne da bi govoril z »glavnim krivcem«. Zakaj ta- ko? Sicer pa je že vedel, za- kaj mu moje besede niso bi- le potrebne. Jaz dejanja nisem priznala. Nikomur ga nisem mogla, ker zanj nisem vedela, ker ga nisem nikomur naročila in ker sem bila zaradi njega prav tako prizadeta, ogorče- na, kot so bili tisti, ki so i>ali omenjeni zapis v Novem tedniku. Šele po enem mesecu, ko sem se zopet pojavila okoli hiše pri delu, sta me Lojze Ojsteršek in Jože Volk iz Ve- lenja dobesedno napadla z besedami. Prepričana sem bila, da bom naredila družbi dobro, če bom zgradila hišo, kjer bosta moj brat, ki je umsko prizadet in mama živela v mi- ru na jesen njunega življe- nja in da ne bosta v breme kateri koli socialni ustanovi. Žal, vidijo nekateri ljudje le lepo hišo od zunaj in mene, kako uživam s hčerkico v svojem »kraljestvu«. Ne vidi- jo pa, kako trdo delam in s kakšnimi težavami se moram srečevati predvsem doma. Kaj naj storim z bratom, ki je storil vsega obsojanja vred- no dejanje, ki pa se tega ne zaveda? Ga naj postavim na cesto? Lastovice so si nare- dile nova gnezda. Si bo on sposoben napraviti nov dom? Gotov ne! Zanj bom še na- prej skrbela samo jaz. Tola- žim se s tem, da nisem edina žrtev, ki mora skrbeti za takšnega brata ali sorodnika. Pa še nekaj. Zanima me, kje so bili fotoreporterji in novinarji pred občinskim praznikom Žalca julija 1974. leta. Tedaj so se krajani pri- pravljali na otvoritev nove osnovne šole v Vinski gori in so zato temeljito očistili okolje. In tedaj je nekdo ulîazal, naj z napušča na za- družnem domu odstranijo vsa lastovičja gnezda in to v času valjenja. Delavci so po- tem prebarvali napušč doma. Tisti, ki je tedaj dal tak ukaz, verjetno ш bil prosvet- ni delavec, ki bi bil tako ak- tualen za takšno obrekova- nje! Ker sem pač prosvetna delavka, neporočena, so se me tovariši lahko privoščili in to na zloben način. Ko sta me obiskala Lojze Ojsteršek in Jože Volk ni- sem imela priložnosti, da bi povedala svoje. Pa tudi nisem bila sposobna, da bi poveda- la kaj več, ker so me bese- de Jožeta Volka preveč pri- zadele, saj je primerjal mo- jega otroka z živaljo. Zakaj? Kaj mu je napravil moj ot- rok in kaj sem mu storila jaz? Ogorčena sem nad vsem tem, nad pisanjem, nad ljud- mi, ki so mi prizadejali bo- lečino. Zato protestiram in iskala bom zadoščenje! HILDA DOBOVIČNIK, Vinska gora 40 PRIPIS K PISMU TOVARI- ŠICE I1ÍLDE DOBOVIČiNIK: Pri ponovnem preverjanju neljubega do.çodka v Vinski sori zaradi uničenja lastovič- jih gnezd in lastovk smo идо lovili naslednje: Predsednik Društva za var- stvo in vzgojo ptic pevk ša- leške doline Velenje Jože Volk (lastnoročni podpis in žig društva) med drugim v .svoji izjavi i)ravi tudi nasleti- n.je: »V četrtek, 18. av.i^usta sem telefonsko klical SO Ža- lec sodnika za prekrške. Vprašal sem ga, če so pre- jeli od Postaje milice Žalec kakšno prijavo zaradi pobit- ja lastovk. Odgovoril mi je pritrdilno in mi obljubil, da bo vzel zadevo takoj v roke, ker je nied številnimi, ki jih ima, najbolj aktualna.« In še en odstavek iz nje- gove izjave (ki pa se ne raz- likuje od izjave Lojzeta OJ- sterška, pri tem pa oba na vajata številne priče): »... Tov. Dobovičnikova, aîi ste res vi dali naročilo svoJt>mu bratu, da uniči la sto vice, katere so .çnezdile na fasadi pod streho Zadružne- ga doma?« Dobovičnikova Je brez obotavljanja odgovorila na nje.govo (OJsterškovo — ep. p.) vprašanje. »Res sem naročila sv<»Jemu bratu, da razuueče gnezda, nisem pa mislila, da bo tako hudo ... « Ob vsem tem se spra-šuje- mo, zakaj tovarišica Hilda Dol>o\ičnik ob tej iz.javi ni povedala, da Je bila med po- morom v bolnišnici, ampak Je to uporabila .šele zdaj, k« Je dogodek prišel v .javno.st in jo tudi razburkal Samo t4>liko! TONE VRABL rimske toplice: ceste in trgovina Krajevna skupnost se še vedno ukvarja s problemom cest Kako te probleme rešujejo, je povedal predsed- nik krajevne skupnosti Rim.ske To- plice, Lev Tičar: »Najvažnejša je obnova ceste Bre- stovnica—Lažiše, kjer so pred nekaj meseci že začeli s popravili. Krajani tega območja so prispevali 2,5 odst. samoprispevka za dogriditev ceste. Na pomoč so jim prišle delovne brigade iz cele laške občine. Tako so krajani tudi z lastnimi silami uspeli z grad- njo ceste, ki sicer ni asfaltirana, ima pa zato trdno cestišče.« Potem je tu problem še cesta v Lokavec. Sedaj so začeli širiti glavno cesto od stare šole v šmarjeti, pa do avtobusne postaje v Rimskih Toplicah. Investi- tor je republiški sekretariat za ceste, dela pa izvaja cestno podjetje Celje. še vedno ostaja pereč problem po- kopališča. Krajevna skupnost je pri- čela z deli. Del etaže naj bi bil do- grajen že letošnje leto. Predsednik krajevne skupnosti tudi meni, da bi morala biti v šmarjeti po- možna trgovina, vendar ne vedo, če bo market takšni zahtevi v kratkem lah- ko ugodil. MIHAELA BRLEČ tr2nic0 potrebujemo Naselje v Rimskih Toplicah se vse bolj širi, zato se prebivalci sprašujejo, če jim ena samopostrežba zadostuje za preskrbo. Najbrž ne! Res je, da v njej dobiš vse, toda večkrat je treba čakati. Prebivalci si želijo kupovati boljšo zelenjavo. Razmišljati so začeli o tržnici, ki bi jim lahko nudila tudi tisto najnujnejše. Pa vprašajmo pre- bivalce, kaj oni menijo o tem: Fanika Kandolf je povedala, da je tržnica v Rimskih Toplicah zelo po- trebna, ker stanovalci v blokih vso ze- lenjavo kupujejo. Postavljena pa naj bi bila v bližini blokov, kjer je največ prebivalcev. Istega mnenja je bila tudi Marija Kovač, ki je omenila tudi problem s kruhom. Predlagala je, naj bi v Šmar- jeti zgradili kiosk, v katerem bi lahko kupili kruh, ne pa kot sedaj, ko mo- rajo čakati na peka, da kruh pripelje. Verjetno so tudi ostali pr3bivalci iste- ga mnenja. Upamo, da bo krajevna skupnost lahko rešila ta problem prebivalcev. MIHAELA BRLEČ bbaslovöe: umetno jezero Pod razvalinami žovneškega gradu nastaja umetno jezero, katerega gradi NIVO iz Celja. Z zemeljskimi deli so že pričeli in jih bodo končali predvi- doma prihodnje leto, kolikor bodo na voljo potrebna sredstva. Tako naj bi prihodnje leto voda zalila nekaj več kot 42 hektarjev veliko površino. En in pol kilometra od pregrade Trnave je izvir Tmave, ki bo dajal dovolj vode. Jezero bo akumuliralo 3,6 milijona ku- bikov vode in bo ob pregradi globoko šest metrov. T. TAVČAR žalec: teden malega gospodarstva V okviru akcij ob letu malega go- .spodarstva v želski občini bodo pripra- vili tudi Teden malega gospodarstva, ki bo postal tradicionalna vsakoletna prireditev. Pokrovitelj bo Izvršni svet žalske občinske skupščine. Organizacijo in izvedbo bosta prevzela Združenje sa- mostojnih obrtnikov, obrtna podjetja ter organizacije zdruežnega deia, ki so podpisale družbeni dogovor o razvoju malega gospodarstva v občini. Priredi- tev bo trajala od petega do petnajste- ga oktobra, njen namen pa bo pred- staviti javnosti delo Skupščine občine Žalec in Združenja .samostojnih obrtni- kov na področju obrti ter vzpodbudi- ti k hitrejšemu razvoju obrti oziroma malega gospodarstva na območju ob- čine. Gre tudi za to, da občanom pri- kažejo izdelke obrtnikov, obrtnih pod- jetij ter organizacij združenega dela obrtnega značaja. Pripravili bodo tudi vr.sto posvetovanj republiškega povne- na, ustanovili bodo proizvodno .storit- veno obrtno, nabavno te-r prodajno za- 1'ri modernizaciji cente oa v d4»lžini 2,3 km, so se izkazali tudi mladi člani nila- din.s^ke organizacije v kraj<>vni skupnosti (iorenje. Zlasti marljivi .so bili pri urejanju hankin, .saj м> dva dni zaporedoma priha.HvH židaiie volje na prostovoljno delo. Tako .so mladi iz Kkornega opravili i:ia 70 ur prostovoljnega dela. 1« lak« so iie tudi po kimčanem delu veseli in zadovoljni vračali na .svoje domove. ZX)RK<) KOTNIK ЈјУ Zveze komuni- gajnosto.jnih obrt- mi vrsto športnih, prireditev. " J. V. (pesno iarili .j izvršnega sveta ^pščin so najprej Jovanju LIK Savi- ^cije združenega Uer, nato pa so Lnju organizacij id'rvem polletju le- , dosegli nekaj iz- jed drugim so po- P o izvedbi tedna v občini ter raz- j cen geodetskih J. V. STI ттш i;i klub je v poča- faznika priredil brzoturnir, ki so pe iz Žalca, Celja e bil sledeč: 1. me- 2alec I., .3. mesto I. mesto Žalec II, predsednik SO Jagodič, podprle 1 delovne organiza- ;ООШД esta kupnosti Blagov- pldne nadvse slo- fritev nove asfalt- Bškem, kjer se je je zbralo več kot m, kosilnic, trak- Jiijskih strojev. Ta- lazali kmetijska du- la sami povorki, ki Iča na Selah pa je fo ljudi. itesta dolga le pet •eia za razvito ob- Í1, pa za Blagovno o šen+jur veliko ?a pirahu, mnogo Л nenazadnje bo- rajevne skupnosti odpora, ki jo je sedaj zaznati le v nekaterih sredinah, ki se širi in s tem omogočajo vsi dejavniki, da se bodo želje tudi uresničile. FANIKA LAPORNIK v kontejnerju niso vedno le smeti SJika, ki SOM» .j<» lia filjnski trak ujeli r jMMirrteljpk clouoldiie. N,4 ci-ljski trinici. Pa i»i и' i»f l»il<) tr«4>a, t* bi proilajuici sliv, paprik in podobniii reči, ki sn jili v pretej.siiji količini vrgli v kon- tejner, priKlajali tiuU kot nmn.jvredn« blaR«. Seveda po zni/:uiih oenah. Tak korak pa sevMla /.ahteva «toloeen« delo. Tiuli ostrnniteA^ povsem naRiiitega Siulja, vrtnin itd. Kaite, da se Mm to ne izplača:? Kazimira jim Rovon v prid dejan|. ki jih opravljajo. Toda, tega niso storili samo v роп<ч1е1јек. fo bestiali vodje tr/niee, Franja Klajna. se to Uoi..»ja skoraj vsak dan, zla-sti рн oh petkih. Sicer pa, aü je t« ida po teh dolgih dneh sem sil zaželela, da bi se kmalu pričela .šola.« Žagar Brigita: »Kot mnogo drugih sem se tu- di jaz odpravila na mor- je, in sicer v Zadar. Bilo je zelo lepo. Vsóitnicam se bo zopet pričela šola, 7. njo pa bodo prišle tudi nove obveznosti, novi problemi in nove skrbi. Toda treoa bo pozabita na počitnice in zopet začeti z delom. MIHAELA BRLEČ '^г. stran — NOVI TEDNIK St. 34 — 25. avgust 197i 0PMEVÌ IZ SAVINJSKE IHILINE SAVO VESELINOV MED HMELJARJI iED SABO SE NAJ VEŽEJO HMELJARJI, PIVARJ!, PROIZVAJALCI v ritìdelK) âe je rraidiil na obisku v žalski občim sekre- tar zvezne GosíXídiarsike zbor- nice aa kmetijstvo Savo Ve- selinov. Beseda v ra?!govoru s predstavniki Hmezada je tek- La predvsem o težavnem po- ložaju, v kakršnem so zad- nja leta sl)0/einski hmeljarji. Z^ano je, da so cene hmelju na svetovnem tržišču že leta nespremenjene, medtem ko se reprodukcijski mater jalii iz meseca v ma^ draáijo. Slo- venske hmeljarje poleg tega tare še izredno slabo vreme, fcakio da so hektarslki dono- si zadn'a leta izredno sfcubi, in ni čudnui. da se hmeîjislke p>ovršine nenehno krčijo. Na nedeljskem raizigiovoru so opozorili še na oek» vrsto drugih stvari, ki dovolj jias- no p>otr;.ujie^o dejstvo, da tu- di doma ni vse urejeiruo, ta- ko kot bi se spodiotoik). Do- volj pove že podiateûc, da smo letos uvozili 4.5 ton hmeljsike- ga ekstra.ta, čeiprav ga sploh ne potrebujemo. Kaj pome- ni to za hmeljarje, si lahko mislimo in se ob tem gren- ko nasmihamo. Prav tako vla- da nored na pod^ročju izvoza hmelja, kjer sie pojavlja ceda vrsta izvoznikov in dela pra- vo zmedo, ker z njiimi navse- zadnje ni bilo ničesar dogo- vor j eaaega. Vse kar dosežejo je to, da hmelj prodajamo v tujino po precej nižjih cenah, kot bi ga lahlco sicer, žalo- sten je tudi vojvodinski pri- mer, kjer se v skladiščih že nekaj let »vailja« kar sedem sto ton hmelja, s katerim ne vedo kaj bi. Brez dvoma je temu krivo stanje v izvozu. Premalo je sodelovanja med pivovarji, hmeljarji, pri- delovalci ječmena in trgovi- no. Pri delitvi deviznih sred- stev hmeljarji spet potegnejo najkrajši konec. Le-ta se na- mreč delijo po načelu, da je v pivu hmelj najbolj slabo zastopana surovina. Vsega s pet odstotki. Ob tem pa po- zabljamo, da sodeluje hme- ljarstvo pri izvozu s petin- devetdesetimi odstotki, meid- tem ko pivovarne skorajida niso zastopane. Kakorkoli že, sodelovanje med pivovarjii in hmeljarji je izredno slabo. Edina rešitev za boljše sta- nje bi bila v dohodkovnem povezovanju hmeljarjev, pivo- varjev, proizvajalcev ječme- na in trgov'ine. Seveda v skladu z zailaonom o združe- nem delu. Tovrstna povezava bi moraüa dati ioredne rezul- tate, je menil med drugim Sava VeseLinov. Takrat tudi naj ne bi bilo več težav v zvezi z inštitu- tom za pivovarstvo. V ž,alcu so namreč ustanovili mini pi- vovarno, v kateri naj bi vse jugoslovanske pivovarne dela- le poskuse za nove vrste pi- va. Taksno centralno delo bi prav gotovo bilo mnogo ce- nejše kot je sedanje, ko de- la podobne poskuse vsaka pi- vovarna zase. Ob otvoritvi so vsi govorili, kaiko p>omembna pridobitev je žalska mini pi- vovarna in koliko sredstev bo prištedila. Danes jo večina pi- vovarn popolnoma ignoriira. Ob koncu so predstavniki žalskega Hmetaada seznanili Savo Veselinova, da obstoja v okviru Hmezada tudi bri- ketimica hmelja. Gre v bist- vu za drugo stopnjo prede- lave, zia to pa bi morali hme- ljarjem priznati šest odstot- kov višje odikupne cene. Te- ga še do danes niso storili. Cas gre naprej. Lani je bil pridelek hmelja izredno slab. Letos bodo prideMi okrog 500 ton manj tega zelenega zlata, kot so ga nekoč ime- novali, to pa hkrati pomeni, da bo dvanafjst mlli-onov di- narjev manj kot lansko le- to. Bitka 33 povezovanje mod Iimeljarji, pivovarji, proiiziva- jalci ječmena in trgovino, bo vsekakor zelo zahtevna. Prav bi bilo, da se čim prej kon- ča. Le tako bomo lahko hme- ljarjem zagotovili socialno varnost. To pa je dolžnost vseh, kajti ne gre pozabti, da so pred let- prav hmeljar- ji omogočili to varnost mar- sikomu v vsei naši demovini. JANEZ VEDENIK Savo Veselinov, .sekretar zvezne kmetijske zbornice ter di- rektor Hmezada Zvone Pelikan si ogledujeta letošnji hmelj, Posebno dobre vol.je menda nista, kar je pa tudi čisto razu- mljivo, saj je letošnja letina med na.jslabšinil po vojni. Foto: TONE TAVCAII UBOJE: GOSTJE IZ GLO- BASNICE Organizatorji V. revije na- rodno-zabavnih ansaanbloiv v Libojah si resnično lahrkio ma- nejo roke. saj ao diobdli po- trdilo, da bosta na reviji, ki bo zadnjo nedeljo v novemb- ru, nastopila tudi dva ansam- bla iz inozeanstva. Pxiijavi sta že poslala ansamibla iz âtever- jarn v Italiji in iz Globasni- ce v Avstriji. Tako bo letos revija prvič mednarodna, če- prav gre samo za nastop slo- venskih angsambkxv, živečih v drugih drž.avah. Birea dvo- ma bo nasUip teh dveh an- sam,bloiv revijo samo poživil. Seveda pa se prizadevno pripmvljajo za nastop na ju- bilejni reviji ansamiblá ia celj- ske občine in Savinjske doli- ne ter diisti. ki so jih organi- zatorji posebej povabila. Le- tos naj bd nastopilo 25 ansam- blov, kar bi bilo najiveč do- slej. V glavnem se bodo vsi nastopajoči predstavili z no- vimi skladbami, tako da bo- sta oba koncerta {poßX)ildne in zvečer) še poisebeg zanimi- va. Zanimivo je, da so orga- nizatorji — Svoboda Laboje, njihova sekcija Veseli Libojča- ni in Keramična — letos us- peli pritegniti k sodelovanju tudi širše zaledje v Savinjski dolini, kar dokatzaije, da gre za zanimivo, aktualno in pri- vlačno prireditev, ki ohranja melos narodne glasbe. Tako so pomoč pri organiiziaoiji re- vije 7/s: obljubili občinska skupščina Žalec pa Občinska kulturna skiupnost in Zvezsi kulturno prosvetnih organiza- cij ter seveda delovne organi- zacije, zasebniki, občani. Ju- bilejna revija naj bi še en- krart, potrdilt svojo upraviče- no prisotnost v našem pro- storu, kjer ima močne teme- lje prav ob organizatorjih li- bo jske revije. Revija prerašča okvirje občine in doline, po- sega že v medmarodni pro- stor. To pa je že veliko! TONE