LESNINA V AFRIKI Dober dan, črna celina Lesnina bo v Tuniziji zgradila tovarno ploskovnega pohištva, v Slonokoščeni obali pa bodo jzkoriščali pragozd Potem ko je Lesnina v skfopu Unilesa izvozila lani v ZDA mili-jon stolov, stopa ta delovna or-ganizacija tudi na tfa Črne celi-ne - v Afriko. Načrtt za gradnjo srednje ve-like tovarne pohižtva v tunizij-skem mestu Monastir, ki ima bogato rezbarsko-mizarsko tradicijo, so pripravljeni in pod-pis pogodbe je takorekoč tik pred zdajci. Medtem ko je Le-snina postala najmočnejši in najuspešnejši jugoslovanski izvoznik pohištva v ZDA - gre za tako imenovani sistem po-šiljk v paketu, si pridobiva ugled poštenega ponudnika in partnerja tudi v neuvrščenih državah. V načrtovani tovarni plo-skovnega pohištva v Tuntziji bo 350 detavcev izdelovalo spalni-ce in kuhinje v velikih serijah z rezbarskimi dodatki domačih mizarskih mojstrov. Pri naložbi okoli 6 do 10 milijonov dolarjev bodo sodelovaii Tuniztja, Slo-nokoščena obala in Lesnina v višini do 30 odstotkov. Pri Lesnini pravijo, dasogte-de na izkušnje, načrtovanja proizvodnje ter izdelovanja vseh vrst pohištva sposobni vsako leto zgraditi po eno po-dobno tovarno v katerikoti de-želi v razvoju, od načrta preko proizvodnje do prodaje. To je prednost, kijedrugizahodnoe-vropski ponudniki ne zmorejo in je v Afriki ne nudijo, poudar-jajo pri Lesnini ter dodajajo. da so bližnje afriške države v ra-zvoju še neobdelan trg, karza-deva ponudbo sodobnega po-hištva z orientalskimi prvinami. Že dobri dve leti se Lesnina dogovarja za gradnjo večjega lesnega kombinata tudi z vla-dnimi predstavniki Slonoko- ŠČene obale. Prj mestu Man, ki leži na robu pragozda in je od-daljen okoli 300 kilometrov od morja ter glavnega mesta Abi-dana, naj bi požepripravljenih načrtih zgradili več žag in dru-gih obratov, tovarno furnirja iri vezanih plošč, tovarno ivernih plošč ter nazadnje Še tovarno pohištva v bližini glavnega me-sta Slonokoščene obale. Gre za izredno obsežen inambicio-zen načrt. Zanimivo je, da Le-snina za Slovenijalesom, ki iz-korišča večji predel pragozda na Slonokoščeni obali, odpira s tem nov Dredel afriškega pragozda ali drugo »črno« Slo-venijo. Eksotični les imaza na-5o lesno industrijo posebnc vrednost, predvsem če ga lah-ko ceneje dobiva iz prve roke in ne le preko drugih evropskih uvoznikov. Načrt za sodelovanje pri izkori-ščanju pragozda na Slonoko-ščeni obali in za gradnjo velike-ga lesnega kombinata je pri-pravljen ter predstavlja, kakoi pravijo v Lesnini, v primerjavi 2 drugimi evropskimi ponudniki bistveno prednost: poštenoso-delovanje z roko v roki in ne zgolj čisto eksploatacijo. Vrstni red predvideva zače-tek izkoriščanja pragozda in gradnjo žag (dve leti), v nasled-njih dveh letih pridejo na vrsto furnirnica, tovarna ivernih plošč ttd. Široko zasnovani kombinat naj bi bilvšestthletih povsem nared. V njem bo po predvidevanjih zaposlenih 60 do 70 naših delavcev strokov-njakov in do 2000 domačinov. Vrednost celotne naložbe bo znašala okroglih 200 milijonov din. Lesnina je k sodelovanju po-vabila tudi celoten Uniles, predvsem pa KLI Logatec. Sa-vinjo iz Celja, Lip z Bleda, BILO iz Kalnika pri Koprivntci in šte-vilne druge Lesninarje, ki se zanimajo za proizvodnjo kako-vostnih vezanih plošč, za ekso-tični les in tovrstne polizdelke.