IX. lotni tečai. 1 št.	1913. Januar
pro nobis
Zmožna Gosp& Vogrska. POBOŽEN MESEČEN LIST. Vrejiije ga: KLEKL JOŽEF vpok. pleb. v Črenslovcih
Vsebina.
Klekl Jožef: Dragi naši naročniki .
(bi): Milošče si puna.....
Sakovič Jožef: Missijonska dužnost Klekl Jožef: Deviški tretji red . . Klekl Jožef: Sveta Družina . . Slovenec: Marija pri ženitvi . . Glasi iz doma i sveta . . . . Priloga : List za deco . . . .
1
4 7
13
22 23 25 29
Cena lista je za domače dve koroni; za amerikance pa tri. K listi dobijo tak domači, kak i amerikanci ka-lendar.
Ali potrebno je list naprejdolplačati. Ki nemore naed-nok vse dolplatiti, naj da vsako pol leta 1 korono, ali konči 50 filerov vsaki frtao naprej.
Penezi i pisma za list naj se pošilajo na sledeči naslov: Klekl Jožef plebanoš na pokoji v Črenslovcih. Cserfold, Zalamegye.
Za naročnike i širitele lista se vsaki mesec sliiži edna sveta meša.
Čisti dohodki lista se obrnejo na zidanje ednoga samostana v Krajini Slovenskoj naVogrskom.
IX. leto 1. št.
1913. Janu&r.
NEVTEPENO POPRliETA DEVIGA MARIJA,
ZMOŽNA GOSPA VOGRSKA — POBOŽEN MESEČEN LIST.
VREJUJE GA:
KLEKL JOŽEF
plebanoš na pokoji v Orenslovcih. Cserfold, (Zalamegye).
Z dovoljenjom višešnje cerkvene oblasti.
Prihaja vsaki mesee 8 ga na veseli spomin petdesetletnice 1. 1904. dec. 8-ga obhajane zavolo razglašanja verske pravice o Marijinom nevtepenom poprijetji, šteri den je te prvi pobožen list prvič slovenom vogrskim do rok dani. — Cena 2 koroni, v Ameriko 3.
Dragi naši naročniki !
Z novim letom vam želem i tudi prosim od BI. Dev. Marije novo živlenje. Živlenje duševno razumim. Duša naj vam ma novi žitek. Da pa brez hrane ne žitka, njo vam morem prle ponuditi, naj morete živeti. I za hrano vam dam 1. dvanajset sveti meš. Vsaki mesec se bo edna služila za
vse vas naročnike i širitele Marijinoga lista, naj po mi-lošči iz teh sv. meš doblenoj morete vsigdar čistejši, po-niznejši, krotkejši, Marijo bole časteči i Jezusa bole liibeči postati. To je prva hrana, ta najmočnejša; 2. ta druga je pačitenje Marijinoga lista, šteri vam bo dosta na duševen stol nakladao da bote si mogli dovole zbirati. Hrano vam dam, samo vživati jo morete. Milošča vas bo presvetila i nagibala k dobromi, dobro čitenje, lepi zgledi vas bodo krepili, podpirali, samo vzemite je gor, hodite po kazanih potah, pustite je v sebe. Da hrano meli je ešče ne za-dosta k nasičenji. V sebe jo moremo vzeti. Miloščo svetih meš i duha dobroga čitenja tudi v sebe, v svojo dušo, moremo spraviti, samo tak nas moreta nasititi. To se pa te zgodi, če bogamo svojo dušno vest, štera nas vsigdar od hiidoga vkraj i k dobromi vrača. To je, dragi naročniki, ne istina, veseli glas ? Vdeležiti se sadii dvanajse-terih svetih meš, šterih edna sama je nezkončane vrednosti ! Kak radostno je to ! Devica Marija dvanajsetkrat pošle Jezušeka z nebe dol k nam, naj nas blagoslovi i pomaga, je ne neprecenliv hasek to za našo vbogo dušo? Pa v listi i vkalendari keliko duševnih kinčov je nabranih za napredek vašega diihovnoga živletija i povekšanje nebeške vaše dike.
Vse te dare s ednim tretjim bo list ešče obogato, če se z glasi 3000 naročnikov. 3. H kalendari prida edno knigo ešče če bo list meo do 3000 naročnikov. I gda vam vse te dare iz dna duše voščim, dragi naročniki, vas tudi na nikoj prosim. Prosim vas pa najobprvim: molite sa vse nas, ki Marijin Ust pišemo; obdrilgim pa : plačajte 2 koroni za list, amerikanci pa tri naprej, to je že meseca januar a. Ki ne more vse naednok platiti, naj da vsako pol leto 1 korono, ali konči vsako štrtino leta 50 filerov naprej.
Vrejenje lista sem pa podpisani prekvzeo na prošnjo dozdajšnjega vrednika g. Bašša Ivana, plebanuša bogo-janskoga, ki so ga na mojo prošnjo pet let z velikim
trudom vrejuvali, zato ka so duše svoje obširne fare z ednim tudi goreče oskrblavali. Ki pozna, kak goreče cvete duhovno živlenje v Bogojini, tisti se bo čudivao, kak so mogoči bili sami tak redno svojo faro spelavati i ešče list vrejiivati.
Jaz se njim, kak svojemi dobromi prijateli iz globo-čine duše zahvalim v svojem i vašem imeni za to veliko delo i prosim zanjih pa prosite vi tudi Dev. Marijo, naj jih blagoslovi z vnogimi miloščami na tom sveti i z veli-kov dikov na ovom sveti za razširjanje njene časti; njih pa to, naj, kak so i obečali, z svojim lepim slovenskim pisanjom, naduže podpirajo naš list. Naznanim vam tudi, da list bo zhajao vsaki mesec 8-ga, na veseli spomin petdesetletnice razglašenja verske pravice o Marijinom nevtepenom proprijetji, šteri se je obhajao 1. 1904-ga, dec. 8-ga i na šteri den je naš listek tudi obprvim do rok dani vernim slovencom.
To pa zato, naj se zenkraj vsigdar opominamo na čistost Marijino i na svoje oblube, štere smo tiste vesele i slovesne dni njej naredili, zdrugikraj pa naj se pobildjavamo moliti, da bi se včakali prve desetletnice našega lista z duševnim i telovnim zdravjom i Mariji na čast kaj velikoga včinili ponjem.
Cserfčld, 1912. dec. 8.
Klekl Jožef plebanoš na pokoji v Črenslovcih.
Milošče si puna.
ak stoji v sv. pismi, ka „je vsako leto gorišla v Jeruzalem na vuzemske svčtke." (Luk. 2,41.) To je pa postava tak zapovedavala, naj k vu-zemskim svetkom vsaki človek pride gori v Jeruzalem ; postava je samo može vezala. Maria je ne bila pod to postavo, da je pa ona zato li šla z drugimi pobožnimi ženami na občinsko božosliižbo.
Ne je dužna bila idti, da je pa ona tak bila, ka je njena za Boga goreča duša ne pitala, ka je dužna, kda je od Boga reč bila ino od božeslužbe.
K občinskoj božojsliižbi hoditi je vsakoga krščenika dužnost, svčta, velka dužnost, štero krščansko poštenje žele od nas. Sveta maticerkev ne zapovedava zaman, naj po svčtkaj i nedelaj sv. mešo pobožno poslušamo.
Z občinskov božov sliižbov vadlujemo našo vero pred Bogom i svetom, z njov vadlujemo, ka Boga častimo i lubimo, z njov, ka pri njoj tao mamo, vadlujemo, ka smo
pravi krščenieje, ka bogamo cerkev Kistušovo ino se za njene spoznamo, ka mamo pravo diišnovest, ka smo verni vu spunjavanji naših krščanskih dužnostih.
Z kakšov vrelostjov pa jas tao jemlem vu občinskoj božojslužbi ?