VRAB napredu- je. Vidi se, da delo opravljajo ekipe, ki so dobro organi- zirane in strokovno usposobljene. Čeprav bo na zemlji- ščih precej škode, prizadeti lastniki menijo, da so gradi- telji obzirni, da pazijo, da po nepotrebnem ne delajo še večje škode. Upajo pa tudi, da bo do konca meseca plino- vod zasut in zemljišče spet na voljo za obdelavo. T» TAVČAR KAKŠNO JE ZELENO ZLATO tokrat brez leska ZARAD! POLETNE SUŠE PRIDELEK ZELO SLAB V teh dneh so že pričeli z obiranjism hmeljna. Včasih ao bili avguscovski večeri v Sa- vinjski dolini prav idilični. Po vasi se je slišalo petje obiralcev iz Kozijansckega, Za- gorja ... BaJ;da so cek) fan- tje v tistih večerih prišli boij na račim kot običajno. Naj- bolj pa so si dlani meli go- spodarji. НтеЦј je prinašal denar. Lahiko bi rekli celo — veliko denarja. Danes se sli- ši namesto pesani le ropot obiralnih strojev, zapoje pa si kdo le takrat, ko skuša po- zabiti na to, da je zjeleno zlato vse manj zlato . . . Pred dnevi smo se napotili med hmeljarje, združene v stroj- no sikuipnast v Kaplji vasi. Nekaj kmetov ima namreč obiralni stroj, ki je skupna last. Pa si preberimo, kaj so nam povedali. FRANC GRENKO: »Sem predsiednik naiše strojne Sikup- nosti, v katero je združeno enajst kmeiborv — hmeljarjtev. Sam imam T)et tisoč sadik hmelja, v glavnem goldinga. Letina bo slaiba kot že dolgo ne. Največ zaradi pomladne suše, ki je vladala. Ne vem, kaj bi bilo, če kasneje ne bi deževalo. Hmelj se je vsaj nekoliko pxopravil. Predvide- vam, da sem pridelal devet- sto kilogramov hmelja.« IVAN KOKOVNIK: »V pri- merjavi s prejšnjimi leti, je letos izredino slabo. Se sre- ča, da je bilio poleti nekaj dev.ja, Pomiaigali smo tudi z umetnimi gnoMli, tako da bo moilo boljše, kot je izg'edalo še pred kratkim. Pr'delal sem okrog 550 kilogra^mv hmelja. Imaim okrog devet Sto sadik goldi nga in t^soč pet sto atlaea. To ni veliko in priznati moram, da prina- ša hmelj iz leta v leto manj denarja.« ANTON CILEN3FK: »Je pač tako, da se bomo slej ko prej morali sprijaian^i s tem, da hmelj ni več tiisto, кал" je bil včash V kakšno bistve- no izboljšanje stanja spüoh ne verjamem več. Imam pet tisoč sadik goldinga. drugo lete pa bom to vrsto opustil in se odločil aa atlasa. Pra- vijo, da se boy izQilaôa. No bomo videli!« IVAN NOVAK: »Hmelja ra rn^am mnogo. Za sedaj sen imel golding јзп atlas. Prihod nje leto bom goüidinga opu stil in namesto njega začel auroro. Z dohodiki tato H sbe, da je bolij slabo. Ne veiï če se s hmeljem ne ukvarji mo samo še iz navade. R vrhu vsega jie še vreme vsaJs leto slabše in ni raizliogov a dobro voljo.« Predno smo se poslovili, s nam hmeljiairji iz Kaplje vi Sli povedali še bo, da pa j hmelj kljub vs«m.u še vedn aktualna zadevščina. če drt gega ne, potem dobiš zan enkrat letno denar in je t£ ko bolj prijetno kot pa d bi se ukvarjal s čim dn gim ter bi za tisto ргеце vsak mesec nekaj tisočake" Gre torej za nekakšno banfc »v katero vlagajo denar, čai napore in žulje, enkrat v У tu pa se jim tisto povme. Ži ne toliko kot so v vse sto paj vložki. JANEZ VEDENII DOLINA SE SLACI Od ponedeljika dalje v Sa- vinjski dolini obirajo hmelj. Res je, da ni več toliko obi- ralcev, kot nekoč, ampak te- žave s prometom na cestah pri prevoEU hmelja do obiral- nih strojev vseeno obstajajo. Inšpektor za promet pri UJV Celje FARNC LAVRIC je ob tem opozoril na naslednje: »Kljub temiu, da ni več to- liko obiralcev, kot nekoč, je vseeno v Savinjski dolini ob obiranju hmelja precej težav. Seveda pri prameftu. Zato prosimo vse, toi s© vozijo po maigistrakii cesti od Maribo- ra do Ljubljan©, odsek Voj- nik — Vransko, da so v teh dneb âe poaabeij prevádjoi, saj lahko vsak trenutek srečajo traktor naložen s hmeljem, ki vozi po cesti ali jo želi preč- kati. Ker imamo v zadnjili dneh tudi precej slabo, dežev- no vreme, takiina vozila na cesto navažajo zemljo, ki je nevarna za ostala vozila. Na to naj bi bdli vozniki izjemno I>ozomi. Okrepili smo tudi kontrol- no službo na relaciji Vojnik — Vransko, saj želimo, da ne bi prišlo do takšnih nesreč kot prejšnja leta, ko smo ime- li več poškodovanih in tudi kakšen primer smirbi. Proti vsem, ki bodio kakor- koli ogrožali promet tako na glavziii, ìstìi etraosOsiti cestah« bomo ustrezno postopaJi, * želimo preprečiti hujše tež ve, katerih že imamo tako a tako dovolj. Torej: če se o potite na pot, ki vas vodi 2¿ Savinjsko dolino v nasl^ njih petnajstih dneh, bodil še izjemno pozorni (zlasti jutranjih urah in večeri urali, ko je vidljivost slab^ pri vaši vožnji, da ne bi šlo do najhujšega. Vsem ' stim, ki vozijo traktorje prikolicami, naloženimi obranim hmeljem, pa velj^ isti napotki. Skratka slcuíj prispevajmo k temiu, da J med obiranjem hmelja v^ vinjski dolind ne bilo пебГ^ TONE VRAÍ ftt. 34 — 25. avgust 1977 NOVI TEDNIK — stran 3 ^RICA PRI ŠMARTNEM V ROŽNI DOLINI KRAJANI GORICE ŽE NEKAJ LET BREZ VODE — LE SREDI NOČI 2ivo so mi ostale v spo- jpijiu besede, ki jih je ob giflvesu Ì2irekel Aleksandar ^dovc iz Gorice pri šmart- pern V Rožni: »Veste brez jonca lahko živi celo člove- jlca ribica, bi-ez vode pa ni- Ijakor ne more.« Za kaj to- rej gre? pred dnevi so se v našem uredništvu oglasili krajani iz gorice ter nam potožili, da go že vse poletje brez vode. Včasih sicer priteče iz pip, pa še to okrog ^Inoči ali ene ure рк) polnoči. Takšno jtanje traja v tem zaselku Je kar nekaj let, tako hudo ^ot je letos pa menda še ni Ijiio. Krajaaie Gorice smo v ponedeljek obiskali, da bi se na lastne oči prepričali, ka- j[0 je s to stvarjo. Pot nas je vodila preko Ostrožnega, miimo gostilne Danica, od tam pa skozi gozd na levi strani in v hrib, kjer je idilična vasica Gorica, vse- naokrog obdana z gozdovi, sicer pa na večji jasi, kjer se košatijo čudovita sadna drevesa ter skrbno oìxielane njive. Precej je novih hiš in na pi"vi pogled bi pomislili, da živijo tu ljudje, ki jim ničesar ne manjka. Manjka pa jim kot že rečeno tisto, brez česar ni življenja. Manj- ka jim voda. Najprej smo se og'lasili pri Aleksandru Zdovcu. Alkesan- der Zdovc odpre najprej prvo pipo, vendar bi bilo vseeno, če bi pustil zaprto. Niti kap- ljice vode! In tako naprej T vsej hiši. Potem pripovedu- je, da je družina primorana na vstajanje sredi noči, če se želijo vuniti, aid oprati gla- vo ter natočiti vsaj nekaj vode za čez dan. Seveda jim to uspe, kadar imajo poseb- no srečo. Potem zivemo še za drugi podatek. Krajani Go- rice so priklopljeni na žal- ski vodovod, oziroma vodovod, ki poteka iz Petrovč. Gorica pa sodi k celjski občini. Na pritožbe Goričanov so gluhi v Žalcu, ker bi naj za kra- jane pač p>oskrbeld Celjani. Celjani se izgovarjajo, da je vodovod žalski, torej morajo za vodo poskrbeti lastniki vo- dovoda. In tako naprej ... Vse siiceir izgleda kot nekakš- na humoreska, kot nekaj kar bi pri nas težko pričakovali. Žal, je taüío! Gospodinja Silva Oštir nam je potožila, da je to prava sramota. Se sreča, da imajo blizu vodnjak, iz katerega se da včasih dobiti vsaj malce vode za njihove krave, za lju- di pa tako ali tako ni dobra, saj je včasih povsem rjava še živino vodijo v takšnih trenutkih do deset minut od- daljenega studenca. Franc Kranjc nam je tudi potožil kolikokrat morajo po- noči dežurat, če hočejo »ulo- viti« vsaj nekaj litrov vode. V bližini je sicer vodryak, v katerem je stara voda, pred- vsem kapnica in kar strab jih je, če bi kdo napi-avil analizo te vode. Razumeti je sicer treba, pravi Kranjc, da je sedaj sušno obdobje in da na tem področju žive pred- vsem kmetje, ki - potrošijo nmogo vode, pa še precej no- vih hiš je. Razimieti pa je treba tudi tiste, ki so sploh ostali ^rez vode. Ivana Križnika smo zmoti- li med delom. Kopal je v zemljo, ker bi rad prišel do talne vode. V Žalcu se je po- zanimal, kakšne