LETO XXIX., ŠT. 45 PTUJ, 11. novembra 1976 CENA 2 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA _LJUDSTVA Teden komunista v občini Ptuj Občinska organizacija ZKS Ptuj, slcupaj z osnovnimi orga- nizacijami in z drugimi družbeno- političnimi organizacijami v krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah, ob polnem angažiranju kulturne skupnosti Ptuj, je organizator letošnjega ted- na Komunista v ptujski občini. Orgaiu/iranih in izvedenih je bilo več javnih tribun in razstav na te- mo — Cl.OVtK, DELO, KULTURA. V ponedeljek popoldne je bila v dvorani doma Svobode v TVI Majšpcrk javna tribuna, na kateri so sodelovali delavci iz obeh TOZD in številni krajani. Kulturni program so pripravili učenci osnovne šole. Tone Skok pa je pri- pravil samostojno razstavo svojih likovnih del. V torek popoldne je v veliki dvorani TGA ,,Boris Kidrič" v Kidričevem, po monodrami Lizi- ka, bila prav tako javna tribuna, na kateri so poleg delavcev iz TGA, učencev in kolektiva osnov- ne šole, sodelovali še številni obča- ni i/ Kidričevega in okoliških kra- jev. Danes popoldne bodo v prosvet- nem domu na Destrniku pionirji OŠ Bratov Malek iz Preloga, SR Hrvatska, uprizorili igro ,,Zlobni plemič", /a tem pa bo javna tribu- na, ra/stava likovnih del učencev osnovne šole in razstava Destrnik med NOB. V razstavnem paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju je bila včeraj popoldne odprta razstava marksistične literature, ki jo je pripravila Ljudska in študijska knjižnica. Pokrajinski muzej Ptuj pa je v istem razstavnem prostoru pripravil tudi razstavo partizanske grafike, ki sta mu jo dala na ra/pdago Muzej ljudske revolucije v I jubljani in mariborski mu/cj NOB, Delavci Zgodovinskega arhiva v Ptuju pa so že prejšnji teden pripravili i/virno ra/stavo zanimi- vih arhivskih dokumentov, ki je urejena v vitrinah ptujskega magistrata in v izložbenih oknih večjih ptujskih trgovin. Številni občani si razstavljene dokumente oglejujejo z zanimanjem. Tako ta razsiava ni le dostopna vsakemu občanu, temveč privablja vsakega mimoidočega, da se ustavi, si ogle- da razstavljeno arhivsko gradivo. Svečan zaključek tedna Ko- munista v ptujski občini pa bo 22. novembra v športni dvorani Mladika, povezan s kulturnim programom, v katerem bodo sodelovali predvsem pevski zbori. F Utrinki iz 25. seje zborov skupščine občine Ptuj Vsak občan mora vedeti zakaj bo 21. novembra glasovat Zavestna odločitev Po drugi skupni seji zborov občinske skupščine, prejšnjo sredo, so se posamezni zbori sestali ločeno na svojih 25. rednih sejah. Najpo- membnejša točka dnevnega reda je bila prav gotovo predlog sklepa o razpisu referenduma za uvedbo sa- moprispevka za sofinanciranje pro- grama gradnje šolskega prostora na območju občine Ptuj. Na zboru krajevnih skupnosti je bila o tej točki dnevnega reda izred- no živahna in zanimiva razprava. Delegati iz vsake krajevne skupno- sti so posebej poročali o pripravah in o razpoloženju občanov v njiho- vih sredinah. Zato so tudi enogla- sno sprejeli dopolnilo, ki ga je k predlogu sklepa predlagal izvršni svet SO Ptuj, dočim predloga dopolnila, ki ga je dala delegacija zasebnih obrtnikov niso sprejeli. Odločitev, da bomo sočasno s srednješolskim centrom v Ptuju gradili tudi osnovno šolo v Markovcih, so delegati v celoti podprli. Vsem je znano dejstvo, da je šolska zgradba v Markovcih tre- nutno med najbolj dotrajanimi v ptujski občini, kjer so strope pod- prli s tramovi, da so tako zavarova- li življenja učencev. Zlasti pred- stavniki iz tistih krajevnih skupno- sti, ki jim je občinska in slovenska skupnost že zgradila nove šole, se zavedajo, da je potrebno s skupni- mi napori zgraditi tudi šolo v Mar- kovcih, ki je v prejšnjih letih izpa- dla iz plana prav zato, ker vsega naenkrat ni bilo mogoče. Seji tega zbora je prisostvoval tudi sekretar komiteja OK ZKS, Alojz Gojčič, ki je obenem pred- sednik odbora za pripravo referen- duma. Po poročilih delegatov je tov. Gojčič poudaril, da ne smemo pozabiti, da so še marsikje proble- mi, ki jih bo treba sprotno reševati, da bo še marsikaj treba ljudem po- drobneje razlagati. To je ena najobsežnejših akcij, ki smo jih kdajkoli izvajali v ptujski občini. zato tudi ne sme biti občana, ki se ne bi ob njej zavestno odločil, ki ne bi vedel zakaj glasuje. Čas bo že ju- tri zahteval od nas več znanja, ki si ga brez šol ne moremo pridobiti, zato brez urejenega šolstva ni na- predka, ne bo dviga iz naše manj razvitosti. Na seji zbora krajevnih skupno- sti je bilo toplo in prijetno pri srcu slehernemu, ki čuti količkaj odgo- vornosti do naše socialistične sa- moupravne poti, do napredka v ob- čini, do svojega otroka ali vnuka, ki bo morda šele čez kako leto začel trgati hlače v šolskih klopeh. Ob tem enotnem vzdušju pa se seveda ne smemo uspavati, rajši napravi- mo več kot pa premalo. Obiščimo slehernega, tudi v najoddaljenej- šem kotičku ptujske občine, da bo- mo lahko 21. novembra ponosno dejali: Naš delovni človek je še en- krat dokazal, da mu ni vseeno, kako bo jutri. Delegati zbora združenega dela so razpravljali in sklepali o enakih vprašanjih. Več razprave so name- nili dopolnilu delegacije zasebnih obrtnikov, katerega bistvo je bilo. da bi naj občani, ki imajo dohodke od samostojnega opravljanja obrti plačevali le 1,5 % samoprispevka od čistega dohodka. Zbor je z veči- no glasov sprejel dopolnilo izvršne- ga sveta, ki določa samoprispevek po stopnji 2 "/o od čistega dohodka, zmanjšanega za davek. V razpravi o osnutku samoupravnega sporazuma o usta- novitvi in delovanju kluba samo- upravljalcev je ena od delegacij za- stavila vprašanje, zakaj v samo- upravnem sporazumu ni zajet pro- gram izobraževanja in dela kluba. Odgovor na to vprašanje bo dan na naslednji seji zbora. Tudi družbeno-politični zbor je imel enak dnevni red kot ostala dva zbora. Delegati so prav tako enotno obravnavali in sprejeli vse predlagane dokumente, predloge in osnutke raznih odlokov in družbe- nih dogovorov. Največ razprave pa so na seji namenili nalogam članov /bora v družbeno-politični aktivno- sti za uspešno izvedbo referenduma za občinski samoprispevek za sofi- nanciranje gradnje šolskega prosto- ra v občini Ptuj. mŠ, ND, MG Tudi predsedniku 8kiq>$čine občine Ptig letak, enako kot za vse druge delegate. ,|>iaša prihodnost je v vaših rokah" je povedala picniika Nevenka Geri v svojem pismu, ki ga je prebrda v imenu pionigevOŠ Toneta Znidariča v Ptuju. Foto: M. Ozmec V teh dneh je v Avstriji gonja S roti slovenski m hrvaSki manjšini ose^a svoj višek. Ne samo gonja proti manjšinama in njihovemu jeziku, tanveč gonja proti vsem naprednim idejam. Z nedeljskim preštevanjem želijo razruuroditi našo ponosno narodnost, ki je s svojim bojem in krvjo obeleala meje svojec naroda. Odpraviti želijo naš jezik, jezik sicer malega naroda, ki pa je z umetniško besedo naših vdikih swov, posegel v sam vrh evropske literature in poezije. Tega jezika ne bo nihče nikoli zbrisal, niti ne med našimi trpečimi brati onstran Karavank. To potrjujejo tudi današnji tvorci slovenske poezije, med njimi pesnik Valentm Polanšek, ki piše v čisti materinščini, čeprav pred njegovim rojstnim krajem stoji tabla Eisenkappd, sam pa Eravi: „Zame je bila in bo vedno : Železna Kapla, Tako mi je dejala mama, t^o govorim sam, taKo govorimo vsi Slovenci na Koroškem." Iz njegove zbirke smo izbrali za vas, dragi bralci: SOSED PRI SOSEDU Vstani in se brani, ^in, če res si sin svobodoljubnega očeta! Glasno zakliči v svet: „Kdo se je