Ki ete bože službe ne pohaja, ki brezi velkoga zroka zanemarja sv. mešo i predgo po nedelaj i svetkaj, on je niti krščenik ne — od takših eti ne guča.
Ki se pa pri božoj službi ne oponaša pošteno ino ne pazi na to, ka se na oltari godi, on pa neve, ka je Bog vreden, ka si je zasliižo od nas, ki se za njegove vernike vadlujemo.
Szrce, štero prav liibi Boga, nikaj ne zamudi, kda je mogoče Bogi povoli hoditi.
Glej, duša moja, kak se triidijo sinovje sveta za ete svet, pa se vči z toga, ka moreš ti včiniti za Bogd.
Glej, kak se mantrajo ! Ne mili se njim vremen, niti trud vu službi sveta ; kak se ponizavajo, kak se znajo k drugim spodobiti, naj samo ne bi pregrehšili proti navadam i šegi drugih liidih. Proti Bogi pa ne bi držali navade i šege naših očakov ? Obdržavati naprejpisanja sv. materecerkve bi menje truda vredno bilo ?
Kak se obMčijo, kelko trošijo, kak so pazlivi na reči edeu-ovoga ! Kelko skrbi i posla si redijo za prijatelstvo liidih ! Pa ka je svet zevsim svojim gospodstvom proti božemi veličanstvi ? Pa bi mi menje pazili na službo njegovo, kak pazijo oni, ki ludem služijo ?
Sramota i žalostno delo bi bilo, či bi se vu šoli toga sveta mogli včiti, kak moremo prav Bogi služiti.
Ešče to bi sramota bila, či bi mi na božo službo samo telko skrbi meli, kelko je ravno zapovedano.
Ki krščenik sebe za vernoga i vreloga drži zato, ar obdrži ona, štera je Bog pod grehom i kaštigov zapovedao, on je jako nevolen i slab krščenik. Šteri so samo do
toga mao prišli vu pobožnosti, oni se, mislim, bole bojijo Boga, kak ga lubijo.
Boj se, duša moja, boj se Boga, ar je 011 strašen vu svojoj srditosti, liki posebno se od toga boj, ka ne liibiš zadosta toga dobroga i milostivnoga Boga, ki je telke lubeznosli vreden.
Jeli te prijatel za dobroga prijatla ma, či njemi samo telko včiniš, kelko je zapovedano?
Liibav je velkodušna, ne gleda samo na to, ka je dužna. Štero srce jako liibi, ono komaj čaka priliko, kde je mogoče svojo liibav vOskazati.
Lubi Boga zaistino, liibi ga z gorečov vrelostjov. Liibav ti vsako žmečavo olejša. Liibav ti vsako trplenje osladi. Liibav ti ne dopusti, ka bi vrelost tvoja opešala. Pa či boš tak liibo, kak je liibila Marija, ali konči, kak ti najbole moreš, bode čas, ka vu hiži božoj i vu službi božoj najdeš sl&st ino mir za tvoje srce takšega, šteroga ti svet nikdar ne bode mogeo dati.	(bi.)
Misijonska dužnost.
osvetno misleči liidje se z raznimi zrokami izgovarjajo, naj njim na poganske misijone nikaj ne trbe dariivati. Navadno izgovarjanje je eto: Mamo zadosta svojih domačih potrebčin, ne ka bi ešče na tiijinske namene mogli davati.
V tom izgovarjanji je ta prva krivica to, ka misijon-stvo za menšo potrebčino drži, kak domače delo, misleč, ka misijoni samo te pridejo na red, či doma več nikše potrebčine nede. Ta druga krivica v tom izgovarjanji je pa to, ka misijontvo za tujinsko, za stransko delo drži, tak da bi ono na nas ne slišilo. Tretja krivica toga izgovarjanja pa v tom stoji, ka za gotovo drži, ka je daro-vitnost katoličancov že do skradnje meje nategnjena, ka so katoličanci ne mogoči več dariivati.
Vse tri misli so neopravičane.
Obprvim misijonstvo je ne menša, nego ravno tak silna potrebčina, kak domače farne potrebčine. Ka je bole potrebno, sobočkim katoličancom nova cerkev ali pa afri-kanskim poganom krščanska vera i svčti krst ? Da, v Soboti je potrebna bila nova cerkev, ali poganom je pa ešče bole potrebna prava vera ! Zato naj nišče ne guči, ka
doma vekše potrebčine mamo. — Kak je edna katoli-čanska občina ali fara dužna skrbeti za vzdržavanje svoje cerkvi, svoje katoličanske šole i svojega duhovnoga pas-tdra : ravno tak je dužna skrbeti tiidi za splošne potreb-čine cele katoličanske Cerkvi. Samo ka za svoje posebne potrebčine edna fara sama more skrbeti, za občinske pot-rebčine cele Cerkvi pa vse fare vkup morejo skrbeti. Či misijonom samo te pridemo na pomoč, kda že doma več nikše potrebčine nemo rneli, te do poganje do konca sveta mogli čakati na evangelium. — Šteri katoličanci neimajo čutenja za misijone, tisti za domače potrebčine tiidi neimajo. Kde zapiiščeno, okajeno i odreto cerkev vidimo, tam mo zaman prosili na misiione, kakšteč so bogati liidje, nikaj ne dobimo. Ali kde je cerkev lepa, zmalana, oltarje drago okinčani, mešnik pri oltari v krasnoj opravi, orgole v dobrom stani: tam za misijone tiidi dosta lehko naberemo, kakšteč je siromaško liidstvo ; ar tii v liideh živč katoličanski diih. Tistih par filerov, štere za misijone da-riijejo, domačih potrebčin ne krati, nego ravno tei filerje čudno povekšavajo vu srcah radodarnost i nesebičnost. Sam Jezuš veli: »Dajte, i da se vam ; dobro, natlačeno, natrošeno i navršeno mero dajo vu krilo vaše." (Luk. 6. 38.) Či mi maramo za bože namene, tak de Bog za naše tudi marao.
Obdrugim misijonstvo je ne kakša tiijinska reč, nego domače delo katoličanske Cerkvi. To delo nam sliši, to je naša skrb. Ki misijonstvo za tiijinsko delo drži, neve, ka se vekši del misijonskoga dela doma v katoličanskih orsagaj oprdvla. Tii se včijo i zgajajo misijonarje, tii se v&jajo v onora diihi, šteri je k misijonskomi deli potreben. Misijonsko delo med poganami je samo sad, nasledek domačega misijonskoga dela. Drevo misijonstva v domačih tleh raste, ta je trbe gojiti, polevati, naj v poganskih krajinaj cvetje i sad prinaša. Ki slednjo volo Jezusovo, najmre misijonsko zapoved za tiijinsko reč drži, štera na
njega ne ide, od tistoga narn je ne vredno gučati. Ježus je svojim vučenikom d&o misijonsko zapoved, zato ki ščč njegov vučenik, njegov naslednik biti, tisti nesme misijonske dužnosti na driigoga rivati, nego more jo za svojo ldstno spoznati.
Obtretjim jeli je istina to, ka je darovitnost kato-ličancov že do skradnje meje natčgnjena, to je: ka na telko strani morejo daruvati, ka so več ne mogoči ? Istina je, ka denešnji den od katoličancov na vnoge namene prosijo, ali ka bi katoličanci več nikaj ne mogli dariivati, to je laž. R&vno takši se radi tožijo, taksi mrmrajo proti pobiranji miloddrov, šteri najmenje, ali pa nikaj ne d&-vajo. Ali jas goripozovem vse pravične katoličance, naj odkritosrčno povejo, jeli je istina to, ka oni nemrejo ved-nom leti 20—30 filerov na misijone dariivati! Takšega siromaka nega! Telko ešče tisti md daruvati, ki si od hiže do hiže prosi svoj vsakdančšnji kriih. Misijonstvo je to najlepše delo krščanske liibavi: duše rešiivati, duše k Bogi speldvati, to je zveličitelsko delo. S šterov liibavjov je te prvi i boži misijonar Jezuš Kristuš to delo na zemli začno iz one iste liibavi se to delo more brdniti. Zato svčta Maticčrkev ne nametdvle na svoje kotrige misijonske ddče, či bi gli mela na to obldst, nego to žele, naj katoličanci z liibavi podpirajo misijonsko delo. Ki md liibav do bližnjega, liibav do nemrtelnih duš poganov, za štere je Jezuš tudi prelejao svojo svčto krv, tisti de vsikddr meo dariivati za misijone, pa za volo toga ne grdta siromdk.
