Poštnina plačana v gotovini CENA IZVODA 20 DIN mi 1 !! izdaja Tiskovni svet »Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Prešern tgor — Rokopisov ne vr- čarno — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo In -.prava v Ljubljani — Urednlštvoi Likozarjeva uk 12, upravai Cankarjeva l. (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal m - Čekovni račun uprave C0-KB-2-Z-8! — Teletonli uprava 21-2SI, urednlštvoi 11-691 (ob nedeljah tudi 31-193 In 30 278) - Celoletna naročnina 400 din, polletna 200 din. ;"Elli Šebenik se je sir* .odrsd Leto XIII. — št. 40 V Ljubljani, 6. oktobra 195? ii!==dltlii= S3HE Reka, 0. oktobra. Danes je kolesarski klub iz Reke organiziral medklubsko kolesarsko dirko na 150 km dolgi progi Reka—Podgrad— Kozina—Divača—Ribnica—Ilirska, Bistrica— Reka. Na startu se je zbralo 15 tekmovalcev iz Pulja, Ljubljane, Vir ja in Reke. Med njimi so bila znana imena kot Volčič, Levačič, Šebenik, Flajs in Jugo. Takoj s starta je do- 1. conska nogometna liga gg gg m jS> n OdMtm igha LjIlMiaiie V conski nogometni ligi z nestrpnostjo pričakujemo poročil o naših treh zastopnikih, ki igrajo letos s prav spremenljivo srečo. Po četrtem kolu, ki je bilo odigrano danes, lahko zabeležimo popoln uspeh le pri Siškarjih, ki so dobesedno »povozili« Uljanik iz Pulja, hkrati pa sta nas razočaral Branik, ki je bil poražen v Šibeniku in Odred, ki -r po svoji stari, a vendar žalostni navadi, bi rekli njegovi tudi najbolj vneti kibici — vozi po svoje. Spet jte izgubil dve točki, tokrat na tujih tleh. Tako sta Branik in Ljubljana za teden dni zamenjala vlogi in se je Ljubljana preselila na čelo slovenskih udeležencev. Favoriziarna Lokomotiva iz Zagreba je začela lomiti kopja, vendar samo za pol izkupička na Reki. Presenetil pa nas je Tekstilac, ki je katastrofalno porazil zagrebški Metalac. Prav zares je burno v tej ligi in lestvica se spreminja od tedna do tedna. Za naše pa velja ta teden tale vrstni red: Ljubljana zavzema častno četrto mesto, daleč za njo na devetem je Branik, Odred pa je ostal prav tako v »kletnih prostorih« na desetem mestu. Ljubljana, 6. okt. — Menili smo, da Uljanik letos ne predstavlja nevarnega nasprotnika im zato smo foiili danes, ko smo se odpravljali na stadion v šiško, kar prepričani v zmago domačega moštva. Toda tokrat so Ljubljančani dali zares vse od sebe in nasuli v vrata Uljanika pravo točo golov, kar jim je precej izboljšalo razliko v golih in seveda — vsaj za kratek ča.s — položaj na lestvici. Okrog 1500 gledalcev, ki so ob dokaj hladnem toda/ sončnem Vremenu spremljali potek na stadionu v Šiški, pa kljub temu ni bilo zadovoljnih. »Se hočemo gole, gole...« so vzpodbujali domače, ki bi svojo veliko premoč zares ilahko izrazili z dvoštevilčnim rezultatom. Ljubljana ; Uljanik 7:0 (5:0) Uljanik: Puniš, Lorenzin, Scoceo, Paraguna, Denin, Vidoš, Černjul, Maluvukovič Golič. Miletič, Čerin. Ljubljana: Zupančič, Pirc, Čretnik, Prelesnik, Sočan, Mežan, Kom-poš, Perharič, Dolenc, Hacler Gosar, Sodnik Fant iz Zagreba, mejna inž. Skalar in Kičan iz Ljubljane. Strelci: Perharič v 11., 17., 23. in 53. min., Dolenc v 36. in 51. min, (11 m) ter Hacler v 38. min. Že v 1- minuti je mladi Gosar na levem krilu krasno ušeil skozi obrambo in streljal, toda v prečko... To je kazalo, da bo danes Uljanik doživel precej močan poraz. Zares so Ljubljančani začeli z velikim obleganjem obrambnega prostora gostov in serija golov je sledila kar v nekaj minutah. Sicer smo morali čakati na uresničitev dokaj smiselnih in zelo lepih akcij ljubljanskih modro-belih do 11. minute. Toda fantje so nas t-okrat zadovoljili in zares zaigrali tako, kot se spodobi. Skoraj vsaka akcija, ki jo je uprizoril ljubljanski napad, je bila nevarna za goste iz Pulja, le-ti pa niso predstavljali pravzaprav nobene težje