tako prevzd, da nas bi rad preštel? " Saj nismo v gos teh, na teh Koroških tleh, na zemlji, s krvjo in znojem prepojeni! _ ^aši so žulji, naša je rovača, naša je njiva že davnega orača. Zato je ta zemlja NASA - DOMAČA! Zato, sosed: ^skupni domovini bodiva vrtnarja lepših skupnih, bodočih dni in ne drug drugemu grobarja Vsakdo rad živi! VALENTIN POLANŠEK S prvim decembrom v novem zdravstvenem domu Pred otvoritvijo novega zdravstvenega doma v Ptuju smo se pogovarjali z direktorjem Združenega zdravstvenega doma, dr. Markom Demšarjem, ki je na vprašanje, kdaj se je pričela grad- nja zdravstvenega doma, kdo je izvajalec del in kdaj bo otvoritev, odgovoril: ,,Delavci Komunalnega podjetja Ptuj zaključujejo zadnja dela pri urejanju okolja, medtem ko je v novih amulantah vsa oprema tako- rekoč že na mestu in je potrebno notranjost zdravstvenega doma le še dokončno očistiti. Dela so pričela lani spomladi, izvajalec pa je GP Stav bar, TOZD Gradbeni- štvo Drava Ptuj. Moram reči da smo z izvajalci del dobro sodelovali in da so se tudi rokov, za katere smo bili dogovorjeni v glavnem držali. Malo nam je raču- ne prekrižalo slabo vreme, vendar je naš plan, želja, da otvoritev novega zdravstvenega doma povežemo s praznovanjem Dneva republike, uresničena. Otvoritev bo 20. novembra oh 10. uri dopol- dan." Katere objekte zajema no- vogradnja in kolikšna je površina objektov? ,,Prva faza gradnje zdravstvene- ga doma zajema splošne ambulan- te, gradnja le-teh je zaključena, ziijema pa tudi gradnjo zobnih ambulant, ki bodo predane svoje- mu namenu sredi prihodnjega leta. V poslopju splošnih ambulant bo na razpolago šest ordinacij splošnih zdravnikov, dežurni cen- ter, ambulanta za starejše občane in ambulanta za borce. Celotna površina prostorov znaša 1258 kv. m, tako upamo, da se bodo občani v svetlih, prijetnih čakalnicah bistveno boljše počutili kot v čakalnicah starega zdravstvenega d«tma, saj tu čakalnice predstavlja- jo edino le — hodniki in stopnišča." Koliko je veljala prva faza grad- nje? ,.Vrednost investicije o kateri govoriva znaša 20 milijonov din, od tega odpade približno polovka na splošne, polovica pa na zobne ordinacije." Ob koncu še vprašanje, kako se sedaj, pred otvoritvijo novih prostorov počutite delavci zdrav- stvenega doma? ,,Vidite, če gredo v uresničitev dolgoletna prizadevanja ene delov- ne organizacije. Tako je tudi pri nas v zdravstvenem domu, kjer je sedaj Se delovno, vendar deloma tudi praznično razpoloženje. Vsi se \eselimo tega 20. novembra, ko bo otvoritev in vsi delavci se je bomo z veseljem udeležili, prisrčno pa vabimo vse občane, da tej slovesnosti prisostvujejo." N. D. Obramba in zaščita - enotno v bazi Med več pomembnimi zakoni, ki jih je Skupščina SR Slovenije sprejela, 29. septembra letos, sta tudi ZAKON O LJUDSKI OBRAMBI in ZAKON O DRUŽBENI SAMOZAŠČITI, VARNOSTI IN NOTRANJIH ZADEVAH. Uresničevanje nalog, ki izhajajo iz obeh zakonov bo zahtevalo precej dela, tako v okviru občine, v državnih organih, kot v organizacijah združenega dela, v krajevnih slmpnostih in v samoupravnih interesnih skupnostih. Vsi ti bodo morali svoje samoupravne akte uskladiti z določili obeh zakonov, v skladu s tem pa se tudi organizirati. Ni potrebno posebej naglašati, da občani in delovni ljudje v krajevni skupnosti, v TOZD in SIS, uresničujejo politiko ljudske obrambe in se neposredno organizirajo, pripravljajo in usposabljajo za oborožen boj in za druge oblike odpora, za varstvo in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin v primeru vojne, ob naravnih nesrečah in v drugih izrednih razmerah. Prav tako pa delovni ljudje in občani uresničujejo družbeno samozaščito kot svojo pravico in dolžnost. Oboje je pomemben, sestavni del našega samoupravnega sistema, ki ima delavsko-razredno obeležje. Doslej smo imeli od delovnih organizacij in krajevnih skupnosti navzgor večinoma ločene organe za ljudsko obrambo in za družbeno samozaščito. V skladu z uresničevanjem obeh zakonov jih bo v bazi treba zaradi enotnosti sistema in usklajenega delovanja povezati. O tej nalogi je tekla tudi razprava na nedavnem posvetu vseh članov organov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri občinski skupščini in vseh družbeno- političnih organizacijah v ptujski občini. Skupni dogovor je bU, da je treba v vseh krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela sklicati razširjene seje pristojnih odborov oziroma komisij za ljudsko obrambo in za družbeno samozaščito. Poleg članov teh organov bi naj na sejah sodelovali še sekretarji osnovnih organizacij ZKS, člani izvršnega odbora KK SZDL, člani sveta krajevne skupnosti, predsednik zbora delegatov, predsedstvo 00 ZSMS, člani odborov ZZB NO V in ZR VS in predsedniki društev. V OZD pa še direktorji TOZD, predsedniki samoupravnih organov in člani samoupravne delavske kontrole. Na skupnih sejah bi se podrobneje seznanili z nalogami, ki izhajajo iz obeh zakonov, ocenili svojo normativno, kadrovsko in organizacijsko urejenost: opredelitve v statutu, pravilniki, zaščitni načrt, ocena varnostne situacije, izvajanje družbenega dogovora itd. Te seje bodo sklicali v organizacijah združenega dela v dneh od 22. do 25. novembra, v krajevnih skupnostih pa od 2. do 5. decembra 1976. Sejam bodo prisostvovali tudi člani občinskih odborov in komisij, pomagali pri obravnavi nakazanih vprašanj in na podlagi tega pripravili tudi gradivo za skupno sejo občinske konference ZKS in občinske konference SZDL Ptuj, ki se bosta sestali v začetku januarja 1977. Čeprav je z zakonom določeno, da morajo organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, druge organizacije in skupnosti ter državni organi uskladiti svoje samoupravne oziroma splošne akte z obema zakonoma in s predpisi, ki bodo izdani na njuni podlagi, do konca prihodnjega leta, je pred subjektivnimi silami v bazi veliko odgovornega dela, da kadrovsko in organizacijsko stvari pripravijo. Zlasti velja to za svete krajevnih skupnosti, ki so po določilih zakona odgovorni za področje družbene samozaščite. FRANC FIDERŠEK 2. stran TEDNIK - četrtek, 11. novembra 1976 Kako je zakonsko urejen način obveščanja javnosti o delu inšpek- cijskih služb in inšpektorjev? ,^akon o inšpekcijah, ki je izšel v aprilu 1974 in je prvi enotni tovrstni predpis, je v enem od poglavij uredil pravice in dolžnosti inšpektorjev. Med temi pravicami in dcdžnostmi so tudi načini obveščanja o delu in ukrepih inšpekcijskih organov in inšpektorjev. O nekaterih nalogah ob sprem- ljanju splošnih pojavov, poročanju in obveščanju samoupravnih orga- nov organizacij združenega dela, dru^ samoupravnih organizacij in skupnosti o večjih pomanjklji- vostih in nepravilnostih^ ki jih inšpektorji ugotavljajo pri svojem inšpekcij^em nadzorstvu in tudi o drugih pomembnih ugotovitvah za zakonito poslovanje organizacij združenega dela smo že govorili. Takšni razgovori zahtevajo daljšo pripravo inšpektorjev, zato jih opravljamo enkrat mesečno in tako preventivno skušamo vplivati na delovanje organizacij združe- nega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Drugo širšo obliko seznanjanja javnosti določa 31. člen navede- nega predpisa, ki določa, da infekcijski organ oziroma in- špektor seznanja javnost s sredstvi javnega obveščanja o splošnih ugotovitvah ^ede stanja na posa- meznem inšpekcijskem področju in o ukrepih pri svojem ddu, če je to koristno za utijevanje zakoni- tosti, zaščito interesov družbene skupnosti, pravic občanov, organi- zacij zdruzenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skup- nosti. Bi sedaj analizirali dosedanje sodelovanje oddelka inšpekcijskih služb SO Ptuj z našimi informathr- nimi sredstvi; ,,Ce pregledam nazaj sodelova- nje inšpekcijskega organa in in- špektorjev z našimi lokalnimi ^asih, moram reči, da je bilo dobro, posebno z radiom. Na inšpekcijah se je vedno našla kakšna zanimiva tema za širši krog poslušalcev. Širša javnost je tako občasno vedno bila seznanjena z nekaterimi našimi akcijami in ukrepi. Zvonka Kneževič, dipl. ing. Ker pa inšpektoiji ugotavljamo, da je to obveščanje potekio ad hoc, včasih tudi prehitro, zato ne dovolj poglobljeno in strokovno, smo na zadnjem delovnem stro- kovnem sestanku sklenili, da bo- mo akcijo obveščanja preko javnih občil ob našem soddovanju utrdili s širše zastavljenim programom. Predlagamo, da inšpektoiji, vsaj enkrat mesečno zagotovijo vsaj eno vašo oddajo, ki naj obravnava v tistem času najbdj aktualno tono." Kako določate svoj program dela? ,,Mesečni program določimo za nekaj mesecev v naprej, tako da tudi vi laliko že predhodno k tonu zbirate podatke po terenu in od odgovornih ljudi za določeno področje dda. Na zadnjem ddov- nem sestanku smo določiU teme že za tri mesece v naprej, tako da z delom vsak na svojem področju že lahko začne. N. D. Hranilno-kreditna služba Kmetijskega kombinata Ptuj Za razvoj zasebnega kmetijstva je izredno pomembna hranilno-kreditna služba Kmetijskega kombinata Ptuj, ki je bila ustanovljena v jeseni leta 1970, v skladu z zakonom o ustanavljanju in poslovanju hranilno-kreditnih služb Slovenije. Do konca leta 1969 je bila ta služba organizirana le na obratu za kooperacijo in še to v manjšem obsegu. V letih 1971 in 1972 je začela dejavnost hrani^nokreditne službe naglo naraščati in to iz razloga, ker se je obseg dela prenesel na vse takratne TOZD. Služba posluje na osnovi hra- nilno-kreditnega poslovanja, po določbah zakona o ustanavljanju in paslovanju hranilno-kreditrah služb, po svojem pravilniku o poslovanju službe, v skladu s sklepi s^pnega ddavskega sveta Kmetijskega komtanata Ptuj in s sklepi svojega odbora ter po dm^ih veljavnih predpisih in navo- Za uspešno vodenje hranilno- kreditne službe in za čim tesnejšo p vezanost s kmeti4cooperanti so bih na območju obrata za koope- racijo po posameznih proizvodnih okoUših izvoljeni hranimo4creditni odbori, v katerih so zastopani vlagatelji, predvsem pa kmetje kooperanti. Na nivoju službe de- luje poleg teh odborov še odbor HKS v katerem so zastopani štirje kmetje in trije ddavci kombinata. Poleg teh odborov ima HKS organizirano vplačilno in izplačil- no mesto v vseh TOZD in prav tako tudi na vseh proizvodnih okoliših obrata kooperacija. Vsi zaposleni delavci v TOZD KK Ptuj prejemajo svoje osebne dohodke preko te službe. Od jeseni leta 1973 dalje pa prejemajo preko HKS izplačilo za prodano živino tudi kmetje in to vsak na svojem proizvodnem okdišu. Ta- ko sodeluje z našo HKS pretežni del zaposlenih TOZD, kakor tudi vsi kmetje kooperanti V letu 1970 so znašale hranilne vloge 478.000.- din, medtem ko so znašale po stanju 30. septembra 1976 din 31,344.718 to je 66 krat več. Omeniti je treba, da jamči za hranilne vloge ustanovitdj, to je Kmetijski kombinat Ptuj, subsi- diarno pa tudi SR Slovenija, kakor tudi, da so obrestne mere pri naši HKS prav takšne kot pri poslovnih bank^ oziroma pošt^. Služba ima po zakonu izločeno 10-odstotno likvidnostno rezervo pri poslovni banki, druga sredstva zbranih hranilnih vlog pa se vračajo kmetom za odobravanje investicijskih posojil ter ddavcem podjetja in kmetom za dajanje potrošniških posojil v skladu z zakonskimi določifi. KREDITIRANJE ZASEBNEGA KMETIJSTVA V letih 1970, ko se je pričdo s kreditiranjem zasebnega kmetij- stva pa do konca poslovnega leta 1975, je bilo odobrenih 1021 raznih investicijskih posojil kme- tom-ko(^erantom, v skupni pred- računski vrednosti 43,692.902 din. Vso pozornost našemu občanu TEDNIKOV RAZGOVOR S FRANCOM PLAVCOM, ŠEFOM ORMOŠKE EKSPOZITURE KREDITNE BANKE MARIBOR Ekspozitura Kreditne banke Ma- ribor je bila v Ormožu ustanovljena v letu 1964. V nove prostore se je banka preselila 25. decembra 1975. Ormoška ekspozitura je z novimi, sodobnimi prostori mnogo pridobi- la, zboljšalo se je poslovanje in banka je sprejela več varčevalcev. Poleg tega ima ekspozitura še po- slovalnico v Središču ob Dravi. Franc Plaveč, kakšno je bilo delo banke v preteklih letih, kakšno je danes? ,,Prava vrednost našega dela se kaže v varčevanju in v številu var- čevalcev. Naše najvažnejše delo je približevanje občanu, ki naj svoje prihranke vlaga pri nas in tako sku- paj z drugimi krepi naše gospodar- stvo in razvoj našega standarda. Ko smo ustanavljali banko, smo se sre- čevali z mnogimi problemi; tako s prostorskimi kakor tudi s kadrov- skimi. Začeti smo morali znova, kar pomeni, da smo nekatere naše usluge približali občanu. Grobo po- vedano pomeni, da gre za zbiranje prostega denarja in prek tega zbra- nega denarja banka opravlja kredi- tiranje. Pri nas vodimo analitično knjigovodstvo, skupnega nimamo, ker je za to potrebno več ljudi in več organizacijskega dela. Z denar- jem, ki ga občani hranijo in vlagajo v banki, kreditiramo naše prosilce. Samostojno še nismo sposobni delovati, kot recimo banka v Ptuju, kajti našji občina je gospodarsko še šibka in se za samostojno delo banke še ne moremo odločiti, zato se zbrani denar preliva v Kreditno banko Maribor." Kakšne so oblike vašega poslova- nja? ,,Najosnovnejša oblika poslova- nja je hranilna vloga, sledi poslova- nje z deviznimi hranilnimi knjižica- mi, žiro računi, namensko varčeva- nje za stanovanja, pripravlja pa se tudi nova oblika varčevanja oz. po- slovanja, to je tako imenovani tekoči račun, ki ima mnogo prednosti pred hranilno vlogo. Pri poslovanju s tekočim računom lahko občan premosti začasne de- narne potrebe tako, da v dogovoru z banko pride v minus stanje. Pred- nost tega računa je tudi v tem, da banka opravlja za lastnika določe- ne usluge (plačilo elektrike, plina, razne naročnine itd.). Lahko bi re- kli, da banka vodi za občana celot- no finančno knjigovodstvo. Tekoči računi pa so pomembni tudi zaradi tega, ker ostane v banki več sred- stev kot pri hranilnih knjižicah, ki jih lahko nato banka plasira v raz- voj gospodarstva in negospodar- stva. Prednosti so torej velike. Na- ša naloga je, da tekoči račun čim bolj propagiramo med občani. Skupne posle in kreditiranje opravljajo direkcije, v katero direkcijo sodi ekspozitura v Ormo- žu? ,,Naša ekspozitura sodi v direk- cijo za poslovanje z občani. Poleg te direkcije pa so še naslednje: direkcija za kreditiranje gospodar- stva, direkcija analiz sredstev in ra- čunovodstev, direkcija za organiza- cijo in mehansko obdelavo podat- kov, direkcija za stanovanjsko kre- ditiranje in za devizno poslovanje. Naša banka nima lastnega poten- ciala, sredstva se prelivajo v Kredi- tno banko Maribor. Problem, ki nastaja pri našem delu je, da še ve- dno knjižimo po tradicionalnem ročnem sistemu, čeprav bi bilo po- trebno, da preidemo na mehansko obdelavo podatkov. Prav tako se srečujemo s kadrovskimi problemi. Sodobno bančništvo zahteva tako strokovno izobrazbo kot prijaznost do občanov." Ob koncu še nekaj splošnih po- datkov o varčevalcih in o višinah hranilnih vlog? Ekspozitura v Ormožu ima 6913 hranilnih knjižic, na katerih je vlo- ženih približno 18 milijonov 700 ti- soč dinarjev, deviznih računov je 975, kjer je naloženih 12 milijonov 440 tisoč din. No, denar