Jstina, vnogi katoličanci spunijo svojo misijonsko dužnost, poleg svoje zmožnosti dariijejo vsako leto na misijone. Ali kelko je takših, šteri so vu svojem žitki ešče ednoga erjdvoga filera ne ddli na tč namen ! Med temi so ne samo po imčni kristjdni, nego tiidi takši, šteri ovak po kristjanskom živ&jo, ali na kristjanske svčte namene nikddr nikaj ne darujejo. Glejmo na priliko mla-
dežen od šolskih let do ženitvi. Največim dečkom i deklam niti na miseo ne pride, ka bi oni tudi dužni bili občinske potrebe katoličanske Cerkvi podpirati. Mislijo si, ka oni ešče nikaj neimajo, zato od njih t|idi nišče nikaj nemre terjati. Pa kelkokrat dobijo od starišov kakso dvaj-ščico, kak lehko si zaslužijo kakšo koronico ? I to dečki ta ddjo na cigaretlne, dekle pa na trakice, potem pa pravijo, ka oni nikaj neimajo. Gi bi katoličanski dečki i de-vojke samo štrti tao onoga, ka na muziko, pijačo, cigaretlne, slačeč, figice, svetle gombe, pantleke itd. ta zmečejo, na misijone daruvali, 10 million koron bi vkup prišlo ! Keliko dobroga bi se lehko včiuilo s tov velikov šumov, s šterov si zdaj mladezen dušo i telo kvari, keliko zapuščene poganske dece bi lehko dobilo kruh i opravo ! I keliko bože milošče i blagoslova bi si spravila s tem mladezen !
Ali kak je povedano, mladdzen ne misli na to plemenito delo. — Na Nemškom je lani „Družtvo Detinstva Jezusovoga," to je šolska deca, na misijone daruvalo 1 million 200 jezero koron. Ta velika šuma je vkup prišla z tistih filerov, štere so šolarje doma na žemlo dobili, pa so si vsaki tjeden ednok ne kupili žemle, nego tiste 4 fdere so za siromaško pogansko deco daruvali. Tak je nemška šolska deca na misijone več daruvala, kak vsi nemški mladenci i devojke vkup ! I to je ne samo zato hvale vredno, ar so tak misijoni pomoč dobili, nego to je za dobro zgojitev dece nezmerno velike važnosti. Ar potom se deca rano navadi k radodarnosti, velikodušnosti, nesebičnosti i zatajitvi samoga sebe. Ki se že vu mladosti navddi včasi kaj odtrgnoti od sebe, odpovedati se kakše-mi dopuščenomi telovnomi veselji, ali kaj zatajiti od sebe, ka pokvarjena natura žele: tisti de vsikdar znao svoje peneze na dobro, na potrebno obračati, nede lump i zapravlač.
To je zrok nezadovolnosti pri vnogih ludeh, ka ne-
vejo aldova prinesti, ka so ne vajeni zatajiti se ; zato kda neimajo zadosta penez, ka bi vse svoje žele lehko spunili, te na ednok zgubijo volo, Bogd blaznijo, božo previdnost i svojo vero zatajijo i socialdemokrate postanejo. Tak da bi njim Bog i sveta vera bila kriva, ka tak dosta želenja i tak malo penez majo! Kelko čednej se zna obnašati takši človek, šteri se je že vu mladosti navado k tomi, ka ne trbe vsakoga želenja spuniti, nego človek svroje filere na bolše delo lehko obrne. — Na priliko : Oča dajo svojemi dečaki na bučo edno dvajščico stem opominanjom: „Za to si lehko kupiš figice ali medeniko. Ali dosta lepše bo, či si nikaj ne boš kupiivao, nego to dvajščico v cerkvi v tisti šparavec vržeš, na šterom je spisano : Za mi-sijone. Ar ti, kda domo prideš, dobiš jesti; zdolaj v Afriki pa dosta uboge decč glad trpi- Za peneze, šteri v tistom šparavci vkup pridejo, misijonarje tistoj deci kruh kupijo. Tista deca so tebi bratje i sestre, zato njim moreš na pomoč biti. Oni do pa za tebe bog&molili. Či dečak po očinom tanači včini, bole veseli domo pride, kak či bi edno kilo figic pojo, ali eden liter medenike spio. I kak dugo ne pozabi toga, ka je on ednomi ubogomi pogans-komi deteti že tudi dao falat kruha ! Pri drugoj priliki že dosta raj i ležej včini to isto, ka pri prvoj. Tak se navadi, ka za svoje višešnje filere nede cukra, cigaretlnov, pijače ali svetlih verižic kupiivao, nego na dosta bolše de je obračao. I po takšoj navadi trezen, skrben i zadovolen mož postane.
Či smo daruvali, kelko smo mogoči bili, te je šče odzaja ta najvekša dužuost, najmre molitev. Vsi naši dari i vsi trudi misijonarov so zaman, či nega poleg bože milošče. Sveti Paveo apoštol piše od svojega misijonskoga dela: „Jas sam sadio, Apollo je polevao, Bog je pa od-rasek dao. Zato je ne tisti kaj, ki sadi, niti ki poleva, nego ki odrasek dava, Bog," (I. Kor. 3. 6.) Prava vera, vervanje, je ne sad človečega truda, nego delo bože mi-
lošče. Mi lehko pripravlamo človeča srca za vervanje, lehko pobiidimo v njih zelenje pr&ve vere; ali tč bože j&kosti, najmre vere, mi nemremo nikomi v sreč vlejdti, ar vera je džr boži. Zatogavolo je potrebno za misijon-stvo jako dosta moliti. Ki vu rešitvi poganov delnik šč6 biti, i to je dužnost vsakoga katoličdnea, naj ne pozdbir ka je pred vsem dužen moliti. Moli vsaki lehko, tu se nišče nemre izgovarjati.
Stanovito je lepo delo moliti za dflše v purgatoriumi. Ali duše poganov so vu vekšoj potrebčini. Vsako leto vmerjč 30 million poganov! Kak veliko, kak silno delo je moliti za povrnenje teh nesrečnih ludih, naj zaglčdnejo-božo svetlost i dosegnejo Kristušovo miloščo!
Szakovics JozsefL

Tretji Red Svetoga Frančiška.
Deviški Tretji Red!
eta 1911-ga, augusta 15-ga, to je na svetek odičenoga v i. --zetja Marijinoga, ali, kak po domačem pravimo na „ veliko meso"'je v čren-slovskoj farnoj cerkvi po dovoljenji plebanošo-vom podpisani nastavo tretji red sv. Frančiška v dvema razdelkoma.
Prvi razdelek je za vse poprek pod varstvom naj-svetešega Srca Jezušovoga. Drugi razdelek je pa samo za tiste, ki med svetom ščejo do smrti čisto živeti. Pod varstvo sv. Familije : Jezuša, Marije, Jožefa je te drugi razdelek postavleni.
V nastopnih vrsticah ščem pomen loga deviškoga tretjega reda razložili.