so možnosti, da bd dobili vodo, vendar so mu povedali, da do decemb- ra nima kaj pričakovati. Ce- ljani pa za njihove probleme niti ne vedo. Aleksander Zdovc nam je ob koncu povedal še to, da bi morda bilo bolje, če bi imeli porabniki vode števce. Tako Pa je tistim, ki so ma lo nižje, vseeno koliko je pot- rošijo in tako nifti ni čudno, da je zmanjka za Goričane, ki so više v hribu. In kaj pravijo v Žalcu? Primer dob- ro poznajo, vzrokov za sta- nje kakršno je, pa je več Naj ji je ta, da je premaj- hen profil cevi, po kateri je napeljana \'oda v Gorico in okolico. Da ima Komunalno podjetje posebni plan. Ver- jetno jim bo usfpelo zgraditi vodovod z večjim profilom cevi, ki bo potekal iz Dobriše v Arjo vas in od farme v Za- logu do Lopate ter, če bo le mogoče še okrog štiri stjo metrov v hrib. Naslednje le- tx) bodo predvidoma zgradili še vodovoda iz Ar j e vasi do Lopate in iz Ložnice v Malo Pirešico. To bo brez dvoma v precejšnji meri pomagalo krajanom Gorice. Prav goto- vo pa si bodo marsikje še morali pomagati s hidrofori. Največji problem je Rebečev hrib, ki leži med »našo« Go- rico in še drugim zaselkom, ki se prav tako imenuje Go- rica. V Žalcu so postregli še s podatkom, da so v Gorici leta 1965 ustanovili režijski odbor za gradnjo lastnega vo- dovoda, ki so ga tudi zgradiii, vendar se je kmalu pokaza- lo, da ne zadostuje potrebam, saj je dobival iz leta v leto več priključkov. Najbolj ide- alna reši^ bi bdla, ko bi bilo na vbijo dovolj denarja za gradnjo vodovoda iz far- me v Zalogu preko Rebečeve- ga hriba v Gorico. Ob vsem tem pa seveda ne smemo jKxzabiti še nekaj. Go- ričani so prebivalci celjske občine. Morda bi bño čisto prav, če bi tudá oni malce pomagaJd. Dogaja pa se, da so občinske meje pogosrto bolj zaprte za določene stva- ri kot di-žavne. Na škodo lju- di, ká živijo v obmejnih pre- delih. Tekst: JANEZ VEDENIK Poto: TONE TAVČAR .\leksaiider Zdovc Silva Oštir Franjo Kranjc mm штпЕШУћ ВУћ — ZIÄTÄ Tudi v šmartnem ob Paki sta letos praznovala zlato poroko zakonca Marija in Martin Steblovnik iz Podgore št. 3, tam kjer je gostilna »Pod lipco«. Po domače se pri hiši pravi Pri Kodretu. Malo pa je ribičev, ki ne bi poznali gostilne »Pod lipco«. Kar čila sta še Kodretova dva in dobrovoljna. Mama Marija je bila doma iz mlina v Podgori, ata pa s kmetije, Obatov iz Rečice ob Paki. 'Ata je znan muzi- karnt in je kot fant vodil v šmartnem ob Paki tambu- raški orkester s šestnajstimi člani. Marija in Martin sta se vzela v začetku leta 1927, ona stara 21, on pa 25 let. Domačjo, kjer sta še danes, sta kupila že aprila istega leta in jeseni tudi leta 1927 že začela z gostilno. Mama je gospodinjila in stregla gostom v gostilni, ata pa je kmetoval in vodil gostilno, poleg tega pa je še s harmoniko z veselimi vižami razveseljeval goste in svoje domače. Pri Kodretu je bilo vedno veselo. Ni zatorej čudno, da so se letuški fantje zbrali na poslovilni večer ravno pri njih preden so 12. 6. 1942 odšli v partizane. Nazad- nje so tisti večer popili, še čaj — se spominja Kodreto- va mama — nato pa vsak s svojo pokromano žličko (te jim je za slovo {xxiarila ona) odšli v noč. Kodre- tova dva sta vedela, kam so odšli Letušani, saj sta s partizani sodelovala že od leta 1941. že takrat sta se pri njih oglasila brata France in Rudi Hribar. Pozneje so imeli Kodretovi tudi bunker v kleti f>od kuhinjo in Nemci ga nikoli niso našli. Partizam so bili njihovi stalni gostje. Partizan.ska leta imata zatD priznana enoj- no od leta 1941, dvojno pa od leta 1943 do konca vojne. Ata je v letu 1944 tudi sam odšel k partizanom. Tam se je nalezel hude геатпе, ki ga pesti še danes. Jeseni leta 1944 jim je pogorel marof, ko ¿o se Tomšičevci prav tam udarili z Nemci. Kodretova mama se spo- minja, da se jim je zaradi marofa prišel opravičit par- tizanski komandant. Nemci so po tej oitki s partizani napravili v Kodretovi hiši svojo postojan!:o. Domači so morali zaradi tega iz hiše. ' Ne, »z rožicami postlano« Kodretoviina dvema v teh 50. letih zakona že ni bilo, a dobra volja ju je držala pokonci vse do današnjih dni. Vzgojila sta pet otrok in vsi razen Francija so živi. Ta pa je umrl komaj sedem- najstleten za levkemijo. Obema je še danes težko za njim. Svoj jubilej sta praznovala že pozimi veselo v krogu svojih domačih in mnogih prijateljev. Iskrene č-estitke in še na mnoga leta! V. P. B y ^ m i ' I Vabi vas: I NA ELBO, otok v TIRENSKEM MORJU. Izlet I I bo 14.—16. oktobra, Ì V treh dnevjh lahko spoznate Prago, i Odhod 23. 9. 1977. Ì Za jesenski graški velesejem sprejemamo ; že prijave. Oglasite se. ; Še naprej v prodaji znižanje za Tunis. Od- Ì hodi vsak teden za sedem in (ali) 14 dni. i Popust vam nudi AIR TOURS — Zagreb š V mesecu avgustu in septembru so znižane Ï cene v nekaterih hotelih na Rodosu. Infor- Ì macije dobite v naši poslovalnici. s Izkoristite posezonske cene v naših hotelih Ì po Jadranu. I уУ- \ f air tours ^^ I /yugoslavia RADEČE gasilski jubilej OD VEDRIC LETA 1872 DO LETOŠNJE CISTERNE 'Leta 1872 je bilo v Rade- čah ustanovljeno gasilsko društvo. Radeška »požarna bramba« je takrat štela 16 mož, ki so imeli majhno briz- gakio, pritrjeno v čebru, brez tlačnih cevi, nekaj kavljev, škafov, vedric in 8-m lestev. Ob IS letnici društva je le-to dobilo gasilski dom. Leta 1902 pa se je prvi pridruži- la še druga brizgalna, ki slu- ži svojemu namenu, če je potrebno, še danes. Radeškd gasilci so bili tudi zavedni Slovenci, zato ni čudno, da so zaradi napisa »Dobrodošli slovenski gasilci!«, ki so ga razpeli ob 40-letnioi svojega obstoja, morali na zagovor k okrajnemu glavarju v Krško. Delovanje društva je med prvo svetovno vojno zamrlo in zaživelo zopet po njej. V letih pred drugo svetovno vojno so radeški gasilci dobi- li nekaj nove opreme. Leta 1938 so priredili veliko tom- bolo, katere čisti doliodek je bil namenjen nakupu nove modernejše opreme, žal pa so Nemci ob okupaciji Ra- deč zasegli vso njihovo imo- vino skupno z denarjem. Ko je zasijala svoboda se je de- lo društva začelo uspešneje razvijati, kajti gasilske vrste so se med narodnooevobodil- no borbo skrčile, saj so mnogi postali žrtev okupator- jevega nasilja. Ob 80-letnioi obstoja je društvo razvilo svoj društ- veni prapor, drugega po vrsti v Sloveniji. Ob pomoči ožje in širše družbene skupnosti je bil 1956 leta predan svo- jemu namenu nov društveni dom. štiri leta pozneje so radeškd gasilci dobili nov ga- silski avto in motorno črpal- ko s ponaočjo občanov, de- lovnih organizacij .in družbe- nop>olitične skupnosti. Pred dnevi pa je gasilsko društvo Radeče slavijo 105 let obstoja. Ta visoki jubi- lej so hoteli ovekovečiti s proslavo in predajo nove ca- sterne. Ker pa jim vreme ni bik) naklonjeno so to presta- vili. V okviru prireditev ob tem jubileju je bila v TVD Par- tizan slavnostna akademija. Slavnostni govornik na aka- demiji je bü Branko Bervar, predsednik gasilskega društ- va Radeče, ki je med drugim dejal, da je 105 let obstoja in razvoja nekega društva prav gotovo pomemben jubilej. Ta visoka obletnica brez dvoma dokazuje trdnost in vztraj- nost vseh generacdj, kd so so- delovale v našem društvu. Pomeni požrtvovalnost, ki jo je težko izmeriti; pomeni ne- precenljivo žrtvovanje pri varstvu družbenega in zaseb- nega imetja. Na akademiji je predsednik občinske gasilske zveze. Rudi Cestnik, podelil gasilsko zla- to plamenico prve stopnje Jožetu Kranjcu, Branku Ber- \arju druge in Zdravku Mar- tinčiču tretje stopnje. Poseb- no plaketo — plaketo vetera- na je dobil Jože Klanjšek, saj v društ^Ti deluje že pet- deset let. s strani občinske gasilske zveze sta dobila pri- znanje Branko Bervar in Franc Kržan. Omendti je tre- ba, da je pobrateno gasilsko društvo iz Miklavža izročilo gasilskemu društvu iz Rajdeč spominsko zlato plaketo. Moški pevski zbor iz Ra- deč, ki je dopolnjeval s pe- smimi celotni program je slavnostno akademijo zaklju- čil z Internacionalo. KARMEN STRNAD Predsednik občinske gasilske zveze Rudi Cestnik izroča ve- teranu Jožetu Klanjšku, ki deluje v društvu že več kot pet- deset let, posebno plaketo. FOTO: KENDA '^г. stran — NOVI TEDNIK St. 34 — 25. avgust 197i 100 ČLANOV SOZD DOBRINA ZADOVOLJEN ORGAÎSIfZATOR IN — UDELEŽENCI v vsakem zemljepisnem učbeniku, v priročnikih in še kje drugje preberemo, da je Triglav očak naših gora. Skoraj vsak otrok ve, da ta snežna, triglav- ska gora meri 2863 met- rov, Toda kaj skopi so ti teoretični podatki, zato se vsako leto vse več ljudi odloči za vzpon na vrh Triglava. Mnogi so ga že ničkolikokrat obiskali in se spet in spet vračajo lia njegov vrh. In vsakdo je nato na svoj »podvig« zelo ponosen. Hoja v gore je še pose- bej prijetna v družbi. Tu- di bolj vama je, 25lasti za manj i25kušene planince. V SOZD DOBRINA Ce- lje so že lani krepko raz- mišljali o taki kolektivni poti na Triglav. No, letos jim je to tudi uspelo. 