imajo pri nas shranjen tudi obrtniki in neka- teri drugi občani; 133 pa je namen- skih varčevalcev za gradnjo oz. na- kup stanovanj. V juniju letos je KB Maribor ustanovila tudi poslovalnico v Sre- dišču, da bi se ves naš sistem čim bolj približal našemu občanu in lju- dem v sosednji republiki Hrvatski. Odkar poslujemo od 7 — 18. ure se je naše poslovanje povečalo za eno tretjino. Nov prostor je tako rešil vrsto problemov in reči moram, da je naše delo uspešno in vsi si priza- devamo, da občanu posvetimo ve- liko pozornosti." zk Franc Plaveč, šef KB Maribor, ekspozitura v Ormožu Seminar za mlade družbenopolitične delavce v organizaciji občinske konfe- rence ZSMS Ptuj bo v soboto, 13. novembra, enodnevni seminar za mlade družbeno-politične delavce, člane predsedstva občinske konfe- rence, delegate družbeno-poli- tičnega zbora SO Ptuj in vodje mladinskih klubov. Vsebina seminarja je usmerjena predvsem v obdelavo organizira- nosti Zveze socialistične mladine, od aktivov do republiške konfe- rence, analizo dela mladinske delovne akcije Slovenske gorice 76 •in v razpravo o aktualnih nalogah v občini Ptuj, s posebnim poudar- kom na bližnjem referendumu. MG iyiAČEHOVSKI ODNOS DO INVENTIVNE DEJA VNOSTI Komisija za inventivno dejav- nost pri občinskem svetu ZSS Ptuj je skupaj z občinsko raziskovalno skupnostjo na svoji zadnji seji kritično in odgovorno pretresla vzroke zastoja razvoja inventivne dejavnosti v samoupravnem proizvodnem procesu in skušala odgovoriti na vprašanje, kako doseči množičnost inventivnega dela. Naloge, ki jih je izluščila razprava zavezujejo osnovne orga- nizacije sindikatov, da se v uresničitev postavljenih ciljev inventivne dejavnosti v polni meri vključijo. V spletu inventivne dejavnosti bo prav tako potrebno predstaviti kompleks: znanost — raziskovalno delo v povezavi z odnosom: zna- nost — delo. Podatki, ki jih je zbrala komisi- ja povedo, da inventivna dejavnost ,,živi" le v štirih delovnih organizacijah v ptujski občini; v manjših delovnih sredinah pa tej dejavnosti ne posvečajo potrebne pozornosti. Pomembna ugotovitev razprave je tudi, da mora inventiv- na dejavnost tesno sodelovati z raziskovalno skupnostjo. Razi- skovalna skupnost pa na drugi strani ugotavlja, da večina delov- nih organizacij v občini ni predlo- žila zahtevanega programa razis- kav. Živ dokaz, da inventivna dejav- nost v naši sredi le živi, je izum Rudija Belšaka ,,povečanje Soderbergove anode med pogo- nom elektrolitskih peči za proizvodnjo aluminija", ki ga je letos razstavil tudi na INOVA YU 76 v Zagrebu. Zveza pronalazača i autora tehničnih unapredjenja Jugoslavije Inova 76 ga je nagradi- la s srebrno medaljo. Inovator, Rudi Belšak pa kljub visokemu družbenemu priznanju, v delovni organizaciji, ki že od leta 1974 uporablja njegov izum, ni deležen potrebnega moralnega in materialnega priznanja. S podob- no ,,usodo" se srečuje tudi vrsta drugih inovatorjev. Nedvomno so taki primeri eden od vzrokov ,,mirovanja". Dokaz, da bo družba morala svoj odnos do teh strokovnjakov, katerih izumi so ,,privarčevali" milijone dinarjev, v temeljih spremeniti in jim dati pol- no družbeno veljavo z vsemi nagradami, ki izhajajo iz njihovih pridobitev. Trnova pot, ki jo je prehodil marsikateri inovator, je velikokrat zadušila inovacijski elan; družba pa si je s takim vrednotenjem, zapravila možnosti hitrejšega, kvalitetnejšega in predvsem cenejšega proizvodnega procesa. Sindikalne organizacije bodo kot so sklenili na posvetu, akcijo vzpodbujanja inventivne dejavno- sti široko zasnovale. MG Sredstva za omaijeno kreditiranje so bila zagotovljena iz: - lastna udeležba kmeta 32 odstotkov- Kreditna banka Maribor, podi. Ptuj (v povprečju) 40 odstotkov - HKS KK Ptuj 20 odstotkov - Kmetijska razvojna skupnost SR Slovenije 8 odstotkov Investicijski krediti so bili odobreni kmetom-kooperantom na podlagi predhodno izdelanih programov za preusmeijanje kmetij v so^asju s kmetom - posojilojemalcem na eni in pospeševalno službo obrata za kooperacijo na drugi strani. Posojila so bila odobrena za graditev gospodarskih objektov goveji in prašičji hlevi s siloa in gnojnimi jamami), za plemensko živino, obnovo vinogradov, nabavo specifičnih strojev (za kmo, koruzo, krompir in druge kmetijske stroje), kijih kmet nujno potrebuje pri svojem vsakodnevnem ddu. Vsi omenjeni investicijski krediti kmetom so bili dani po 3% obrestni meri ^ede na veljavnost r^ubliškega zakona o nadomestilu dda obresti za kredite kmetom pn praismerjanju njihovih kmetij v tržno proizvodnjo. Ta zakon je nehal vezati z 31. 12, 1975, velia pa še za vse najete oziroma odobrene investicijske kredite do konca leta 1975, kar pomeni, da bodo vsi dosedanji posojilojemalci (ki imajo sklenjeno pogodbo do 31. 12. 1976) še naprej plačevali 3% obrestno mero na nedoplačani del najetega posojila. apomladi letošnjega leta je bil sprejet na nivoju službe program kreditiranja zasebnega kmetijstva za leto 1976. Predračunska vrednost tega programa znaša 27.200.000.- din. V letc^njem pro^amu je bilo zajetih nadaljnih 406 kmetij, do konca 30. sratembra pa je prejelo 384 krnetov-kooperantov posojilo v skupnem znes^ 22.798.732.— din oz. je program leta 1976 re^iranz 83,82 %. Iz vsega navedenega izhaja, da je HKS od leta 1970 pa do 30. 9. 1976 odobrila 1405 raznih investicijskih posojil kmetom-kooperantom v skupni predračunski vrednosti 66.491.643 din, na podlagi predhodnih sklepov kreditnih odborov in izddanih usmeritvenih pro^amov. Odplačilna doba za odobrena posojila znaša od 5 do 9 let, odvisno od namena vlaganja. Omeniti je potrebno, da so kreditni pogoji ^ede na sprgeti sporazum o obsegu, namenih in nekaterih pogojih kreditiranja naložb v kmetijsko in osnovno preddavo kmetijskih izdelkov v SR Sloveniji v letih 1976-1980 nekciiko spremenjeni. Spremembe se nanašajo predvsem na prioritetni vrstni red kreditiranja posameznega namena m obrestne mere. Poleg omenjene^ je novost pn odobravanju investicijskih posojil tudi v tem, da je območje ptujske občine razddjeno v letošnjem letu na razvita in manj razvita območja. To pa pomeni, da bodo kmelje-kooperanti z območja Haloz in Slovenskih goric še v naprej prejemali posqila po 3% obrestni meri, dočim kmetje s Ptujskega in Dravskega polja pa od 3-8 %, odvisno od namena vlaganja. Vsekakor so ^ne Ugodnosti raznim kmečkim skupnostim kot so: strojne, živinorejce, sadjarske, vinogradniške itd. ter kmetom za gradnjo govejih hlevov. Prav v teh dneh tečejo priprave oz. razgovori v zvezi s pripravljalnim materialom za sestavo okvirnega programa kreditiranja zasebnega kmetijstva za leto 1977. V ta namen bo pospeševalna služba obrata za kooperacijo pričela zbirati interesente - kooperante, ki bi želeli si v prihodnjem letu najeti investicgsko posojilo od naše hranilno-kreditne službe. A. Veber Izvršilni odbor Kreditne banke Maribor, podružnica Ptuj, ki je zasedal pred dnevi, je med drugim sprejel tudi poročilo o realizaciji plana kreditne bilance do 30. septembra letos. Tako je iz podatkov razvidno, da je letni plan izpolnjen 94 odstotno. Bilančna vsota je v tem obdobju narastla na eno milijardo 131 mihjonov dinagev. Porast je zabeležen s povečanjem kratkoročnih sredstev; medtem pa sredstva, ia se zbirajo na žiro računih kažejo znake stagnacije. Nasprotno pa hranilne vloge naraščajo iz meseca v mesec; porast beležko tudi omejeni in oročeni depoziti z rokom preko enega leta in sredstva za stanovanjsko gradnjo, ki so v primeijavi z junijskim stanjem zabefežila porast za 8 milijonov dinagev. V zadnjih mesecih je občutno naraslo tudi potrošni^co kreditiranje v hotenju oživljanja gospodarstva kot celote. Do konca leta pa bo po predvidevanjih potrošni3co kreditiranje še beležilo porast. Kval iteta v porabi investidjskih kreditov se je odrazila v veqih dolgoročnih naložbah, ki so začetka letošnjega leta, v obdobju 9 mesecev, veqe za 10 odstotkov. Za naložbe zadnjih mesecev je značilno pdeg tega, da so porasle in da so bile usmeijene predvsem v naložbe za osnovna sredstva. Pojasniti porasta dolgoročnih kreditnih naložb je dodati še, daje bila ugotovljena določena stagnadja pri investidjah iz razloga, ker je v teku malo pomembnejših investidjslah objektov. Značilna je tudi počasnost v uporabi odobrenih investidjskih kreditov v osnovna sredstva. Podružnica je v letošnjem k;tu med drugim odobrila 50 investidjskih kreditov za oaiovna in obratna sredstva ter štiri konverzije; .