ovire za domačine. Vsi doseženi goli so bili lepi ali pa plod premišljenih akcij. Kot strelec se je tokrat najbolj izkazal Perharič, ki je bil sicer tudi v napadu odličen, ne moremo pa tudi drugim očitati, da so bili mnogo slabši od njega, razen Kompoša, ki je v drugem delu precej popustil. Vse akcije napada je lepo povezovala solidna krilska vrsta, kjer se skoraj ni opazila odsotnost za gripo obolelega Grudna, zadaj pa sta uspešno čistila oba branilca Pirc in Čretnik, ki sta bila tokrat zelo marljiva. Igra je bila v prvem delu v absolutni premoči Ljubljane, kar so (Nadaljevanje na 8. str.) »Stari« Sočan je bil danes mladeniški. Spet je dobro dirigiral moštvo ljubljanskih modro-belih in ni v majhni meri zaslužen za to, da je mreža »Ljubljane« ostala nedotaknjena. bil okvaro d član ljubljanskega Roga Židan. Čaka »ra! na novo kolo, nato pa je nadaljeval dirko. Pred Ribnico, ko sta imela okvaro Levačič in Jugo, je ušel Šebenik in imel kmalu 4. min. prednosti pred skupino. S to prednostjo je tudi privozil na cilj, čeprav so ga ostali tekmovalci neprestano zasledovali. Šebenik je prevozil to progo v času 4;13:20 s povprečno hitrostjo 34.8 km na uro. Rezultati: 1. Šebenik (Rog) 4; 15:20, 2. Žirovnik (Rog) 4;19:03, 3. Levačič (T) 4;19:10, ' 4. Flajs (O) 4; 19:10, 5. Bajlo (Prvi maj) 4; 19:14, 6. Jugo (Rijeka) 4; 19:14, 7, ValčiČ (Pul.) 4;19^14. Na cilj je privozilo le deset tekmovalcev. Med ekipami je zmagal Rog (Šebenik, Žirovnik, Židan) v času 12;59:35. , F. M. Madžarska: Francija 2:0 Danes, sta se v Budimpešti srečali nogometni reprezentanti Madžarske in Francije. Po boljši igri so zasluženo zmagali domačini z 2:0 (1:0). Atletska reprezentanca Zahodne Nemčije jo v Duisburgu premagala najboljše atlete Francije s 118:94 točkami. Nogometna reprezentanca Grčije je včeraj v Atenah premagala B-reprezontanco Francije z 2:1 (1:0). Obe moštvi sta igrali dokaj slab nogomet, kljub temu pa je bila igra hitra, često pa tudi precej groba. Za svetovno smučarsko prvenstvo v alpskih disciplinah, ki bo od 1 do 9. II. 1958 v Bad Gastenu, se je prijavilo doslej ze 24 držav, med njimi tudi Jugoslavija. Pred 60.000 gledalci sta igrali v Belfastu nogometni reprezentanci Irske in Škotske neodločeno 1:1 (0:0). Atletsko prvenstvo Slovenije v mnogobojih in štafetah Izvrstni reznltali, slaba udeležba ODREDU se zatika Zagreb, 6. okt. Igrišče Trešnjevke. Nogometna tekma I. cone. Gledalcev 2000, sodnik Rejič iz Splita, Vreme sončno in zmerno toplo. Elektrostroj: Tomaševič, Petrovič, Sobolj, Kristovič, Sack, Trupeljak, Šaban, Horvatič I., Jabušk, Kežman, Hercigonja. Odred: Jazbinšek, Medved, Udovič, Žumbar, Berginc, Klančišar, Žižek, Kranjc, Frič, Guban, Ilalilagič. Strelci: za Elektrostroj: Horvatič, Sebalj (enajstmetrovka) za Odred Erič. Elektrostroj : Odred 2:1 (1:0) Odred je danes izgubil obe točki v povsem enakovredni igri zaradi levega branilca Udoviča, ki je igral nesmotrno in pri stanju 1:0 za domače po nepotrebnem zakrivil enajstmetrovko v svojem kazenskem prostoru. Žogo je zadržal z roko. Sebalj je izvedel ostro kazen, ki jo sicer zanesljivi Jazbinšek ni mogel ubraniti. , Prvi polčas je pokazal bolj živo igro od drugega dela, vendar za ves Potek ne moremo reči, da bi katero °d obeh moštev imelo trajnejšo premoč. Tako Elektrostroj kot Odred imela na trenutke premoč in v nasu njihovih napadov, sta oba vranja z lepimi paradami reševala sv°ji mreži. Elektrostroj je dosegel Prvi.gol po Horvatiču, ki se je prebil skozi Odredovo obrambo in neovi-rano strel jal. Ko je Elektrostroj vo- dil z 2:0, so Odredov! igralni zaigrali bolj živo in začeli oblegati, nasprotna vrata, kjer pa je bil odlični Tomaševič. 