Gda je dober Bog prviva človeka stvoro, njima je blagoslov podelo z temi rečmi „Naraščajta i povnožita se i napunita zemlo(Gen. I. 28.) Zemla je za človeka bila stvorjena, rnogo se je zato on ploditi, naj jo more v po-
sest dobiti. Milijoni angelov so pogubleni, na njihovo mesto majo človeče duše priti. Zato je dani blagoslov na po-vekšavanje naroda. I te bože reči so se natelko vkornile v dtihi narodov starinskih, ki so pravoga Boga ešče poznali, posebno pa pri Izraelcih, da so za najobčiitlivejšo kazen držali to, či njim Bog ne dece dao. Tak so si mislili najmre, ka njihov zarod, njuvo pokolenje ne bo melo dela v božem kralestvi. Nemoremo se zato čuditi, če čite-mo zgodbo Ane, Samuela proroka matere, štera si z brit-kim jočom i po dugi molitvah — i poštah — zprosi od Boga toga svetoga sina.
Ali, kak se oglasijo z viist sv. Isaija proroka reči „ Glejte! devica bo poprijela i rodila sinit i zvalo bo se njegovo ime: Bog je med nami,« (Is. VII. 14.) poči nove dobe zorja. Matere želejo devištvo svojim hčeram, naj bi vredne bile postati tistoga matere, ki ne bo prelomo z svojim narodjenjom njihovoga devištva, zato ka njemi je ime : Bog med nami — pravi Bog bo.
Ta sveta misel je pelala tudi sv Ano, mater BI. D. Marije, gda je svojo hčerko ešče v gingavoj mladosti na cerkveno službo zročila, naj po njej ohrani njeno devištvo za pridočega Odkupitela.
Žela se njoj je spunila. K njenoj hčeri deviškoj je Angel Gabriel poslani po božem velenji i njoj naznani, da po milošči svetoga Duha postane mati boža, ostane pa devica. Bila je pa Marija zaročena z ednim deviškim mladencom, sv. Jožefom, gda je tč veseli glas dobila z nčbe. Gledajte ! edno sčista novo živlenje se začinja na sveti. Kaj je prle samo skrita žela bila, se je zdaj vres-ničilo. Deviško živlenje je sam Bog vpelao na sveti notri, ki gda je na njega prišo v človečoj podobi, rodio se je od device, štera je moža ne poznala ; za svojega i svoje deviške matere čuvara si je pa odebrao čistoga, deviškoga moža, ki je žene ne poznao. Deviška sv. Družina je vkup. Dve lilije cveteta že na zemli i med njima je : Bog. Prvo
delo Odkiipitela je lilije saditi v človeča srca i ne zakone sklenjavati. Prva služba, štero na zemli od človeka žele, je čisto nevtepeno do smrti trpeče živlenje.
Devica Marija i sv. Jožef sta spunila to njegovo že-lenje, dosmrti sta njemi služila v popoltioj, najsvetešoj čistosti. I za njima pa njiva zgledi keliki milijoni so bili, so ešče dnes den i bodo do konca sveta v devištvo pozvani. Kraleške, casarske korone, milijone i milijone v vrednosti, najimenitnejše i čisti najbole vredne sltižbe oh keliki so zavrgli, naj morejo Devico Marijo i sv. Jožefa nasleduvati v popolnom devištvi. Ne bi bilo toliko nesrečnih zakonov, ne bi se toliko dece pogiibilo i starišov žnjimi vred, če bi poslušali glas Jezušov, šteri je na čisti ž;tek i ne v zakon zvao. Navade sveta, nagučavanje liidih, večkrat lehžešega žitka, ali pa, kaj je najžalostnejše i jako grešno — mesenoga vživanja žela je v zakon spravila, ne pa boži namen : svoj žitek daruvati, naj duše edne familije reši pogublenja — zato so pa od Boga ne pozvani njegovih milošč ne zadobili, mesto zveličanja so sebi i celoj družini pogiiblenje spravili. Naj se ti nesrečni zakoni ne sklenjavajo, naj se devištvo teh samcov i samic ne zgubi, nego Jezus se po njem odiči, sem je s spokor-nim pasom sv. Frančiška vkuppzvezao v njegov tretji red na eden veliki sveti namen i postavo je pod vrastvo sv. Družine, Jezusa, Marije, sv. Jožefa.
Te tri svete osobe so vaš zgled, po šterom se morete ravnati, dragi deviški tretjeredniki i tretjerednice.
Vdevištvi morete služiti Jezusi po zgledi Device Marije i deviškoga sv. Jožefa i to do smrti. To je pri pogoj za deviški 3-red. Zato, ki nema stalne vole nigdar se ne ženiti, se ne spiše v njega. Samo, ki ma volo raj mreti, kak v zakon stopiti, ki ma volo se z svetov oblubov na sveto do smrti trpečo čistočo zavezati, i je že tri let redno i pobožno preživo vtretjem redi, se vzeme na pri-poročitev svojega spovednika vdeviški tretji red. To se pa
zahteva po zgledi D. Marije, ki je niti boža mati ne štela postali, če bi z tem na svojem devistvi škodo trpela. To pomenijo najmre njene reči Gabrieli nadangeli povedane : »moža ne poznam". I sveti Jožef, zakaj je šteo Marijo skrivoma odpustiti ? Vpamet je vzeo, da je noseča. On je pa do smrti v čistosti šteo živeti, z tem pogojom se je zaročo najmre žnjov. I nazaj jo je te samo vzeo, gda je od angela zvedo, ka je čista devica i ka je sad njčne presvete utrobe po milošči sv. Diiha sam Boži Sin, odkii-piteo sveta.
Pod varstvo tidveh deviškivih i tak krepko močnivih duši je naš tretji red postavlen, ne more se zato v njega nestalna slaba, sem-tam se mahajoča duša sprejeti. Kak sta devica Marija i sveti Jožef na sveti vse pripravniva bila oslaviti samo devištva ne — tak red pod njidva obrambov stoječi tudi samo takšega namena duše sme v sebi obdržati.
Pitanje je zdaj, štere so te duše ? Svečki duhovniki i vsi tisti obojega spola krščeniki, ki do smrti ščejo duhovnikom med svetom živočim v čistom žitki po obdrža-vanji vodila od XIII. Leona papo za tretji red predpisa-noga, na pomoč i službo biti. Gledajte ! ztem sem zdaj namen odkrio, zavlo šteroga sem te deviške duše v poseben oddelek tretjega reda vzeo i to je: služba za duhovnike. Preglednimo ga na kratci. Jezuš je duhovnik bio kak duhovniki sta njemi služila Devica Marija i sv. Jožef.
Sveti Pavel apoštol v čelom pismi svojem do Heb-rejcov svedoči od sv. Duha presvetlen Kristušovo popovsto i njemi navdiišeno kriči z prorokuvalnimi rečmi sv. Davida krala i proroka pred vnogimi stotinami glašenimi o njegovom duhovništvi »Ti si pop na veke.< (Heb. 5, 6.) Dahovniki so pa njegovi namestniki. Jezus sam je to pravo vučenikom, kakti svojim duhovnikom „Kak si ti (Oča nebeški) mene poslao na svet, tak jaz i nje pošilam na svet" (Jan. XVII. 18.) Duhovniško službo je meo Kris-
tuš, takšo majo zato tudi popi. Namestniki Kristusovi so oni. Sveta mati cerkev jim po svojih svetnikah i vučeni-kah io častito ime da „drugi Kristus."
„Namesto Kristusa smo poslani" (II. Kor. 5—20.) piše sv. Pavel Apoštol. Kristuši sliiži zato, ki duhovniki služi. Ne more pa popolnoma vredno, če se ne ravna po zgled Dev. Marije i sv. Jožefa, to je, če ne žive v devištvi.