-oiesek le-teh znaša 189,6 milijcmov dinagev. MG TEDNIK - četrtek, 11. novembra 1976 3. stran Cirkulane — središče kr^evne ^upnosti Foto. z. kodiič Območje krajevne skupnosti Cirkulane leži v vzhodnih Halozah in je izrazito gričevnato podro^e. Kot so mi gostitelji povedaU, ni na tem območju nobenega industrij- ske« obrata, zato so v veliki meii „zaroženi" s svežim in čistim zrakom. Prebivalci se n^več ukvagajo s kmetijstvom in to predvsem z vinogriiništvom. Do središča kraevne skupnosti, ki je v vasi Ciriculane, vodi asfaltirana cesta, povezana z regionalno cesto Maribor—Zagreb. Moji sogovorniki so: Roman Ladinek, predsednik sveta KS, Martin 2uran, predsednik zbora delegatov in delegat Ivan Emeršič. — Tovariš Žuran, že]|e občanov ste zapisali v srednjeročni razvojni proCTam. Kaj vse ta program predvkieva? ,JvIaša najpomembnejša nalcma bo vsekakor asfaltiranje Vinste ceste, ki bo potekala od Zavrča do Podle hnika. To bo za naše obmoqe velika pridobitev. Za tem bomo gramozirali kr^evne ceste, ki jih imamo 140 km. Potrebno bo izboljšati tudi električno omiege in zagotoviti našim občanom pitno vodo. Sredstva, potrebna za uresničitev tega programa, bodo zagotovili s pomoqo samoprispevka in širše družbene skupnosti." - Katere naloge ste do sedq že uresničili? „V Gradiščah smo postavili transformatorsko postajo, gramo- zirali smo del krajevnih cest in uredili nekaj mostov." - Tovariš Emeršič, kako je potekala gradnja transformatorske postaješ? NA OBISKU V KS CIRKULANE „0 gradnji tega prepotrebnega objekta smo pričeli razmišljati ze v letu 1970. V ta namen smo ustanovili tudi posebni odbor. Takrat nam to ni uspelo, zato smo v letu 1973 ponovno šli v akcijo. Z gradnjo smo pričeli avgusta letos in prebivalci Gradišča so pravili vsa zemeljska dela. Sedq čakamo še na priključitev nizkon^tostnega omrega." V pogovor se je vključil tudi tovariš Ladinek. Povedal je, da so - Tovariš Žuran vi ste kmetovalec, zato bi bilo zanimivo slišati kakšno je stanje v kmetijstvu na tem obmo^u? „Za kmetovalce je v naS krajevni skupnosti res težavno. Mladi odhajajo, na kmetijah pa ostanejo le starejši. Napredek je v preusmeijanju kmetij in nabavi potrebne mehanizacije. Tu se pojavi problem, saj pologi pri kreditih za kmetijske stroje znašajo 50 %, kar pa je za nase kmetovalce previsok znesek, ker morajo sredstva vrniti že v petih letih. Naše področje je primemo za živinorejo. Kisla krma, ki raste v dolinah, bi se z regulacijo potokov verietno izboljšala, saj je sedaj mogoča košnja samo enkrat v letu." - Tovariš Ladinek, kako je z delovanjem družbenooohtičnih in društvenih organizacij; »Sodelovanje med temi organi- zacijami je zelo dobro. Sedaj teče pri nas akcija za izvedbo referenduma o gradnji šolskega prostora. Na skupnih sestankih vseh organizacij smo si delo razdelili, predvsem na področju seznanjanja občanov in samih priprav. Delovanje organizacij pa se kaže predvsem pri uspešno zaključenih akcijah, ki smo jih skupno pripravili." Ludvik Kotar Jamboiski transfoimator v Gradiščah Ivan Emeišič Roman Ladinek CIRKOVCE: Folkloma skupina »Vinko Korže" je pretekh teden že pričela s pripravami na predvideno televizijsko oddjgo »Slovenski Ijudsld plesi". Skupini so se priključili tudi starejši člani, kar je razveseljivo. RTV je že posnela tonski zapis pe^a, v začeticu prihodnjega leta pa bo posnela vse značilne plese te znane folklorne skupine. V soboto in v nedelo je bila spet delovna akcija, ki so se je udeležili številni mladi in starejši krajani. Dom krajanov že dobiva podobo. Te dni so z lepenko in zaščitno smolo zavarovali tla pred vlago, v prihodnjih dneh pa bodo položili še nape^avo za centralno gre^e in vgradili ustrezno peč. zk HAJDINA: V soboto, 13. novembra bodo slovesno odprii prenovljeno šolo in asfaltirano šolsko igrišče. Šolsko zgradbo so postopcma obnav^ali nekq let, Id je sedaj dobila tudi končni zunanji videz. Oba objekta sta za krajane velika pridobitev, kar se bo prav gotovo odrazilo tudi pri glasovanju za občinski samoprispevek. mš.. KIDRIČEVO: V vseh osnovnih organizacijah sindikata v TGA ..Boris Kidrič" povegeniki pridno zbirajo naročnike za ozimnico. Zanimivost je v tem, da zbirjgo naročnike za podje^e ETA iz Kamnika, ki pripravlja prvovrstno ozimnico. Delava postav|qo vprašanje, zakq ne bi podobno oskrbo z ozimnico prevzela tudi PETOVIAiz Ptuja in to pravočasno, ne pa prepozno kot na primer lani. FM PTUJ: Mesokombinat ,J»erutnina" Ptuj stalno razšiija svoje znio^jivosti z novimi nalogami. Med drugim so zgradili farmo nesnic v Kidričevem z zmog^ivos^o 20 milijonov jajc letno, povečali zmogljivost valihiice za 6 milijonov dan starih piščancev in obnovili perutninsko klavnico z zmo^jivos^o zakola 6 tisoč kosov na uro. ^radiU so tudi hladilnico za meso za 2 tisoč ton in novo tovarno mesnih i^elkov. ND SREDIŠČE OB DRAVI: V soboto 13. novembra bo godba na pihala ob 19.30, v prostorih dcana TVD Partizan, priredila tradicionalni pihalni koncert. Središka godba se bo predstavila s petimi skladbami in sicer z glasbo mojstrov Webra, Pomykala in še nekaterih drugih. zk Naborna komisija pri svojem delu foto: i. s. V domu Franca Krambergerja v Ptuju je več dni potekal nabor mladih za enote jugoslovanske ljudske armade. Dom je svečano okrašen in kot zatrjujejo člani komisije gre vsa zahvala za organizacijo oddelku za ljudsko obrambo SO Ptuj. V preteklem in tem tednu so pred strogimi očmi komisije mladi fantje iz KS Hajdi- na, Ptuj in še nekaterih bližnjih krajevnih skupnosti. Komisija ugotavlja, da so mladi zdravi in je iz leta v leto manj nesposobnih. Zanimivo je tudi to, da so fantje iz manj razvitih območij bolj zdravi kot mladi iz' razvitejših krajev. ^k ZBORA OBČANOV NA BREGU IN NA VIČAVI Terenski organizaciji na Bregu in na Vičavi sta bili sklicatelj zbora občanov in delovnih ljudi na svojem območju. Čeprav je bila na Vičavi nekoliko boljša udeležba kot na Bregu, so na obeh zborih z vso odgovornostjo razpravljali o pripravah in izvedbi referenduma za občinski samoprispevek za gradnjo šolskega prostora. Občane so podrobneje seznanili z akcij- skim programom krajevnega štaba za pripravo referenduma. Obenem so jih podrobneje seznanili z nujnostjo samoprispevka, brez katerega ne bi dosegli hitrejšega razvoja, kar je tudi povezano z reformo srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. Na Vičavi so sklenili, da bodo zaradi večjega števila volilnih upravičencev imeli dve glasovalni mesti in sicer v domu SZDL na Vičavi in v delavnici obrtnika Antona Laha v naselju Orešje. Predsednik terenske organizacije SZDL je