100 članov (udeležencev vseh delovnih organizacij Dob- rine) je 14. avgusta kreni- lo z avtobusi do Pokljuke, oziroma Rudnega polja, kd so ga predvideli za start- no točko do očaka Trigla- va. Markirana ix)t je pri- jetno družbo vodila pKxi vznožjem Viševnika na planmo Konjščico in na- prej do Vodovnikovega doma na Velem polju. Po treh urah dobre hoje se je počitek že kar prilegeJ. Morda je bil za koga celo prekratek, a Triglav je bM še daleč, vse bolj je vabil. Vsem, prav vsem je po dobri hoji teknila večerja iz nahrbtnika ali enolonč- nica v koči, topel čaj in še spanec povrhu. Prijetna, stočlanska druž- ba je bila ob petih zjutraj že na nogali. âe dobra ura hoje pod skrbnim nadzor- stvom hoje veščih vodi- čev iz celjskega Planinske- ga društva in — sestop v objem najvišje gore v Jugoslaviji. Veselje je bilo nepopisno! Vsakega pHDse- b&j je preveval občutek zmage nad samim seboj in nad premagano go- ro. Zaškrtajo fotoaparati, svinčniki veselo polnijo zadnje strani razglednic ... Tudi pot nazaj je lepa, naporna, a treba je vzdr- žati ter preko Vodnikove- ga doma priti spet nazaj do Rudnega polja, od ko- der so ob petih popoldne zabmeli motorji avtobu- sov. Konec dober, vse do- bro, pravi stari pregovor in še res je! Sicer pa — kdo bi mislil na utrujene in morda ožuiljene noge prav zdaj, ko je druščina stotih naj'bolj razpoložena. Skratka — vse je kazalo na to, da so bili udeležen- ci z organizacijo konferen- ce sindikata, ki je polovi- co izleta tudi financiral, izredno zadovoljni in da nikomur ni bilo žal рк)га- biti tudi enega dneva svo- jega letnega dopusta za prijeten oddih, rekreacijo, za spoznavanje planinskih šeg in navad in ne nazad- nje tudi svojih sodelavxîev. Ob tem se zdi, da je nadvse pomembno tudi dejstvo, da so biiU vsd ude- leženci pohoda dobro ob- veščeni o vsem, kar sodi v planinski nahrbtnik in opremo in da je bilo po- skrbljno tudi za varno spremstvo. Kajti gore zna- jo biti, kaikor so lepe, tudi muhaste in zahrbtne. Vre- me je včasih v gorah, če- prav je polet.je, čisto april- sko. Za vse Dobrinine iz- letnike je bila zatorej ob- vezna visokogorska opre- ma, predvsem pa dobri, uhojeni čevlji z gumijasti- mi in narezanimi podpla- ti. V nahrbtniku ne sme manjkati topel pulover, i)e- lerina, kapa in še kaj, kar so pohodni'ki Dobrine iz- vedeli ob pravem času. Za- to je bila pot v obe sme- ri srečna in uspešna. To pa je bil tudi povod, da se je organizator pohoda odločil, da bo za svoje člane tudd v prihodnjih letih pripravñ podobne iz- lete, združene s prijetnim oddihom, hojo in tovariš- kimi spoznavanji. Seveda ne bodo obremenjevali s • svojimi izleti le Triglava, kajti tudi dragi naši vrho- vi so lepi in na moč pri- vlačni. MATEJA PODJED ftt. 34 — 25. avgust 1977 NOVI TEDNIK — stran 3 CESTA NA MALIC Na Maliö, najvišji hrib v bližnji okolici Laškega, ki se pne precej nad planinsko postojanko Šmohor, so le dni začeli graditi cesto. Izgradnja pre- proste gozdne ceste je eden od pogo- jev za postavitev novega pretvornika, ki bo za Laško in Rimske Toplice po- sredoval poleg drugega programa RTV Ljubljana tudi zagrebški prvi program. Hkrati z izgradnjo ceste poteka zbiral- na akcija za prispevke ined občani. Vozna pot do vrha Maliča odpira mo- žnost za ureditev nove turistične po- stojanke na hribu, od koder se razpro- stira pogled po vsej Savinjski dolini, celjski kotlini in zasavskem hribovju. ŠENTJUR: DVOKROŽNI SAHOVSKI TURNIR Šentjurski šahovski klub je v poča- stitev občinskega praznika priredil dvo- krožni šaliovski brzotumir, ki so se ga udeležil' ekipa iz Žalca, Celja in Šent- jurja. Zmagala je ekipa iz Celja, dru- gi pa je bil Žalec. Turnir je odprl pi-edsedjiik SO Šent- jur tov Vinko Jagodič, podprle pa so ga šentjuiske delovne organizacije. DU ŽALEC bo v šolskem letu 1977/78 organizirala naslednje ŠOLE ZA ODRASLE ob delu : 1. Osnovno šolo od 5. razreda dalje (splošno izobraževanje) 2. Ekonomsko šolo 1., 2., 3. letnik 3. Poklicno kovinarsko šolo — 1. letnik 4. Administrativno dvoletno šolo 1. letnik 5. Delovodsko kovinarsko šolo 1. in 2. letnik 6. Varilsko tehniško šolo 1. letnik 7. Tekstilno tehniško šolo 2. letnik (vse smeri) 8. Višjo varnostno šolo šole so na DU Žalec organizirane po sodobni kombinirano dopisno-konzulta- tivni — tečajni obliki. Predavanja — seminarji so po tej metodi enkrat do dvakrat tedensko v Žalou in sicer te- čejo predrneti zaporedno. Program šol se prireja glede na izkušnje slušateljev na njihovih delovnih mestih in njihovi predizobrazbi. Ce se želite vpisati v katero razpisanih oblik, vas prosimo, da se zglasite na DU Žalec do 10. 9. 1977, kjer boste dobili tudi ostale informacije. Te lah- ko dobite tudi po telefonu (710-616) ali Pa od enega od 300 dosedanjih vpi- sanih slušateljev. ALPINISTIČNI KOTIČEK „celjska" v sfingi TEHNOMERCATOR POKROVITELJ ODPRAVE košarka, pbeiviaoali konus v prijateljski košarkarski tekmi so Celjani premagaU KONUS iz Slov. Konjic s 103:66 ( 56:30). Najbolj učin- koviti so bili Gk)lc, Poiane in Pongrac pri Celju, pri gos- tih pa Keblič. Trener Zmago Sagadin je preizkusil v tej tekmi kar 17 igralcev. Košarkarji Celja gredo na 4 dnevne priprave na Ljubno, nato pa bodo gostovali v Ita- liji na dveh turnirjih in si- cer v mestih čadež in Udine. Skrb za učenje plavanja je pristna tudi v klubu LT EMO. V plavalnem tečaju pri NEP- TUNU je skupina lO-tih otrok delavcev iz tovarne EMO, ki imajo brezplačen plavalni te- čaj pod vodstvom plavalnih učiteljev. Primer vreden vse- ga posnemanja! Pod koši se v Celju priprav- lja nad 100 igralcev in igralk KK Celje na drugi del prven- stva v zasavsko-celjski ligi, ká se bo pričelo prve dni sep- tembra, članice pa že 27. 8. s srečanjem z Marlesom iz Maribora. K. JUG ko obraza« prehod preko čr- nih plošč. Smer odlikuje pre- težno prosto plezanje v i2ired- ni strmini, le v povsem zasd- ganem pasu brez razčlerib sta si pomagala z osmimi sve- drastimi klini. Plezala sta 17 ur, v glavnem v dežju in oce- nila novo smer s V. v pros- tem plezanju tehnično A 1. V nedeljo, Г5. 8. sta ista plezalca ponovila še smer Prusik-šalaj v Triglavski ste- ni v slabih treh urah, kar iz- pričuje sicer dobro kondicijo, obenem pa tudi plezanje brez pravega varovanja. Prav za- radi tega, ker se mladi ple- zalci radi zgledujejo po naj- boljših, smo se odločili, da ne navajamo v bodoče v«č časov pri plezalnih smereh, ker zaradi tega lahko prhie do škodljivega tekmovanja in nesreč. Lesjak Ivan, AO Celje in čulk, ŠAO, sta 15. 