Oh blažena čistoča, kak daleč ti prideš! Do božega oltara ti prideš, do Jezušovoga Srca ti segneš po duhovniki, komi ti služiš. Ne ga službe vdiihovniškovoj česti, štere sada ti čista dtiša ne bi zadobila! Vsaka meša, vsaka spoved, vsako prečiščavanje, vsaki krst, vsaka predga, vsaki blagoslov, vse, vse, ka nezkončno milostivna neba milošč na te svet pošila je tebi na duševen hasek deviški tretjerednik, če služiš duhovniki. Jezus se ti kak poznanci nasmehe, ti srce odpre, gda pri podigavanji z Marijinih rok na te svet prebivat pride. Nasmeje se ti; znaš zakaj ? Ti si zdaj mati njegova, ti si zdaj hraniteo njegov mesto Device Marije i svetoga Jožefa. Z duhovnikom vred zdaj ti oblačiš i hraniš i varješ i čuvaš bože dete! Devica Marija i sv. Jožef za svojo skrblivost v nebi večno plačo vživata, ne prideta na svet več trpet za Jezušeka, nego iščeta dobre duše, čiste diiše, štere to trplenje ščejo na sebe vzeti. I te čiste diiše ste ve, drage kotrige deviškoga tretjega reda. Vam je prekdana služba Dev. Marije i sv. Jožefa. Vas Bog zato zove v deviški tretji red, naj to službo prevzemete. Človek nema najmre oblasti ravnati z svojim stanom. Njegov ravniteo je njegov stvoriteo. Ednoga sem, drugoga ta postavi. Med večinov štero v zakon pozove, milijone za samski stan odbere, naj bi nadomeščali službo Dev. Marije i sv. Jožefa za dragoga Jezusa. V samostanah to sliižbo redovniki i redovnice zvršavajo. Njuva skrb je Jezusa tam med samostanskimi stenami oskrblavati, ali da pa med svetom mi tudi mamo Jezuša ! Vnaših cerkvah on tudi prebiva! Što ga pa bo
tii tolaž ino brano, tu skrb nanjega noso? Zakonski liidje? Ne morejo to popolnoma spuniti, čeravno sveto živejo, zato ka jih v tom njihov stan zadržavle. Tisti majo svojo deco, svoje domače na skrbi, ne morejo cele duše za Jezušovo službo posvetiti, čeravno so tretjeredniki. Bog odnjih zdržavanje dužnostih svojega stana žele med šte-rimi ta prva je deco meti i zveličati. Ne morejo zato Jezusi, njemi najlublenejši dar, to je sveto nedužnost dati. Včisto utrobo Marijino je stopo z nebe, čiste roke sv. Jožefa so ga nosile, čisti mladenec, sv. Janoš apostol je smeo samo na njegovi prsi naslonjen biti — nemorejo zdto druge, kak čiste duše po duhovniki, — ki je pri svojem za mešnika posvečiivanji obliibo devištva naredo, njemi služiti popolnoma i ti so čisti dečki, čiste dekle, ali konči dečki, dekle, dovci, dovice, od svojega povr-nenja mao.
„Žena neomožena i devica misli, kaj je Gospodovoga, da bi bila sveta na teli i duhi. Stera je pa omožena, misli na to, kaj je od sveta, kak bi se moževi dopadla" (I. Kor. 7, 34.) piše sv. Pavel apoštol. Glejte, bože reči vam sve-dočijo, da popolnoma Jezuši samo v čistosti moremo služiti.
Pitanje je zdaj te, kakša je ta služba ? Odgovorim: dvoja. Prvo ne more vsaki deviški tretjerednik doprinesti, to drugo pa more zviin njih ešče vsaki tretjerednik i vsaki krščenik. Popolnoma jo doprinesti, to je verno nadomestiti Device Marije i sv. Jožefa službo pri Jezusi prebivajoč je samoem v oltarskom svetvi deviški tretjerednik mogoči. Služba prva je cerkvena služba. To doprinašajo tristi tetjeredniki, ki cerkvi oskrblavajo, pomečejo, hostije pečejo, perejo obleč cerkveni, dvorijo pri svetih mešah, po misijonah hodijo i pomagajo duhovnikom pogane na krst, spoved, prečiščavanje pri-pravlati, (oh kak bi to prinas tiidi potrebno bilo!), ali pa duhovniki na njegovom domi domača dela zvršavajo. I vse to zduhovnikom tiidi tretjerednikom v popolnom de-
vištvi po zdržavanji vodila tretjega reda. To vsaki zavolo svojih domačih razmer nemore doprinesti. Ge je ravno v deviškom tretjem redi. Kaj beteg, kaj siromaštvo domačih, kaj drugi važni zroki to vnogomi preprečijo.
Te druge službe duhovnikove nam pa nikaj ne more zadevati, nikaj ne zadržati i obstoji v tom, ka deviški tret-jerednik vsa svoja dobra dela i samoga sebe celoga to je celo svoje živlenje daruje po sv. Jožefi Devici Mariji za vse duhovnike, posebno za one, ki med svetom živejo.
Zakaj ? Naj po njegovih dobrih delah oni dobijo miloščo, 1) grešnike povrnoti, 2) mirajočim blaženo smrt spraviti i 3) duše z vic odsloboditi. Ravno to je pa bio namen Jezusov, za šteroga volo je na svet prišeo pa je i zdaj na sveti v oltarskom svestvi, najmre rešitev duš. To če se zgodi, se njegovo srce potolaži. Jedino tak moremo samo Jezusovo Srce tolažiti če njemi duše spravimo. Ne moremo njemi pa po drugom, kak po duhovnikah, da oni so jedini „delivci božih skrivnostih« (I. Kor. IV. 1.) Zato pa za duhovnike živeti, je za Ježusa živeti, njim služiti, je njemi služiti, njim pomagati, je njegovo Srce tolažiti, daza nje moliti, se postiti se obhajati z ednov rečjov za nje živeti, je vsem dušam pomagati, je milijone rešiti pogub-lenja. Duhovnik je samo šker, z šterov dela boža milošča i samo ta. Lehko se zderem na predganici, kak štuk — če Jezus ne pošle mojim rečam svoje milosti, nikoga ne genem. Miloščo pa samo dobro delo na svet prinese, Je-zušovo Srce samo tisti odprč, ki ma kuražo pod trnjav venec segnoti i se zbodati dati, to je, samo tisti ki trpeti i zatajiti se zna, more jakosti Jezušovoga Srca zajeti i dati posvečenim osebam, ka bodo: duhovniki poleg Jezušovoga Srca, ki bodo v svojih mešah, predgah, prečiščavanjah z ednim v vsem duhovniškom opravili svetlo kazali samoga Jezuša, rešitela duš.
Daruje pa deviški tretjerednik vse to Mariji, ki je Jezuša obprvim v cerkvi, po tem pa z križa daruvala Oči
nebeskomi za odkuplenje sveta i tak postala po navuki sv. očakov „Devica duhovnica." Bog je po njej nam dani, po njej za nas daruvani, po njej nam da zato samo rai-lošče i nikdar zvun nje, nas vči sv. maticerkev; njej se zato daruje deviški tretjerednik, naj ona njegov dar očisti, nadomesti i poleg svoje lubezni tak razdeli, ka se Jezuš kem bole odiči. Po tom daruvanji vse Marijino postane, mi nemarno nikaj več, samo njo i kaj je njeno : lublenoga Jezuša. Včinimo pa to dartivanje po sv. Jožefi zato, ka je on njeni pomočnik bio v službi Jezužovoj; ponjem postanemo mi Marijini, zato, ka je on popolnoma njeni bio i žnjenim daruvanjom popolnoma združen bio.