takoj napovedal tekmo- vanje sosednemu volišču. Vsi občani so predlog podprli in predlagali, da bi naj volišča med sabo tekmovala, kje bo boljša udeležba, kje bo več glasov ZA in podobno. Primer vreden, da ga posnemajo tudi druga glasovalna mesta. Poleg tega so na obeh zborih razpravljali tudi o izvajanju programa dela krajevne skupnosti in o financiranju KS. Ugotovili so, da program letos ne bo v celoti izpolnjen, ker organizacije združe- nega dela niso prispevale v celoti s samoupravnim sporazumom dogovorjenih sredstev. Kljub temu je naselje Vičava dobilo v letošnjem letu nekaj novih asfaltiranih ulic, še vedno pa so težave zaradi velikega prometa po cesti Olge Meglič. Naselje Orešje se vedno bolj širi, vse več je občanov, zato nastaja tudi vse več komunalnih problemov, ki jih iz leta v leto uspešno rešujejo. Med številnimi konstruktivnimi predlogi občanov na Bregu naj omenimo gradnjo pešpoti ob Mariborski cesti, gradnjo pešpoti med Mariborsko in Rogaško cesto, ki naj služi izključno šolarjem, ureditev javne cestne razsvetljave na Mariborski cesti in ob železnici ter še več drugih problemov na terenu in tudi v krajevni skupnosti. Na tem zboru so izvolili tudi nov izvršni odbor terenske organizacije SZDL Breg, za predsednika odbora pa Milana Mastena. AP Optimizem pred referendumom Minuli četrtek se je v veliki dvo- rani TGA v restavraciji Kidričevo zbralo na skupnem sestanku vseh družbenopolitičnih organizacij, odborov samoupravnih organov krajevne skupnosti in prosvetnih dclavccv osnovne šole Boris Kidrič Kidričevo, okrog sto občanov iz vseh območij krajevne skupnosti. Po izvolitvi delovnega predsed- stva je najprej spregovoril ravna- telj OS Franc Lačen, ki je tudi podpredsednik OK SZDL Ptuj in v kratkih, vendar jasnih besedah orisal pomen in potrebo po gradnji šolskega prostora v ptujski občini. Nato so se vsi seznanili z imeni zadolženih aktivistov v KS, ki jih je pripravil koordinacijski odbor pri KK SZDL Kidričevo in soglasno sklenili dati vso podporo za uspešen izid referenduma v KS. Delovni program OŠ je prav tako obrazložil ravnatelj Franc Lačen. Od točke do točke v delovnem programu je nanizal vrsto zanimi- vih področij dela, razne krožke in druge oblike dela v šoli. Sledila je razprava, v njej je sodelovalo vrsto krajanov z različnimi vprašanji na katera je sproti odgovarjal ravna- telj osnovne šole. Ocena tega dobro obiskanega sestanka vliva le optimizem pred referendumom, kaže na vzdušje občanov in na pozitiven rezultat. F. Meško ZDRUŽENI ZDRAVSTVENI DOM PTUJ TOZD SLUŽBA SPLOSNE MEDICINE OBVESTILO Obveščamo občane, da bo od dneva preselitve splošnih ambulant Zdravstvenega doma Ptuj v nove prostore na lokaciji poleg Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj (datum bo naknadno objavljen v Tedniku), velja nadednja organizacija dela: 1. Občanom, ki bodo v bodoče potrebovali zdravstvene storitve, niso več potrebne številke vrstnega reda. Pacient odda potrjeno zdravstveno knjižico v sprejemni sobi ordinacije tistega zdravnika, ki si ga je izbral za svojega lečečega zdravnika. V tej sprejemni sobi bo v bodoče tudi zdravstveni karton pacienta, zato se bo pacient tudi pri naslednjih ponovnih pre^edih ali drugih zdravstvenih storitvah ja\ajal v isti sprejemni sobi k istemu lečečemu zdravniku. 2. V dopoldanskem času bo v novih prostorih splošnih ambulant ordiniralo 5 rednih ambulant in 1 izredna ambulanta za nujne primere. Vsaka izmed rednih 5 ambulant bo 1 krat tedensko deiala cd dan od 6. do 19. ure. 3. Občani, ki bodo želeli k zdravniku zaradi drobnih medicinskih storitev, kot o zdravniška potrdila, nasveti, posveti, ponovitev receptov, napotnice itd., naj se obračajo k svojemu lečečemu zdravniku v popddanskem času. 4. Za nujne primere in težja obolenja, ki zahtevajo takojšnje medicinske posege, bo delovala posebna urgentna ambulanta v traktu „C". 5. Delovni čas splošnih ambulant bo razdeljen takde: - od 6.30 do 9. ure bodo na vrsti aktivni zavarovanci (delavci organizacij združenega dela) - od 9.30 do 12. ure bodo na vrsti vsi ostali zavarovanci - od 12. ure do 13.30 bodo na vrsti delavci, ki so že v bolniškem staležu. 6. Posebna ambulanta za borce NOV bo delovala dnevno od 7. do 9. ure. cZdruženi zdravstveni dom Ptuj Vodja TOZD Služba splošne medicine ^ . ^ , dr. Ante Mik ta Lr. UGODNI REZULTATI ANKETE Pod strokovnim vodstvom so dijaki ptujskih srednjih šol v dneh od 2. do 6. novembra 1976, v vseh krajevnih skupnostih na območju ptujske obŠne, opravili posebno anketo, ki je obseg^a štiri vprašanja. V vs^ krajevni skupnosti so vprašali najmanj 70, največ pa 150 občanov. Pri tem so pazili tudi na to, da so bili vprašani iz vseh naselij oziroma vasi, vseh poklicev in starosti in tudi obeh spolov. Tako je na vprašanja odgovorilo okrog 2000 ptujskih občanov in delovnih ljudi, kar daje ^ede na vzorčno izbiro vprašanih, precej realno podobo predreferendumskega razpoloženja med občani. Ker je bila anketa povsem anonimna, zato so občani tudi odkrito odgovarjali na vprašanja. Na prvo vprašanje ^ede obveščenosti, da v občini pripravljamo referendum za samoprispevek, je manj kot 10 odstotkov občanov izjavilo, da o tem še niso bili obveščeni. Precej višji odstotek pa je tistih, ki so izjavili, da v njihovi krajevni skupnosti še niso razpra^jali o potrebi gradnje šolsk^a prostora in izvabi referenduma. To kaže, da v vseh krajevnih skupnostih se niso dovcJj zavzeli pri neposrednem delu med občani, temveč so razprave ostajale preveč le med člani organov in organizacij v KS. Večina vprašanih je tudi mnen^, da bo referendum za šolski prostor v ptujski občini uspel in izjavili so, da bodo sami ^asovali ZA samoprispevek. Rezultati ankete so vsem subjektivnim silam v občini le spodbuda za še bolj mavahilo v svoje prostore otroke, da bi si ogledali naprave in seznanili z ži\)icnjcni delovne skupnosti. Potrebno bi bilo srečanje najmlajših iz vaŠK.sa in mestnega okolja. Zakaj ne bi zaupali pionirjem različnih nalog v delovnih akcijah, kot so ureditev ulice, čuvaje parkov, spominskih obeležij itd ? Dosti je stvari, ki lahko obogatijo otroke. Človek je največja dragocenost v naši družbi. Skrb je odraz te dragocenosti, /ato si moramo prizadevati, da naredimo čimveč za lepše otroštvo naših otrok, da bodo zrastli v rod bogatih osebnosti. Slavko Feguš, študent PA Republiški odbor sindikata delavcev kovinske industrije Slovenije zasedal v Ptuju »Objektivne okoliščine vzrok, da smo delili preveč!" Republiški odbor sindikata delavcev kovinske industrije Slove- nije, se je na svoji 25 seji, ki je bila 5. novembra v Ptuju, sestal skupaj z občinskim odborom sindikata delavcev kovinske industrije obči- ne Ptuj. Seji je predsedoval pred- sednik republiškega odbora Raj ko Orešek; udeleiili pa so se ie pod- predsednik RO Joie Čebela, Sekretar RO Srečko Mtinarič, na- mestnica sekretarja RO Vida Prin- čič, predstavniki osnovnih orga- nizacij sindikata in delovne orga- nizacije AGIS, podpredsednik občinskega sveta ZS občine Ptuj, Franc Klemenčič in drugi. Uvod v razgovor je bil namenjen predstavitvi perspektivnega razvo- ja delovne organizacije AGIS, ki ga je podal mag. Vaclav Vrabič in med drugim povedal, da je bodoči razvoj obeležen predvsem v okviru razvoja avtomobilske opreme, gumarstva in servisne dejavnosti. Odbor se je nato dalj časa zadr- žal pri vprašanju, zakaj se je oseb- ni dohodek v kovinski industriji Slovenije delil preko dogovorjenih sredstev po samoupravnem sporazumu in mimo resolucijskih načel. Odbor je v