8. pono- vila Obraz Sfinge, ki prav ta- ko šteje med ekstremne ture v triglavski steni. * V soboto je odpotovalo osem alpinistov AO Celje v italijanske Dolomite. Letos je v načrtu južna stena Mar- molate in stene v skupini Pa- le. Lani .so celjski alpinisti dosegli v Dolomitih izjemne uspehe s preplezanjem di- rektnih smeri v Cinah, kjer so morali dokazati vrhimsko znanje v tehničnem plezanju. V južni steni Marmolate, kjer je tudi najtežja smer Dolo- mitov, pa so pred velikim iz- pitom v prostim plezanju, saj v tej steni potekajo sme- ri z oceno VI + (skrajno tež- ko, zgornja meja). Slabo vre- me, ki je prav ta teden za- jelo Alpe, lahko sicer prekri- ža najtežje ture, kljub temu pa upamo, da se ne vmejo praznih rok. Zaradi finančnih težav je bil odiiod v Dolomi- te že skoraj odpovedan, ko je z razumevanjem priskočilo na pomoč Trgovsko podjetje TEHNOMERCATOR — TOZD VELEPRODAJA, ki je ргег-ге- lo pokroviteljstvo nad odpra- vo. Pri tem podjetju je v slu- žbi tudi eden najboljiših celj- skih plezalcev Zupan Jože, na katerega v navezi s Knezom tudi največ račimajo. Oba plezalca sta letos dokazala že v Franciji, da spadata v sam vrh slovenskega alpinizma. Na sliki: Prosto plezanje v skraj- no težkih počeh je le za utre- nirane plezalce z dobrimi živ- ci in veliko mero kondicije. Knez in Zupan sta 14. av- gusta prepleza:la novo smer v Sfingi (Triglavska severna stena), čeprav je veljalo mne- nje, da v navpični steni Sfin- ge ni več možno izpeljati sa- mostojne smeri, sta Celjana le našla desno od sme.ñ »Pre- Q PRIPOROČA Tokrat vam predstavljamo nekaj »aktu- alnih« artiklov iz prodajne enote ŽELEZ- NINAR v Stanetovi ulici v Celju. Že sam pogled na slike vas spominja na bližnja opravila. Tako vam danes predstavljamo stiskalnico za sadje, kajti trgatev bo kaj kmalu tu, pa mlin za mletje sadja, pa pri- ročno kosilnico, motorno žago in ne na- zadnje posodo za zalivanje, ki vedno prav pride. Moda postavlja pletenine med naj- aktualnejša jesenska oblačila. Zato bo- do prav gotovo sestavni del garderobe za novo sezono. Prav bi bilo torej, da pred pričetkom sezone spoznamo, kakšne bodo te nove pletenine. Med vsemi oblačili bodo rmjbolj Priljubljeni puloverji. Veliki, preveliki, dolgi in široki puloverji, takšni, da bo- do nadomestili vsa druga oblačila sku- paj. če bodo zares dolgi, toliko, da bodo segali do stegen, bo dovolj, če boste zraven oblekli debele volnene nogavice in oblečeni boste v tako ime- novanem »mini stilu«. Seveda le ob Prostem času in sproščenem okolju, ^icer pa boste puloverje nosili k šport- nim krilom ali ozkim dolgim hlačam. Poleg tega, da so puloverji dolgi ^ široki, morajo biti tudi grobo plete- ni, najbolje v izrazitem reliefnem vzor- cu. Zelo lepe pa so tudi barvne kom- binacije najrazličnejših črt, jacquard- ^^h ali norveških vzorcev. Ml IN UREJENOST Kakor je že navada v modi, tako tudi stilisti v frizerski stroki iščejo svoje vzore v preteklosti. Kadar se nekdo navduši za stare kostu- me in obleke, se kdo drugi navduši tudi nad pričeskami iz tistih časov. Sicer pa gre moda frizur in oblek z roko v roki. Kakor pfipada stezniku in širokim kri- lom iz tafta lepa, rahlo kodrasta frizura, tako je danes pri ozkih, satenastih hlačah in pulijih posrečeno zadeta celina. V začetku 1960. leta so se te nežne ko- draste frizure ponovno pojavile, kot so bile že davno občudovane na »Plešoče dame« na Cancanovih slikah. Nostalgija še vedno vrača to lepo obliko frizure. GIZELA ŠURBEK 16. stran -- NOVI TEDNIK St. 34 — 25. avgust I977 ROKOMET POLN! NALET V SOBOTO V CELJU SLOVAN Celjski rokometaši se pod vodstvom nio\-ega trenerja Slobodana Miškovica resnič- no vestno pripravljajo na start v I. zvezni ligi, ki bo 3. septembra. Poleg treningov igrajo tudi prijateljske tek- me, kjer' poskušajo doseči vset tisto, kar bodo rabili v hudih prvenstvenih bojih. 2al ima trener določene te- žave, saj se nekaj igralcev ne počuti najbolje in to za- radi različnih poškodb na rokah in ramah. Vsi pa upa- jo, da bodo tudi te težave odpravili in dobro pripravlje- ni pričakali novo prvenstvo. Celiski rokometaši so pred novi:n prvenstvom zmerni op- timisti in računajo na vsaj takšno uvrstitev, kot lani, ko so bih odlični sedmi. Letos je ekipa okrepljena, vanjo so vključili tudi mnoge domače mlade perspekti-vne mladin- ce, imajo pa tudi več izku- šenj. Torej vsi faktorji go- vorijo v prid celjskim roko- met ašem, da se bodo v hudi borbi s težkimi nasprotniki dobro in enakovredno borili. Danes (četrtek) popoldne ob 18, uri bodo igrali v hali Golovec proti Varteksu iz Va- raždina, v soboto pa bo v Celju gostoval novi član I. zvezne lige ljubljanski Slovan. Tudi ta tekma bo ob 18. uri. Skratka, prav to srečanje bo lep prikaz, kako sta trenutno najboljši slovenski ekipi pri- pravljeni na bližnji start v elitnem jugoslovanskem roko- metnem razredu. Tekst: TONE VRABL Foito: BOŽO ВЕЖК Novi trener RK Celje Slobo- dan Miško vie Foto: T. Tavčar Okrepitev v golu Miroslav Tomic, ki je prišel v Celje iz Krivaje (Zavldovići) la khatko, A ZANiMIVO CRT ROJNIK in PETER KARNER, člana AERO kluba Celje, bosta od da- nes naprej do 5. septem- bra sodelovala z našo dr- žavno reprezentanco na balkanskem prvenstvu v .^limenu v Bolgariji. Roj- nik bo nastopil v jad- ralnem letenju. Kamer pa v akrobatskem, čestitamo! V iK>nedeljkovi oddaji v živo, ki smo jo pripravi- li s člani AERO kluba Ce- lje in v kateri so sodelo- vali Viki Kranjc, Boris Blažič in Peter KMnar, smo med drugimi zanimi- vostmi o delu t^a priza- devnega kolektiva med drugim izvedeli tudi to, da nameravajo že prihod- nje leto kupiti večje leta- lo (štiri do pet sedežev), ki ga bodo rabili za pre- voze poslovnih ljudi in se- veda turistične prelete Olja ter Savinjske doline. Nova atrakcija! * Srečali smo VLADA BO- JEVICA (zdaj že diplomi- ranega pravnika), rokome- taša Celja, ki je o svoji diplomatski nalogi rekel: »Je izredno aktualna in preko tako obdelane teme še ni delavec izgubil spo- ra v zakonu o združenem delu.« Domenili smo se, da bomo o njegovi nalogi še kaj obširneje spregovo- rili, saj je resnično aktu- alna! Torej ne samo ro- komet, ampak tudi zah- tevne vsakdanje družbene stvari! » Trije celjski šahisti Franc Pešec, Robert Ceg- ler in Jano Bervar so na republiškem prvenstvu v Laškem potrdili naziv moj- sterski kandidart. Medtem pa si je Franc Pešec, nek- danji mladinski prvak Slovenije, priboril poleg četrtega mesta še pravico sodelovanja na zveznem turnirju za naziv mojstra. Predvidoma bo to prven- stvo novembra na Krku. * Kljub temu, da v Mest- nem parku te dni ni več trenerja Jože Trebušaka Sipija, vodi mlade hokejis- te Vojko Bratec, pomaga pa mu Dani Kerkoš. Nju- na skupna skrb je, da pri- pravijo vse ekipe čimbolje ш novo sezono. To pa je le trenutna rešitev. Pri HDK Celje bo potrebno misliti tndl T naprej in čimprej rešiti vprašanje trenerskega kadra. Nogometaši šmartnega in Kladivarja, nosilci se- lekcij v celjski in velenj- ski občini, se resno pri- pravljajo za novo sezono. V medsebojni prijateljski tekmi so tokrat bili bolj- ši igralci šmartnega, ki so zmagali z rezultatom 3:2. Strelci — Kodre, G. Ctoiladič in Benedek za Šmartno ter čemjavič dv^rat za Kladivar. * Mladi celjski atlet Rok Kopitar na evropskem pr- venstvu mladincev v Don- jecku v Sovjetski zvezi ni uspel. V svoji specialni disciplini, teku na 400 m z ovirami, je v polfinalu osvojil šele peto mesto s 5339 in se tako ni uvr- stil v finale. • V Žalcu so te dni pri- čeli z začetniškim in na- dalje^-alnim tečajem pri teniškem klubu. Prijatelji tega športa imajo sedaj tudi v Žalcu vso možnost za rekreacijo in začetne udarce. » Druga letošnja trim ak- cija plavanja »Za vitko postavo je plavanje pra- vo« bo v soboto in nede- ljo od 8. do 11. ure na Ljudskem kopališču v Ce- lju. Zbor delegatov za športno rekreacijo vabi ljubitelje plavanja, da se akcije udeležijo in tako dopolnijo kolekcijo