Lubleni deviški tretjeredniki, predrage moje ovčice darujte se za duhovnike! Darujte po rokah sv. Jožefa Dev. Marije svojo popolno čistočo, naj na njo gledoč duhovniki dobijo miloščo stanovitne čistosti, darujte njej vse svoje trUde, vse težave, več postov, dosta molitev, naj, najbole pa dosta prečisčavanj i svetih meš, naj oni po vaših dobrih delah miloščo dobijo od te dobre matere na dobro spovedavanje, goreče predganje, pogostoga obhajila razširjavanje z ednov rečjov na vsako duhovniško opravilo, ka bo sad rodilo, dosta duš rešilo na tolažbo tomi tak globoko žaljenomi Srci Jezušovomi. Tak bodete te deležni vsakoga duhovniškoga opravila vseh meš, vseh predg, vseh triidov misijonarov, vseh mantrniških zaslug duhovniških po čelom sveti, pravi nadomestitelje službe Dev. Marije i sv. Jožefa i pravi deležniki njihove nebeške slave tudi ednok. Včinite pa to zročitev na den sv. Fa-milije, to je vsigdar na tretjo nedelo po treh kralih. Letos na 26-i januar spadne ta nedela. Opravite jo pa z sledečimi ali spodobnimi rečmi :
Dober Jezuš, ki v oltarskom svestvi samo za liidi živeš v nepretrganom mučanji, popolnom daruvanji i vednom raz-žalenji od njuve strani, vzemi za to neprerazumlivo liibezen svojega bozega Srca vsa moja dobra dela, preminola, zdajš-

nja i bodoča v hasek vsem tvojim duhovnikom, posebno, ki med svetom živejo, naj ponjih zadobijo miloščo za povrnenje grešnikov, za srečno smrt mirajočim i za rešenje dušic pur-gatoriumskih. Posebno ti pa darujem veselo prenašanje vseh križov, štere mi tvoja previdnost na rame naložila bo v čelom mojem živlenji. Vzemi pa vse to po rokah i z vrednostmi Device Marije, svoje nevtepene Matere na prošnjo sv. Jožefa, svojega deviškoga hranitela, šterima se vsega prekdam, šteriva deviška last sam i ščem biti do svoje zadnje viire, i šterima se z celov volov podvržem na tvojo službo v vseh rečeh vse dni svojega živlenja. Daritev tvoja vsakdanešnja ščem biti v rokah Device Marije z pomočjov sv. Jožefa, v oltarskom svestvi živoči moj Odkiipiteo, moj Bog, moj Krao, moj Za-ročnik i vse moje, naj ti morem Srce z grehi tak močno razžaljeno vsaki den popolnoma pomiriti.
Na kr&ci si to dariivanje lehko vsaki den z temi rečmi obudiš ; z sv. Jožefom se popolnoma posvetim i prekdam De v. Mariji na službo duhovnikom, naj žnjov po rešitvi duš Je-zušovo v oltarskom svestvi razžaljeno Srce pomirim. To je naš namen, drage ovčice. Kak ga dosegnemo, bomo v drugih razlagah vidili; tečas pa goreče prosimo po Dev. Mariji i sv. Jožefi Srce svojega Jezusa, naj nas presveti i okrepi na to sveto i blaženo živlenje.
Klekl Jožef plebanoš na pokoji v Grenslovcib,
Sveta Družina.
Sveta Družina : Jožef, Marija Z Jezusom malim — jedina si ti; Venec devištva tebe ovija ; V tebe opira Bog oča oči; Ti najsvetejša, ti najslavnejša Njeg'voga Sina pri sebi držiš.
Gledajte čudo — Deva nadaja . . . Cisti mladenec za očo je zvari . . . Zanj'ga skrbita, cvelje, ki maja
Ptičja, ki grla 'buditi zna sam. Njega gojita i preživita, Šteroga roka preživia ves svet.
Bog je pokoren njima z veseljem, Človek .je boži til zapovednik. Komi so zbori angelski zmerom „Sveto" glasili skor' večne že dni : V Kuči prebiva, v sir'inaštvi živč, Se jokati vči . . . veselo trpi.
Kitki Jožef.
Marija — pri ženitvi.
Takše vremen je zdaj, ka si liidje driigo uevejo začčti, ka ali se ženijo, ali pa ženiti dajo. Dečki vogledi hodijo, dekle pa na nje čakajo, starišje se za herbijo pogajajo, ludje pa ki nikše brige nernajo pri tom deli, dosta dosta gučijo i drugim poštenje kradnejo.
Ženiti — to je takše delo, proti šteromi nišče nika nemre praviti. Jas tudi to pravim : li se ženite, ki ste za to pozvani; dajte ženiti, či mate koga zato . . . Samo ka bole spametno, ino čednejše, kak ništerni to delajo.
Slovenci ! Jas sam tudi Slovenec. Med vami sem gori zraso. Reditel Mariji noga lista eto nej dugo so mi veleli, naj jas tudi kaj pišem notri. Zakaj bi vam nej piso. Piso bom vam. Piso bom vam od Marije. Pisati želem vam na basek. Mariji na diko ; ka te znali nej samo Marijin list čteti, nego Marijo tudi bole vrelo častiti. Či se vam nezamerim, od vaše ženitvi nikaj želem naprej prinesti. Roditelje zdaj znajo najlepše ženiti, pisatelje pa od ženitvi največ govoriti. Vej dosta vas nebom mtidio. Malo poglednemo kak stojimo zdaj pri ženitvi, te pa pali to, kak bi mogli biti, ka bomo tak znali, kak je nam za
činiti kelikolikrat mo meli koga za ženiti.
* *
*
Kak pa te mi stojimo pri ženitvi ? To vi najbole zn&te ! Hodimo samo poredi k onim hižam, gde koga za ženiti majo.
Vu prvom mesti hči je za ženiti. Oča i mati vnogo obečavata za njo, naj jo samo štoj za ženo vzeme. I najde se nikak ! Hišni zakon sklenejo, gostiivanje služijo
—	veselo vince točijo i sladko pijejo -— za dva meseca pa že britko jočejo i strašno bijejo ! — Ja, kak je pa te to t
Vu driigom mesti tiidi ženijo ! Sin je za ženiti. Koga si pa vzeme ? Koga drugoga, kak sosedovo bogato hčer,, štera vnogo herba ! Jaj, to nesme zamuditi. Resan njiva sklenejo, te se pa veselijo, je velka muzika i vnogo plesa, tak ka se vse tresi, diinkajo po bobni, za dva meseca pa
—	po hrbti! Pali vas pitam, kak je pa te to ?
V	trčtjem mesti se tudi ženijo. Pa ne samo eden^ nego naednok dva: sin pa hči. Starišje obadva želejo vrčd vzeti — ka nede gostiivanje tak dosta koštalo, ino, ar ovači sneha uešče k hrami idti, dokeč ne nameni hči z domi oditi. Tu tiidi jeste velko treskanje, tri — štiri — osem dni dugo trpi, tak dugo se znajo veseliti ... i vse ne dugo, že nemrejo v meri živeti. Sneha odite z domi, hči pa nazaj pribeži k domi. Prvle so lepo živeli, zdaj so pa v velkoj nevoli! Kak je pa te to ?
V	štrtoj hiži bi se mladiva vzela, i vsaki vidi ka vkiiper slišita, samo ka starišje zadevajo . . . nemrejo se pogoditi ... to ga m&š, pa je tu nevola.
V	petom mesti dva sina sta že oženjeniva domo pa do letos p&li gostiivanje služili. Hčer do ženili slarišje. Pa kama ? Domo ! No, ve pa či se tti ne zbijejo liidje, te so pač vsi angelje !
(Dale.)
Sv. mission je v Bogojini z najlepšim duševnim has-kom bio obslužavani. Gospodje lazaristje: Kitak predstojnik, Krivec i Zorko so 15-ga odvečara prišli pa so za pol viire že v cerkvi bili, kde so deco začnoli spovedavati. Pol dece te, drugo polovico drugi den do poldneva. 17-ga zaiitra je bila prva predga za ženske i dekle, 20-ga so se začnole za moške i trpela je cela pobožnost do 25-ga, kda so gospodje odišli. Spovedavati so sosedni gospodje pomagali, pa tiidi ništerni z dalečega. Spovedalo se je okoli 2500 liidih obojega spola, prečiščavanj je pa bilo vu teh dnevaj 10,064. Mi, ki smo tii bili pa vse čiili i vidili, ne pozabimo nikdar teh milosti punih dnevov. — Vnogoini šče dnes skuze vujdejo med nami, či si na lepe predge ino na pobožnost vnožine zmisli, štera se je vu tej dnevaj tu vkiipnabrala.