svoji politični oceni in opredelitvi do kršiteljev povedal, da se jih naj ne kaznuje, kajti nastala situacija je v veliki meri odraz objektivnih okoliščin, na katere pa kolektivi ne morejo vplivati. Prizadevanja za uresniči- tev ustavnega načela vsakemu po njegovem delu, še niso dala želje- nih rezultatov, zato bo nujno poiskati bolj objektivna merila za delitev po delu. Med sklepe štejemo ugotovitev, da so sindikati doslej premalo dosledno delali pri dograjevanju sistema samoupravnega spora- zumevanja. Pomanjkljivosti v samoupravnem sporazumu, kot primer navajamo vprašanje solidarnosti in garancije, bo potrebno natančneje rešiti. Sindikalna usmeritev v prihodnje ne bo mogla mimo prizadevanj za dosego realnejšega odnosa, da bo- do delavci za delo v enakih poklic- nih skupinah ob približno enakih delovnih pogojih in normalnem delovnem učinku, prejemali približno enak osebni dohodek. Osnutek sindikalne liste 77 vse- buje spremembe in dopolnitve gle- de na novo ustavo in zakon o združenem delu. Tudi o tem je tekla razprava na seji. Odbor je nakazal osnovne usmeritve, kako bi naj tekla razprava v osnovnih organizacijah sindikata delavcev kovinske industrije. Cas za razpra- vo je kratek, zato se bo v razpravo treba vključiti takoj. Največ razprave je bilo o ,,izpadu" 5 odstotkov za fluktuacijo. Za kaj v bistvu gre? Ze prve razprave so pt)kazale, da se velika večina delovnih ljudi ,,nc>če" odreči dodatku za fluktuacijo. To je ponoven dokaz, da so naša gleda- nja preveč osebna in da se v tem trenutku ,,bojimo", da se nam bi osebni dohodek zmanjšal za toliko in toliko dinarjev. Ce sindikalna prizadevanja vodijo v smer, vsake- mu po njegovem delu, nam mora biti jasno, da je prispevek za fluktuacijo, dejansko prispevek za nedelo. V razpravi je treba povedati, da se z odpravo tega dodatka v povprečju osebni doho- dek ne bo znižal in da je sredstva za to potrebno ohranjati v masi Ol), da pa je treba najti ustrezno stimulativno obliko. V razpravi se bomo pogostokrat tudi ustavljali ob vprašanjih: regresa za prehrano, regresa za let- ni dopust in podobno. Osnutek sindikalne liste 77 prinaša tudi določilo, da bi se naj poslej p(xleljevale jubilejne nagrade za skupno število delovnih let ne gle- de na to, kje je bil delavec zapo- slen. Odbor je obravnaval še predlog vsebinskih in operativno akcijskih nalog pred sprejemom ekonomske resolucije za leto 1977 in informa- cijo o ustanavljanju posebnih izo- braževalnih skupnosti v skladu s pripravami na reformo usmerjene- ga izobraževanja. MG Hiša nasproti ma^strata, na trgu MDB v Ptuju dobiva novo preobleko. Stavba, v pritličju je restavracija Evropa, v nadstropju pa Projektivni biro, se pridružuje obnovitvam, ki so zručUna za stari del oč^a ob Dravi. Na zgradbi bodo med drugim obnovili tudi streho. Zgradba ima eno najlepših baročnih fasad v Ptuju in je iz prve polovice 18. stoletja. Njen pritlični dd krasi rustika, motijo le kavarr^ka okna, okna v nadstropju pa bogate čela in dekorativne bdustrade, stene pa razno obUkovana polja s plastiko na vogalu. Besedilo in slika: zk Ves6lo Martinovanje Danes v zgodnjih jutranjih urah smo lahko na naših cestah tu in tam srečali dobrovoljčka, ki je meril ce- sto od veselega Martinovanja. Na- šemu fotoreporterju pa ni znano, ali je tudi ta prometni znak ,,mai1i- noval" ali pa ga je ukrivil kak veseli Martin. Foto: zk Solidarnost ob pravem času v sredo, 3. novembra smo obi- skali Borisa, Vlasto in Urško Vu- čak, ki so si komajda nekoliko opomogli od požara, ki jih je pre- senetil v stanovanju 29. oktobra ob 2. uri zjutraj. Vlasta, zaposlena pri skupnosti socialnega skrbstva občint Ptuj in Boris, zaposlen pri GP Stavbar, TOZD Gradbeništvo Drava Ptuj, sta najprej povedala, da ne moreta verjeti da so vsi trije ostali živi in zdravi. ,.Zbudil sem se sredi dima", je pričel razgovor Boris Vučak, ,,pre- budil ženo in takoj stekel v ku- hinjo po hčerko Urško in jo odne- sel na stopnišče, kjer jo je vzela k sebi soseda..." ,,V sobi je bilo tako zadušljivo, da sem morala takoj na balkon po zrak" je nadaljevala s pripovedo- vanjem Vlasta, ,,nameravala sem se takoj vrniti v sobo, da bi poma- gala gasiti, pa nisem mogla, ker se je ogenj v trenutku razplamtel po celi sobi. Poklicala sem moža, ki mi je dejal, da naj počakam tam, da bo prišel pome." ,,Ko sem odnesel ven Urško sem pograbil gasilni aparat in pričel ga- siti že pri vhodnih vratih v stano- vanje, notri pa nisem mogel zaradi vročine in plamenov, ki so se raz- širili že v predsobo. Tudi sosedje so takoj priteli na pomoč in mi prinesli ostale gasilne aparate. Skrbelo fne je, ker nisem vedel, kaj je z ženo..." ,,Z aparati sem poskušal omejiti požar, da se ne bi razširil na ostala stanovanja, več nisem mogel stori- ti," pravi Boris, ,,hotel sem priti v dnevno sobo, da bi pomagal V la- sti. Požar so dokončno pogasili gasilci, sosedje in jaz smo storili kar smo mogli." Kakšen je vzrok požara? sta se zamislila. ,,Sama ne bi mogla reči kaj je povzročilo požar, komisija UJV Maribor je ugotovila, da je prišlo do požara zaradi kratkega stika na vključeni električni blazi- ni. Škodo, ki je nastala, so ocenili okrog 5(K).000 dinarjev. Najino enosobno stanovanje je popolno- ma uničeno. Ostala sva brez oble- ke, vsa oprema v dnevni sobi je zgorela, parket, podboji, zaradi visoke vročine je odpadel omet, uničen je pralni stroj, oprema v predsobi, tudi kuhinjsko pohištvo je tako uničeno, da najbrž ne bo uporabno. Zgorela je tudi moja diplomska naloga", pravi Vlasta, ,,pa tako dolgo sem jo pripravlja- la..." ,,Povedati morava, da so nama takoj priskočili na pomoč sosedje, ne samo da so pomagali pri ga- šenju, še isti dan so pokazali svojo solidarnost s tem, da so nama izročili denar, ki so ga zbrali vsi stanovalci. Istega dne sva dobila naročilnico trgovskega podjetja Iz- bira Ptuj za nakup živil, obleke in opreme,pomagal nama je občinski odbor Rdečega križa. Tudi najini stxielavci v delovnih organizacijah so s takojšnjo akcijo zbiranja pri- spevkov priskočili na pomoč, Bo- risovi sodelavci pa že opravljajo vsa gradbena dela, ki so potrebna pri ureditvi stanovanja po naročilu Samoupravne stanovanjske skup- nosti Ptuj. V najtežjih trenu/kih so se izkazali najini prijatelji, tako z denarnimi prispevki kot z oblačili, saj so nas vse tri oblekli. Seveda nama pomagajo tudi starši, pred- vsem pa bratranec Zdenko Reberc, pri katerem začasno stanujeva. Ne moreva verjeti, da so ljudje tako dobri, saj so naju sosedje vsak dan vabili na kosilo, svoje obiske sva sprejemala kar pri .sosedih — res, nimava besed, da bi se lahko vsem, ki nama pomagajo v teh težkih trenutkih, lahko zahvalila. Ne ve- va, kako bova lahko povrnila vso to dobroto. Ne želiva si, da bi se komurkoli zgodilo kaj takšnega kot nam trem. To priložnost bi izkoristila za to, da se v.sem, ki so nama kakorkoli pomagali toplo zahvaliva in upava, da bova kdaj lahko to povrnila. Vse gorje lažje prenašaš, ko vidiš, da v nesreči nisi sam. Kljub vsej škodi in nesreči pa smo tako srečni, da smo ostali vsi trije živi, samo da smo skupaj..." sta svoje pripovedovanje končala Boris in Vlasta. V pogovoru z njima sem opazi- la, da jim je pogled neprenehoma uhajal k 3-letni hčerki Urški, ki se Na vihu bid^a je dobro vidna črna Ksa, ki je ostala po požaru, tudi razpokana oken- dca stekla v stanovaiju Vučakovih so priča katastrofi Foto: M. Ozmec je sproščeno igrala z otroki. Naj- bolj sla ve.sela tega, da je Urška takšna, ko je bila pred nesrečo. Vesel, razigran otrok, ki