trim značk. Družine bodo pre- jele tudi diplome. * Zveza za športno rekre- acijo bo organizirala s po- močjo Trim teama odprto prvenstvo (Uelja v malem nogometu, ki bo na Skalni kleti (predtekmovanja) in v dvorani Golovec (fina- le). Prijavnina za ekipo je 250 din, prijave pa spreje- majo Bogdan Povalej, Pe- ter Hribemik in Tone Goršič, ki dajejo tudi vse ostale informacije v zve- zi s tekmovanjem. To je priložnost za nastop vete- ranov in vseh nogometa- šev, ki ne morejo nastopi- ti v republiški ligi. Prija- vite se do avgusta. Pr- venstvo se bo pričelo 31. avgusta, finale pa bo 3. septembra. Zbrali: JOŽE KUZMA, FRANÒEK PUNGERČIC in TONE VRABL Franc Ramskugler, član RK Celje, izroča darilo Vladu Bo- jeviču za uspešno opravljeno diplomo na pravni fakulteti. JUDO MARJAN FABJAN NA EVROPSKO I Judo klub »Ivo Reya« se brez dvoma uvršča med naj- boljše tovrstne klube v Slo- veniji. Zlasti so močni v mla- dinski konkurenci, kjer ima- jo tudi stalnega člana držav- ne reprezentance Marjana Fabjana. Predisednik kluba Dušan Tanko: »6. septembra bomo zače- li z začetnim in nadaljeval- nim tečajem za judo in jiu- jits in to v telovadnici IV. osnovne šole ob Dečkovi ce- sti. Tečaj se bo začel ob 18. Uiri zvečer, vabimo pa vse, ki jih ta špoirt zanima. Tečaj bo- sta vodila Zvone Cepuš in Janez Dnigovič, trajal pa tri mesece. 2. septembra bomo začeli j rednimi treningi vseh starost nih kategorij, sredi septom. bra pa se bomo udeležili mladinskega državnega ргувђ. stva v Prištini, kjer bosta na. stopila Marjan FabjaninMaj. tin Grosek. Marjan Fabjaji bo po tem verjetno odpoto. val tudi na evropsko prven. stvo, ki bo v Madridu v Spa, niji. Skratka, po poletnem premoru se začenja tudi naša sezona, za katero upamo, da bo vsaj tako uspešna, kot lajt ska in vse zadnje.« T. VRABL NOGOMET PORAZ CELJANOV V ŠMARTNEM Nogometno pi-venstvo v II. zve2ind ligi se nadaljuje z dob- ro igro Velenjčanov. Nogome- taši Rudarja so se v drugem kolu pomerili v Hra-stnici proti Famosu. Po nekoüko zmedeni igri v prvih dvajsetih minutah, ko so domačini po- vedli 1:0, so v nadaljevanju igralci Velenja izenačili in pokazali celo boljšo igro od domačinov, zlasti v tehničnem pogledu. Toda lepa igra »na oko« ni žal prinesla uspeha, šele po vodstvu 2:0 za do- mačine je Stevanovič dosegel časten zadetek za Velenje iz prostega strela. Dobra igra drugoligaša iz Velenja je ponovno dokazala, da naš drugoligaš nima pro- dornega napada. Minimalni poraz ni boleč. Velenjčani pričakujejo v nedeljo v Ve- lenju močno ekipo Varteksa iz Varaždina, šele to srečanje bo pokazalo realno vrednost Velenjčanov. Z mimo in si- gurno obrambo ter dobrim napadom lahko osvojijo prvi točki. Na tablici so Velenjča- ni Po drugem kolu na 18, mestu. Medtem, ko se Velenjčani že borijo za točke, imata tre- nerja šmartnega Feri Bencik in Kladivarja Nedeljko Vuko. je probleme s sestavo velenj- ske in celjske selekcije za re- publiško prvenstvo. Medtem, ko je ekipa šmartnega že več kot. manj znana, Celjani še vedno iščejo najboljšo enajsterico. Rezultati prija- teljskih tekem kažejo že na bolje. Kladivar je kljub po- razu proti Velenju (1:5) in proti šmartnemu (2:3) že po- kazal boljšo igro. Do prven- stva je še dovolj časa in vse kaže, da bo tudi v Celju pred prvenstvom vse nar ed. Zadet- ke v šmartnem so dosegli - Kodre, G. Omladič in Bene dek za Šmartno ter čemeja- vič dva za Kladivar. Velenjčani so v Hrastnilai igrali v naslednji postavi: La- zič, Bracanovič, Gašič, Vug- rinec, Hudarin, Jovičevič, Ru- smir, Stevanovič, Kustudiö, Knežević, Kolonie (Omladič). J. кигш ŠAH prodor::! ceuani NAJBOLJŠI v LAŠKEM: PEŠEC, CEGLAR IN BERVAR Po 15-tih dneh napornega igranja je bilo v Laškem za- ključeno 27. prvenstvo Slove- nije v šahu, ki je bilo odlič- no organizirano in je služilo nadaljnji propagandi šahov- ske igre v širši celjski regiji. Zmagal je zasluženo Marjan Slak pred Stojanom Pucom in Igorjem Penkom. šahisti celj- ske regije, ki jih je bilo med 44 krat 10, so se odlično uveljaviili. Po Bucholzu je bil Janez Pečec 4., Ceglar 5., Ber- var 8., Turk, Planine in Zor- ko si s 6-timi točkami delijo 27.—31. mesto, Tomaž Mi- kac s 5,5 točkami si deli 32.— 36 mesto. Brinovec in Kris- tan s 5-timi točkami 37.—40. mesto in Nedeljkovič z dve- ma točkama 44. mesto. Janez Nedeljkovič iz Laškega se za svojo uvrstitev lahko »za- hvali« nešportnemu odstopu Ostermana, s katerim je re- miziral v I. kolu, konkuren- tom pa nato podaril točke . .. Franc Brinovec iz Žalca je med igranjem opravljal tudi službo, imel je precej smole in njegova uvrstitev ne orgo- varja kvaliteti igralca. Drago Kristan iz Velenja, Jože Zor- ko iz Žalca in Tomaž Mikac iz Celja ter Karel Turk iz Laškega so dosegli uvrstitve, ki so bile več ali manj priča- kovane. Na prvenstvu so si pridobili izkušnje in se mar- sikaj tudi naučili. Od štirih mojstrskih kandidatov ŠK Ce- lje je nekoliko razočaral Ed- vard Planine, ker ne gre na račun njegove uvrstitve, pač pa na njegov odnos do igre. Planine je odličen teoretik in talentirani šahist, več p>o- zomosti i>a bo moral posve- titi praktični igri. Jano Ber- var je igral zelo zanesljivo, 2-krat je zmagal, ll-krat re- miziral. Potrdil je naslov moj- strskega kandidata. Temu ci- lju je verjetno podredil svojo igro. če bi imel več hrabros- ti, bi se lahko uvrstil še zna- tno boljše sicer od solidne- ga osm^a mesta. C^lar se je za prvenstvo dobro pripra- vil in pristal na odličnem 5. mestu. E>o izraza je prihajalo njegovo teoretično znanje, bil pa je tudi odličen strateg. Zabeležil je 5 zmag, 6 remi- jev in 2 poraza. Franc Pečec je s četrtim mestom dosegel svoj življenski uspeh. Zma- gal je 7-krat, 2-krat remizi- ral, 4-krat pa je izgubil. V zadnjem kolu je v odlični partiji z Zormanom igral pol- nih 7 ur s 75-timi potezami in je bil za zmago deležen aplavza nadvse objektivnih gledalcev, kar mu je bila ob 4. mestu največja nagrada na prvenstvu. S porfizom bi na- mreč zdrknil kar za 10 mest na slabše. Šahisti šK Celje so z os- vojitvijo 4., 5., in 9. mesta do- segli največji uspeh na vseh povojnih šahovskih prvenst- viih. K. JUG STRELJANJE: ZMAGA V DOBOJU Celjski strelci so se ude- ležili močnega turnirja »Bratstvo Jedinstvo« v Do- boju. Nastopile so ekipe iz raznih jiugoslovanskih mest. Celjani so tudi to pot ostaH nepremagljivi ter tako рополтто dokazaU, da sodijo v sam vrh jugo- slovanskega strelstva. Tek- movali so z malokaliber- sko puško serijske izdela- ve v troetavu od 6(X) mož- nih. Celjska ekipa je na- stopila v FKDStavi: ViH De- čman 470 krogov. Tone Pi- hlar 489, Jože Jer am 494 in Tone Jager 507 krogov. Uspeli so zmagati in to do- kaj prepričljivo, saj so drugouvrščeno ekipo Do- boja premagali za 27 kro- gov. Sledijo ekipe Maribo- ra, Slavonskega Broda, Vranja, Splita, Zenice, те- sl iča in čup rije. V konku- renci posameznikov je zmagal Tone Jager, Id že vso leto strelja v izvrstni formi. Jože Jeram je bil peti. Tone Pihlar osmi in Vili Dečman 21. Cel- jani so prejeH velik pre- hodni pokal in enega v trajno last. Organizator pa je prvi petorici podeüH tudi pra.ktična darila.