Farno liistvo je na potrebne stvari dare vkiipnabi-ralo, od toga vam tli ščem račun dati:
Eden na missionski križ	200.— K
Bogojina	370- 80 K
Bukovnica	80.40 K
Filovci	279-50 K
Ivanci	110.— K
Strehovci	109.70 K
Posamezni, tiidi z Vuč.egumile i Dobronika 69. — K
Vkup 1220.40 K
Z toga sam dao visoko poštuvanim gospodom mis-sijonarom na pot : dva fiakara, dva dni strošek i železnico :	150-— K Za missionski križ z pakivanjom vred 239.40 K 20 foring za spovednike, spovedarnice
i. t. d.	157.60 K
Za zviinredna opravila v cerkvi i različne pošte	55.65 K Za missionske cedile i kepe 28.— K Za hoštie 50.— K
Vkup 680.65 K
Tak je ostalo na zidanje nove cerkve 539.75 K
Bassa Ivan plivanuš.
V Budapesti je državno spravišče ešče izda na dvoje razdeljeno. Kral je tu bio tri tjedne pa je znova odišeo domo v Beč. Vladajoča stranka zandriigim postave redi od toga, kak more biti vse, či bi se boj začno : Kelko vozov, kobil i penez more vsaka občina dati. Proti stranke pa ne pustijo žandarje notri, zato tej posebi majo pogovore pa v novine dajo vsaki den, ka so proti ovim dokončali.
Torki so dočasni mir sklenoli z Bulgarci, srbi i črna-gorci. Grk se zdaj sam vojskuje proti njim.
Piikšeni praj razvrgeo hižo. V Jastrebci je prineso kmet Anton Podgorel 2 kili pukšenoga prahu clomo, pa ga je djao v hiži na omar. Žena je pa ne znala, ka je
na omari, pa je gorečo svečo položila poleg prahu. Zatem je odišla vo s hiže, zato ka je mela nekše silno delo. Ne je pa minolo pet minot potom, ka se je piikšeni praj vužgao na omari, pa je hižo razvrgeo. Na dobro srečo je ne bilo nikoga v hiži, pa je tak nesreča ne zahtevala človeče žrtve. Škoda znaša koli 1500 koron.
Noveši manterniki. Kongregacija sv. obredov je zač-nola obravnavo, ka razglasi za svetnike 22 zamorskih mladencov, ki so živeli na dvori krala Muanga, pa so žrtvovali svoje mlado živlenje za sveto vero na lomačaj v letaj 1885. do 1887.
Solun je prišeo nazaj v krščanske roke. V zdašnjem krvavom boji, šteri se je bio med Torkom pa med štirami krščanskimi balkanskimi narodi, je že tiidi mesto Solun prišlo nazaj v krščanske roke. To more nas jako veseliti, zato ka sta v Soluni bila rojeniva našiva apostola sv. Ciril pa sv. Metod, šteriva sta tii po našoj zemli hodila, pa sta naše stare očake pripelala v naročje sv. Matere-cerkvi.
Napredek katoličanske Cerkvi v Rumuniji. V Dobrudži živoči pravoslavni Bulgari, ki so prišli naskriž z rumuns-kov vladov, zato ka njim je ta prepovedala spevati bul-garske cerkvene pesmi, so zdaj prestopili v katoličansko Cerkev. Rumuuski pravoslavni puspek je šteo tem Bolgarom vsiliti cerkvene pesmi v rumunskom jeziki, pa se njim je poprejto, ka njim cerkvi zapre, či do v njih [ešče duže bolgarski spevali. Bolgari so to nikaj ne marali. Nato je zapovedao rumunski minister, naj se pesmi preminjav-lejo, naj spevlejo rumunski pa bolgarski. Bolgari so na to tiidi ne bili pristdlni, liki so šteli meti vse pesmi po svojem materinom jeziki, pa so naznanili rumunskomi krali, ka prestopijo v katoličansko Cerkev. Prav so meli. V cerkvi samo cerkvena oblast ma pravico ravnati, ne pa svečka. Kristuš od nikoga ne visi.
Pred oltarom se je skesala. V Pagjeui na dalma-
tinškoj meji -se je v pravoslavnoj cerkvi vršilo zdavanje. •Gda bi pa sneha na mešnikovo pitanje mogla povedati Ja", jo obločno pa močno povedale Bne". Gostje, ki so bili nazoči, so začali nagučavati sneho, naj privoli v zakon, ona je pa li ne štela. Pred oltarom je nato nastala nemirovčina pa kreganje. Vsi so jako hudo meli sneho, ona je pa pravila, ka so jo starišje prisilili v te zakon zato ka je mladoženec bogat.
Z živlenjom je plačao svojo nespamet. Norske stave so že vnogoga človeka včinile nesrečnoga za celo živlenje, vnogomi pa že tudi prinesle smrt. Ludje si gosto pripo-vedavlejo takše zgodbice, štere se končajo vseli jako žalostno, pa to vse ne spametuje nešternih liidi, slasti mladine, ka se nebi podavali v tak norska početja. Tak tudi zdaj čtemo v novinaj eto žalostno zgodbico : — Dneva 18. novembra je stavo 18 letni dečko, poimeni Anton Man-delc od Bleda, s svojim tivarišom, ka spije za 5 koron deset šestnajstnik žganice ! (To je malo več kak pol litra.) Mladeuec je v treh minotaj spio žganico. pa je stdvo dobo. Toj stavi se je pa ne dugo veselio. Ne je preteklo najmre pet minot, ka je omedlo pa spadno na-tla. Poslali so včasi po zdravnike, pa zaman. Ne so ga mogli več obii-• dili nazaj k živlenji. Bio je mrtev.
Draga dečica !
da je Jezus, naš dragi Odkiipiteo, ecše po zemli hodo, je posebno rad meo dečico. Iz vseh kra-jov so k njemi vrela mala i vekša i on je vse liibeznivo gorisprijao, pobožao i blagoslovo. Oh, kak so srečna bila ona deca ! Oh, kak so se veselili očevje i matere te dece, gda so je vidili pri Jezusi, gda so smeli praviti: mojega sineka, mojo hčerko Jezus: varje, Jezuš lubi.
To blaženo srečo vošči »Marijin list," draga dečica tudi vam i vašim starišom. Večkrat na leto, pa či li mogoče bo, vsaki mesec vam prinese on te mali darek „List za Deco", naj ponjem morete vsi k Jezušeki priti, prinjem ostati.
Devica Marija i sveti Jožef prosita maloga Jezušeka, naj te listek i njegove čitatele, slovensko dečico, obilno blagoslovi.
Hodite k Jezusi!
Hodite k Jezusi dečica draga, Ki vas v oltari tak želeno čaka ; Izpod hoštije vas gleda tak milo, Da bi se trdomi kamni šče smilo.
Gcle čaka Jezus na dete ?
V	cerkvi, v oltari pod belim kruhom.
Zakaj čaka Jezus na dete v cerkvi voltari pod belim kruhom ?
Naj dete k njemi ide, da bi on te mogeo k deteti priti.
Kak pride Jezus k deteti ?
Po duhovniki da malo hoštijo, (beli kruh) pod šte-rov prebiva, deteti na jezik djati, štero gda dete dolpožre on napuni celo dušo njegovo.
Kak se zove to djanje, gda Jezus pod podobov beloga kruha, ali male hoštije k deteti pride ?
To djanje, gda Jezus pod podobov beloga kruha, ali male hoštije k deteti pride, se zove sveto obhajilo, ali sveto prečiščavanje.
Hoštijo je kušnola.