ne ve, kakšni nesreči so za las ušli mami- ca, očka in ona sama. N. D. Požar, ki je izbmhnil v spalnici je uničil vse. Na sliki del elementov, ki je kljub zogljenelosti še stal, v ozadju so vidne razpokane stene. vreme do nedelje, 21. novembra 1976. Zadnji krajec bo v neddio, 14. novembra ob 12.39. Napoved: V naslednjih dneh bo naše kraje zajd hladen val, vendar bo lepo vreme še približno do 18. novembra. Mrzlo, oblačno in občasno deževno vreme bo od 18. novembra, sneg med dežjem je verjeten do nižin. Nadaljni iz^edi: Pihah bodo sveži vetrovi. Lepo vreme bo držalo približno od 20. do 27. novembra. V času od 28. do 30. novembra bo snežilo. Zato bomo imeli v začetku deconbra lepo in mrzlo zimsko vrane. Alojz Cestnik CILJI IN NALOGE V dvorani narodnega doma v Ptuju je bila včeraj popoldne dese- ta redna seja občinske konference ZKS Ptuj. Seji so prisostvovali tudi člani občinskega političnega aktiva, komisij in odborov ter ravnatelji in sekretarji ptujskih srednjih šol. Osrednja tema razprave je bila pre- obrazba srednjega šolstva in priprave na referendum. Uvod v razpravo je dal Alojz GOJClC, sekretar komiteja, ki je poudaril, da mora konferenca sle- diti trem osnovnim ciljem: — Razbistriti vsa vprašanja pre- obrazbe srednjega šolstva v usmer- jeno srednje šolstvo. — Odgovoriti na vprašanje, kako se v skladu s socialističnimi pedagoškimi cilji in ustavno opre- delitvijo organizirati na področju srednjega šolstva v ptujski občini. — Oceniti današnje stanje pri- prav za uspeh referenduma, ki bo 21. novembra, da bi tako plebisci- tarno zvedeli, ali občani stoje za na.šimi prizadevanji. Nato je tov. Gojčič podrobneje razčlenil splet vprašanj, katerim mora slediti preobrazba srednjega šolstva in nakazal cilje usmerjenega izobraževanja. Pri tem je posebej naglasil načelo, da mora v samo- upravnem odločanju enakopravno sodelovati po ena tretjina učiteljev, uporabnikov in učencev. Posebej je poudaril, da mora usmerjeno izo- braževanje temeljiti na dosežkih so- dobne znanosti, na izsledkih marksističnih teoretičnih in prakti- čnih spoznanj razvoja socializma in razvoja človeške civilizacije kot ce- lote. V drugem delu svojih uvodnih razmišljanj je tov. Gojčič kritično ocenil predlog nove organiziranosti bodočega srednješolskega centra in pri tem naglasil, da preveč izhaja- mo iz sedanjih srednješolskih zavo- dov, ki so združeni v SOZD. Pred- lagal je, da bi moral novi srednje- šolski center imeti v začetku vsaj 9 pedagoških enot, ki bi jih naj pove- zoval svet srednješolskega centra kot najvišji samoupravni organ, razen zbora delavcev. Poleg razmeroma ugodne ocene stanja priprav je v uvodnem poročilu tov. Gojčič poudaril pred- vsem naloge članstva ZK, ki mora- jo biti družbeno aktivni v vseh družbeno-političnih organizacijah in v društvih v sleherni krajevni skupnosti in v organizaciji združe- nega dela. Pri tem je poudaril, da so komu- nisti v najširši družbeni aktivnosti dolžni pridobivati, mobilizirati in prepričevati vse občane za poziti- ven izid referenduma. Vse osnovne organizacije ZKS so še enkrat dol- žne, skupaj z ostalimi družbeno- političnimi organizacijami podrob- neje oceniti stanje pred referendu- mom in aktivirati vse subjektivne sile v tistih delovnih sredinah in na- seljih, kjer ocenijo, da ni priprav- ljenosti za uspešen izid referendu- ma. Komunisti so se posebej dolžni izkazati pri delu znotraj SZDL pri operativnih pripravah in pri tehni- čni izvedbi referenduma, pri delu v glasovalnih odborih in v komisijah. Neposredno po referendumu pa so dolžne vse osnovne organizacije ZKS podrobneje oceniti delo vsake- ga svojega člana v prizadevanjih za pozitiven izid referenduma v sleher- ni krajevni skupnosti. Uvodnemu poročilu je sledila ob- širna in vsebinsko bogata razprava, ki je ob zaključku redakcije še tra- jala, zato bomo o njeni vsebini po- ročali v prihodnji številki. F. Fideršek Predstavnika RK SZDL na obislai vPbiu Občinsko konferenco SZDL Ptuj sta v ponedeljek obiskala predstavnika republiške konferen- ce SZDL Slovenije, Nika Verbi- čeva in Drago Seliger. V razgo- voru, ki so se ga poleg predstavni- kov občinske konference SZDL Ptuj, udeležili še predstavniki drugih družbenopolitičnih orga- nizacij so osvetlili delo občinske konference in njenih organov, s posebnim poudarkom na njeni frontni organiziranosti in delo- vanju ter pregledu dela krajevnih konferenc SZDL. Razgovor je izzvenel v smislu priprave ocene dela celotne občinske konference SZDL Ptuj. Ocene, ki jih je dal razgovor, so več kot zadovoljive. MG Z MOTORNIM KOLESOM V AVTO V nedeljo, 7. novembra okoli 18.15 se je zgodila na križišču pred tovarno gUnice in aluminija v Kidričevem huda prometna nesreča, ki je teijala smrtno žrtev. Štefan Cigan iz Kidričevega 84 se je z osebnim avtom peljal iz Apač proti Ptuju. V križišču pri TGA mu je nasproti pripekal z motornim kdesom Ivan Krajnc iz Apač 226. PriSoje do trčenja, pri tem je Kr^nc nakrqu nesreče po3codbam podlegel. SMRT POD KOLESI VOZA V soboto, 6. novembra se je zgodila huda prometna nesreča v Zabovdh pri Ptuju. Zjutr^ okoli 8.30 sta 39-letni Ignac Bračič in njegov 10-letni sin Maqan pripela traktor za voz in odpeljala. Marjan Bračič je stal na priključku voza. Med vožnjo pa je nenadoma omahnil in padel pod kolesa voza. Bil je na mestu mrtev. -OM RODI I,K SO: Marija Plohi, Trnovci 10 — de- klico; Antonija Emeršič, Belavšek 32 — deklico; Matilda Gredelj, Tržeč n. h. — deklico; Bernarda Segula, Mariborska 32 — Jasno; Elizabeta Murko, Podvinci 134 — dečka; Terezija Belšak, Slomi 14 — Lidijo; Elizabeta Majer, Bukovci 151 — dečka; Anica Smigoc, Vel. Varnica 50 — dečka; Rozalija Ste- fanec, Trstenjakova 14 — Nino; Anica Majcenovič, Brezje 12 — de- čka; Stanka Kustec, Litmerk 46 — dečka; Marija Kostanjevec, Mo- škanjci 45/b — Andrejo; Milena Serdinšek, Kvedrova 5 — Vitjana in Stašo; Marija Zoreč, Grajenščak 74/a — Tomaža; Marija Stumber- ger, Zg. Hajdina n. h. — deklico; Danica Pintarič, Mejc 6 — Marja- na; Kristina Vidovič, Strajna 57 — dečka; Antonija Trop, Runcč I.^ — dečka; /denka Majccn, Bresnica 28 — Andrejo; Jožica Ljubeč, Rajšpova 5 — deklico; Angela Ko- larič, Ciajevci 6 — dečka. Poroke: Vladimir Breznik, Biš 25 in Mile- na Ornik, Biš 25; Alojz Krajnc, Hlaponci 52 in Frančiška Kolarič, Polenci 49; Franc Arnuš, Pacinje 39 in Sonja Nežmah, Placar 64. Umrli so: Marija Vidovič, Skorba 57, roj. 1901, umrla 31. oktobra 1976; Jo- žef Car, Volkmerjeva 10, roj. 1915, umrl 3. novembra 1976; Anton Ri- bič, Vošnjakova 3, roj. 1888, umrl 30, oktobra 1976; Ivana Klajnšek, Volkmerjeva 10, roj. 1892, umrla 30. oktobra 1976; Štefanija Macun, Prepolje 68, roj. 1919, umrla 28. oktobra 1976; Franc Vaupotič, Po- povci 15, roj-1928, umrl 1, novem- bra 1976; 1 rane Šešerko, Rogozni- ška 35, roj. 1912, umrl 2. novem- bra 1976; Katarina Varžič, Slove- nja vas 72, roj. 1912, umrla 3. no- vembra 1976; Cecilija Jančič, Kicar 41, roj. 1911, umrla 4. novembra 1976; Marija Voda, Mestni vrh 43, roj. 1885, umrla 5. novembra 1976; Elizabeta Kopajnik, Zg. Hajdina 15H, roj. 1906, umrla 7. novembra 1976; Marija Lah, Orešje 28, roj. 1899, umrla 7. novembra 1976. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški odbor, glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK. Uredništvo in uprava Radio-Tednika telefon (062) 77-079. Celoletna naročnina znaša 100 dinarjev, za tujino 200 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-601-10649. Tiska Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.