-» T. J- VELENJE: SFRJ NA OBISKU KK ELEKTRA je pridobil za nastop v rdeči dvorani v Velenju državno košarkarsko reprezentanco, ki je trenut- no na pripravah za evropsko prvenstvo v naši republiki. Tekma bo v nedeljo, kjer bo- do v vrstah velenjske košar- kaške selekcije nastopih čo- sič, Dalipa-gič in Jelovac. Iz- brani jugoslovanski košarkar- ji bodo tudi gostje modnega salona v Velenju, kjer bodo izdelali oblačila za njihov na- stop na evropskem prvenstvu. K. J. ftt. 34 — 25. avgust 1977 NOVI TEDNIK — stran 3 '^г. stran — NOVI TEDNIK St. 34 — 25. avgust 197i ftt. 34 — 25. avgust 1977 NOVI TEDNIK — stran 3 PO LJUDSKI REPUBLIKI MONGOLIJI JEZDENJE NA 40 KM DOLGI PROGI ZA NAGRADO Zapisal sem že, da me je »lavno mesto Ulan Bator iz- redno presenetilo. V mon- golskem jeziku pomeni Ulan Bator rdeói jezdec. Prav v teh dveh besedah se skriva tisto, s čimer se Mongolei tako - radi pohvalijo. Lahko bi celo rekli, da sta v teh dveh besedah simbolično iz- raženi dve poglavitni značil- nosti te dežele. Mongolei so izredno dobri jezdeci in konj jim pomeni toliko kot pri nas kolo ali pa avgomobil. Kdo še ni sliišaJl za velikega Džingis Kana? ! Pod njegovo vladavino je Mongolija ob- segala največje ozemlje v zgodovini, saj je veliki kanat segal do Arabije in Novgoro- da in Kijeva na zaihodu, pa vse do otokov Celebes, Java in Tajvan. Pravzaiprav so bi- li tudii ti otoki Džingis kano- vi. Vsa ta prostranstva so v trinajstem stoletju osvajali na konjih. Tudi njihovega da- našnjega načina življenja si brez konjev ne morejo za- misliti. Cest skorajda ni, kar je po svoje tudi razimiljivo. Ozemlje Mongolije je prib- ližno sedemkrat večje od Ju- goslavije, pi-ebivalcev pa ima nekaj manj kot na¡sa Slove- nija. Na kvadratni kilometer živi torej manj kot en člo- vek. Njihova osnovna gospo- darska panoga je živinoreja in za pastir j en je je konj tu- di najbolj primerna žival, ki jim služi, da ¡lahko svoje de- lo dobro opravljajo in nad- zorujejo črede ovac, jakov (vrsta goveda) ter kamel. Tja,- nimiva je büa vožnja z avto- btisom v 60 kilometrov od- daljeno turistično mesto Te- relž. Vozili smo kar po trav- nikih in v najboljšem prime- rna po kolovozih. Kadar smo PIŠE JANEZ VEDENIK prišli v bližino ka.kšnega na- selja, smo že zagledali števil- ne jezdece. Povsem normal- no je, da jezdijo že tri ali štiriletni otroci, še posebej zanimivo je ob mongolskem državnem prazniku 11. juli- ja, ko pripravijo vsako leto veliko državno tekmovanje v konjskih dirkah. V bližino Ulan Batorja pridejo že ne- kaj dni prej številne druži- ne iz vse države, postavijo šotore in naenkrat zraste tam pravi tabor, mesto v míu lem. Nekaj dni trenirajo otroci, očetje in stari očet- je* ter spoznavajo več kot štirideset kilometrov dolgo progo, kjer bodo 11. julija tekmovali za veliko držav- no nagrado. Edino pomemb- no je, da progo prejezdijo v čim krajšem času. Nagrada za zmagovalce je ena naj- višjih mongol&kih državnih odličij. Sicer pa lahko jezdeca vi- dimo tudi naslikanega, taso na zastavah, kozaroih — skratka povsod. Mongolei so izredno ponos- ni na socialistično revolucijo Že od leta 1926 je Mongolija socialistična država. Torej druga v svetu. Takrat je nam- reč zmagala socialistična re- vc'lucija pod vodstvom Suhe Batorja, ki Mongolcem po- meni danes to'.iko kot Rusom Lenin. Revolucija je uspela v veliki meri prav po zaslugi Sovjetov in Lenina, ki so jim nudili vse oblike pomoči. Mir- no lahko zapišemo, kako imajo Sovjeti precej zaslug, da so se Mongolei osvobodili tiranske mandžurske dinasti- je. Ulan Bator — rdeči jezdec, se je začel razvijati po zma- gi socialistične revolucije, ko je tudi postal mongolsko glavno mesto. (dalje prihodnjič) SREČNO ZAKONSKO MARATONSKO POT NUMAN UKIĆ, član АП Kladivar, eden najboljših maratoncev v Jugoslaviji (tu- di že državni prvak na tej progi), se je pred dnevi po ročil z Mileno (iračner. Ukić je zaposlen pri celjskem Iz. letniku, Gračnerjeva pa v ho- telu Evropa. Srečno zakon- sko maratonsko pot! »OTROŠKO VARSTVO PO DOMAČE« bi lahko podnaslo- vili to fotografijo. Bila je posneta pred nekaj dnevi ne- Kje na Kozjanskem. V tem času je na poljih mnogo de- la, to vsi prav dobro vemo. Otroški vrtci marsikje — ali morda v večini primerov, za- radi dopustov pač — močno skrčijo svojo dejavnost. A vendarle imajo starši mož- nost svoje »potomce« prepu- stiti v varstvo vrtcem. Tam, kjer vrtcev ni, pa si je treba pomagati kako drugače. Tako je tudi z malčkom na naši sliki: mati dela na nji- vi, stara mati pa ga je spra- vila v koš, koš pa dala na ra- mo in gremo na njivo. Očit- no mu je kar všeč, saj se nad svojo »usodo« sploh ni pritoževal. Rekel bi, da mu je celo godilo, saj se je na hrbtu na dolgi poti v dolino kar prijetno gugal. Sicer pa takole še kar gre: čez nekaj mesec&v si bo že privoščil kakšen »izlet v neznano« in bo staršem povzročal dodat- ne težave. Foto: j. TERČEK Prevzetnež! Večina bi takšne punce še ne vrgla vstra'ki. NEVARNA DIRKA OKOLI ZEMLJE (^) več^ dvoboj ODKRIVANJE SATELITOV S POMOČJO ZVEZD Prvi pogoj za boj proti satelitom je določanje me- sta, kjer se nahajajo. Zato ameriške oborožene sile zdaj gradijo okoli Zemlje mrežo petih zemeljskih postaj »GEODSS« (Ground Electro-Optical Space Sur- veillance) zgrajenih v Lin- colnovih laboratorijih. Te bodo lahko odkrivale sate- lite tudi na največjih od- daljenostih (tudi preko 36.000 kilometrov). Oprem- ljene bodo s teleskopi pre- mera 80 centimetrov, kom- biniranimi z ojačevalci svetlobe in račrmalnikom za obdelavo podatkov. Možnost odkrivanja sa- telitov s pKDmočjo zvezd, zahvaljujoč refleksu sonč- nih žarkov na telesu sate- lita, je pri.šla do izraza v novih napravah z ojača- njem signalov, ki jih upo- rablja mreža CCD (Char- ged Coupled Device). Ta- ko je DAPRA že montirala na Havajih pi^-i detektor satelitov, vklopljen v mre- žo CCD. Opremljen s sen- zorjem in avte adaptivno optiko omogoča popravlja- nje atmosferskih motenj. Čez dve leti bodo na tem mestu preizkusili še bolj- šo in bolj komplicirano optično napravo, ki bo omogočUa fotografiranje sovjetskih in kitajskih sa- telitov. Enaka oprema bo mon- tirana tudi na satelitih. Infrardeči detektor, se- stavljen iz mozaika več tisoč detektorjev CCD je pravkar v izdelavi. Vgra- jen v eksperimentalni sa- telit naj bi odkrival stra- tegijske balistične rakete in letala. Uspeh bi pome- nil velik napredek glede na možnosti današnjih sa- tehtov, ki odkrivajo samo sledi toplih plinov veli- kih balističnih raket. Lan- sirali naj bi ga i. 1980. še bolj ambiciozen načrt z imenom »HALO« (High Altitude Large Optics) predvideva lansiranje op- tične strukture širine 30 metrov, ki naj bi jo upo- rabljali za odkrivanje in- terkontinentalnih balistič- nih raket, letal, taktičnih raket in malih reakti\Tiih letal. Tolikšen razvoj vojnih satelitov, zaključuje fran- coski pisec članka, ki smo vam ga posredovali v še- stih nadalje\'anjih, grozi, da bo zvlekel Američane in Sovjete v nove avan- ture, katerih ceno je ne- mogoče določiti. V koU- kor obstaja antisatelitsko orožje, je lahko obe stra- ni strah pred uporabo ne samo proti avtomatskim letečim telesom, temveč tudi proti vesoljskim lad- jam s človeško posadko, proti orbitalnim kabinam, postajam itd. Naslednja postaja tako za ene kot za diTige bi bila — izgradnja orožja antisatelit — antisatelit... Večni dvoboj za izdela- vo ofenzivnega in defen- zi\Tiega vesoljskega orožja bo angažiral veliko sü v novi tekmi oboroževanja, tokrat v vesolju, kar pa je najbolj nevarno, saj za- jema ves naš planet. KONEC NOV»I TEDNIK — Glasüo občinskih orgiiuizacij SociaUatiö ne zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjic^ Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Ctelje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trt V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik: Milan Seničar; tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Mila" Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seničar, Brane Stamejčič (odg. ur. Radia Celje), Danyíina Stamejčič, Zdefl ka Stopar, Milœîko Strašek, Janez Vedenik, Тшв Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja oa CGP »D9I.-W, Ljubljana Rokopisov ne vračamo —- Cena posamezne številke 4 din — Celoletna naročnina 180 din, polletna 90 din. Za inozemstv<¡ je cena dvojna. Tekoči račun 50102 601-20012 CGP »Delo« Ljubljana — Telefon 22-369, 23-105. oolasi in naročnina 22 800