V	glavnom mesti Geskoga v Pragi je edna šestletna deklička z materjov pohodila nune, štere so te ravno hoštije viirezale. Hoštije so pa tisti beli kriih pšeničen, pod šteroga Jezus pri sv. meši, gda je podigavanje, prebivat pride. Gda bi deklička vidila te hostijice, hitro je edno v roke vzela, kušnola, pa pa nazaj na prvejše mesto položila. Mati jo pita, zakaj si to včinila ? Gda Jezušek vutro pod to hoštijo pride i moj kuš na njej najde bo znao, da ga rada mam. To je odgovorila.
Kak je poštiivala ta deklica Jezusa ! Kak ga pa ti poštuješ drago dete, či si v cerkvi pred njim ? Se lehko
okoliobračaš ? nazajgledaš ? smeješ ? Drago dete to nikdar več ne včini ! Jezus je preveč žalosten, či si prednjim ne dobro.
Slednja žela mirajočega pojbička.
V Londoni, glavnom mesti Angelžkoga, je N. lord (grof, veliki gospod) čakao na svoja kočija. Na ednok ga samo en mali dečkec dregne v roko i ga oprosi, naj ujemi sme obiiteo od blata ščistiti. Ne je meo ravno blatnih opank, dopiisto je pa zato tomi pojbeci li, naj njemi je ščisti. Siroče je najmre z toga živelo. Po opravlenom deli šče te gospod pojbi za trud plačati, ali ne je meo drobnih penez. Dečkec se ponudi, ka je v bližanjoj pateki gormeni. Odide resan z temi penezi, a nazaj ga pa dugo nega. Lord se ga navoli čakati i se domo odpela z kočijami, štera so med tem ponjega prišla. Ravno je pri večerji sedo i si premišlavao, kak so hudobna deca dnesden, kak norijo človeka, gda njemi sluga glas prinese, ka en mali dečak posili šče žnjim gučati. Prednjega pridoči poj-bič ga lepo prosi, naj ide žnjim, zato ka bi njemi njegov brat, komi je dnes peneze dao na minjavanje, viidoblene peneze rad nazaj dao i nikaj tiidi povedao. Nekaj je ge-nolo toga velikoga gospoda, prijao je za zamazano roko te sirote i paščo se je žnjim k njegovomi brati. I gledaj, gde ga najde ? V ednoj maloj luknji v pivnici na slami leži ves prčbledjen i komaj gucsi. Ali, kak toga plemeni-toga gospoda o vara, njemi smeh poči od veselja, ka so ga pohodili i njim do slednjega filera nazajda včdoblene peneze, štere je v prgišči držao i ne šteo na bračeka za-viipati, naj bi jih ne pogubo. „Dobro je dobro" pravi lord, pa ga pita, kaj njemi je ? Da sem v pateki ne dobo drobnih penez, sem v driigo mesto se paščo i v sili sem ne v pamet vzeo kola, štera so mi proti šla, povozila so me i vkup potrla. Komaj je to vupovedao, že ga začela krv zalevati. Do dna s srca se je pomilo siroček lordi, ki ga
je pitao, kaj ti naj včinim ? Pazite na mojega maloga bračeka, da nemava ne oče, ne materč, pa mane zdaj tudi zgubi. Jočič njemi obeča to dober gospod i ga pita če drugo ne žele ? Prekrižite me zdaj obslednjim ; dve leti je, ka so nama mati mrli; od tisti mao me nišče ne križao je prosilo ešče siroče i med križanjom plemenitoga gospoda je diišo pustilo.
Detece, gda boš zdaj ob prvoj priliki šlo v cerkev poklekni dol pred veliki oltar i moli za tiste sirote prednjim, ki nemajo ne oče, ne matere. Moli pa to :
Mali Jezusek, ne ostavi ti z ^gvojov matevjov Devicov Marijov siromaško dečico, štera nema starišov!
Opomba. „List za Deco" se da dragi stariši, vašoj deci v roke, naj ga rada prebira i ponjem vaša radost postane. Pred vami ga zato naj čite!
Dobrovolni dari se tiidi sprijmlejo na kepe v list i či kaj više ostane od stroškov, na siromaško deco. Kepi so dragi i brez posebnih darov se nemorejo v lisi devati!
Dari za tretji red sv. Frančiška.
Leta 1911-ga so daruvali sebeštjanski tretjeredniki za redovne potrebe 13 K ; črensovski, tiirjanski i dolnje lendavski pa 73 K 72 f. vkup 86 K 72 f. Z teh penez je hodilo 1. 1911-ga 1 »Cvetje", v Lendavo 8 pa v domačo i turjansko faro; leto 1912-ga pa 3 k Sebeštjani 1 v Lendavo, 19 pa v domačo i torjansko faro. Zviin toga vogrski glasnik sv. Frančišua i kupile so se računske i redovne spisalne knige pa dobili so 5 K. podpore tiidi sa-lezijanci. Ostalo je pa čištoga za 1912. leto 19 K 28 f. Toga leta računi se te sklenejo, gda se dari notri poberejo.
Odpustki.
Januar.
16-ga	popolen odp. za tretjerednike.
17-ga	„ „ „ tretjerednike i vesoljna odveza.
19-ga	„ „ „ vse, i vala 8 dni.
20-ga	„ „ „ kotrige bratovčine karmelskoga ska-
pulera.
26-ga „ „ „ kotrige bratovčine živoga rožnoga
venca.
30-ga	„ „ „ tretjerednike.
31-ga	„ „ „ tretjerednike.
Februar.
1-ga	popolen odp. za tretjerednike.
2-ga	„ » » tretjerednike i vesoljna odveza, zviin
toga za kotrige škapulerske i rož-novenske, Srca Jezušovoga i olt. Svestva bratovčin.
3-ga	„ „ „ tretjerednike.
4-ga	„ „ „ kotrige karmelskoga škapulera bra-
tovčine.
5-ga	„ „ tretjerednike.
6-ga	„ „ „ kotrige bratovčine oltarskoga svestva.
Vreditela gl&s-pošilanje.
Vsem. Novo pisavo smo v list spravili zavolo sledečih zrokov. 1. Bole je primerna našemi jeziki, zato ka ništeri slovenski glasovi se ne glihajo z vogrskimi, pisali smo je pa vednako, 2. vlehša se pisa nje i čitenje, zato, ka soglasnika š i ž pri vsakom ,cs"-i i »szM vilspadneta. 3. Ravno za toga vol o tudi več vsebine pride v list. 4. Večina se nas je včila to pisavo po katekizmuši „Kratka Šuma Velikoga Katekizmuša," šteri je do slednji let bio za šolski navuk predpisani. 5. Liidstvo večinoma tudi z tov pisavov štampane molitvene knige ma. 6. Mi smo ne mogoči vsoj diiševnoj potreboči našega liidstva z svojim listom zadosta-včiniti, prisiljeno je zato z najvekšega od driigec si dušo krepiti z dobrim čtenjom. To je pa vsigdar v slovenskom pravopisi sklenjeno. Nema pomena zato, zakaj bi se ločili v pisavi. To je ne politika, nego slovstvo j(irodalom.)
Razloček med prvejšov i zdajšnjov pisavov je samo te s je š; je s; zs je ž: cs je č.
Slovenec Bel. Hvala. Zdaj pride, zato ka je aktualno za fanščekove dni. Ali g. popraviteo štampa vas gotovo za vuho potegnejo, gda kjer do vas pridejo. Vaše slove bodo žrnetno znali v štampariji prečiteti i tak dosta popravka pride.
Slovenec Sob. Hvala. Na februar ostane. Za volo zroka više imeniivanoga si dobro bo obej viihi čuvati od correctora. Kniga se vam na konci leta v račun spravi. Podpisek si premenite na: Vogrski sloven.
Hozjan Martin VaraMin. Dobiš Marijin list, jaz pa 2 K. zanjega. Če sčeš ešče več meti za čitenje, pošli 1 K 60 f. v Ljubljano Uredništvi Bogoljuba; Katoliška Tiskarna i dobiš lepi list vsaki mesec.
Ame-ikanci. Prosim vas, naročite si vsi Marijin list, pošlem vam ga vsem.
f