17. minut pred koncem je Berginc ostro streljal. Žogo je vratar Tomaševič v padcu odbil, pritekel pa je Frič in jo prisebno poslal v mrežo. Vse do konca tekme je domača obramba odstranjevala nevarnosti. Ko govorimo o najboljših, moramo pohvaliti Žumbarja, ki je bil izredno požrtvovalen in vseh 90 min. igre neutrudljiv. Poleg njega se je odlikoval tudi Jazbinšek ter srednji krilec Berginc, pri domačih pa vratar Hercigonja in Kristovič. Ljubljana, 6. oktobra. — Včeraj In danes je bilo na stadionu Odreda prvenstvo Slovenije v štafetah ln mnogobojih. Kot Je že tradicija za ta tekmovanja je bila udeležba tudi tokrat dokaj skromna, zato pa smo lahko povsem zadovoljni z doseženimi rezultati, ki so v mnogih disciplinah tudi prešli dosedanje rekordne meje. Vreme Je bilo sicer lepo, toda za doseganje vrhunskih rezultatov^ je bila temperatura že prenizka. Organizacija tekmovanja ni bila najboljša, kar g;e deloma na račun organizatorja atletskega kluba Odred, deloma pa na račun majhnega števila sodnikov. Tekmovanje se je odvijalo takorekoč v tajnosti, saj gledalcev ni bilo, kar pa ni nič čudnega, saj ntsmo nikjer zasledili, da bi bilo kaj napisanega o tej prireditvi. Od rezultatov je nedvomno najboljši nov slovenski in jugoslovanski rekord v peteroboju za članice, ki ga Je dosegla Odredova atletinja Draga Stamejčič. K novemu rekordu je pripomogel zlasti odličen rezultat v metu krogle (tretji letos v Jugoslaviji) in psr zelo dober rezultat v teku na 80 m ovire. V deseteroboju sta se Brodnik in Kolnik, ki je prvič nastopil v tej disciplini precej časa uporno borila. Sele po šesti disciplini je prevzel vodstvo rekorder Brodnik. Mnogoboje so ocenjevali po starih tabelah, zato smo sami vzeli nove tabele, da vidimo kako je z rekordi. Po naših računih je Brodnik za 13 točk izboljšal svoj slovenski rekord, Stamejčlčeva pa je bila za 103 točk boljša od prejšnje znamke. Kolnik je bil zelo dober in če bi tekel na 1500 m do konca, bi dosegel drugi najboljši rezultat v deseteroboju v Sloveniji. Tudi v troboju za mlajše mladince bi kmalu videli nov rekord, saj je Rojko le za 8 točk zaostal za svojim rekordom. Nov rekord je prinesla tudi štafeta 4 X 200 m mlajši mladinci Ljubljane. Rezultati: člani — deseteroboj Brodnik (K) 6513 (100 m 11.7, daljina 6.42, krogla 13.20, višina 171, 400 m 54.4, 110 m ovire 16.1, disk 34.91, palica 3.70, kopje 51.85, 1500 m 5:02.4), Kolnik (O) 5815 (11.2, 6.73, 11.71, 168, 54.3, 16.5, 33.14, 3.70, 40.56), Kopitar (K) 5494 (kopje 59.27), 200 m ovire Kopitar (K) 26.0, Zupančič (K) 26.0, Kovač (K) 26.6, 4 X 200 m Kladivar (Kovač, Kopitar, Cajhen, Zupančič) 1:34.4, 4 X 800 m Ljubljana (Homan, Molan, Veber, Špan) 8:08.1, članice — peteroboj Stamejčič (O) 4484 (krogla 12.87, višina 140, 200 m 26.0, 80 m ovire 11.6, daljina 5.43) Ostrovška (B) 3036, starejši mladinci — peteroboj Kač (K) 2822 (kopje 60.89), Baggia (L) 2715, Vidmar (O) 2466, Skul (O, 2400, 4 X 200 m Svoboda (Raj-ner, Pilgram, Rupnik, Jeraj) 1:39.7, 1500 m zapreke Špan (L) 4:49.4, mlajši mladinci — troboj Rojko (L) 2194, Šketa (K) 1784, Boldin (O) 1559, Sosič (O) 1523 , 3 X 1000 m Ljubljana (Močnik, Lamut, Hočevar) 9.24.8, 4 X 200 m Ljubljana (Polič, Korošec, Munih, Taljat) 1:36.0, 1500 m zapreke Hočevar (L) 5:09.2, mladinke — troboj Škrjanec (O) 2337 (krogla 12.62 višina 138, 100 m 13.1), Puc (L) 2297 (100 m 12.8), Kotnik (P. N. m ) 1999, Komel (L) 1742, 4 X 60 m Kladivar (Rečnik, Silan, Leban, Lešnik) 13.5, 1 X 200 m Ljubljana (Komel, Puc L., Kuntarič, Puc M.) 1:57.7. It, M. Mihalič v življenjski formi Danes je bil v Atenah svečano zaključen prvi dvoboj atletskih reprezentanc Balkana in Skandinavije, ki naj bi postal tradicionalno srečanje atletov severa in juga Ev- Atletski dvoboj Balkan e e Skandinavija CONSKE LIGE: LESTVICA I. Lokomotiva Tekstilec Šibenik Ljubljana Rijeta Tresnjcvka Elektrostroj. Metalac Branik Odred Orient Jadran Scgesta Oljanik Šibenik : Branik 2:1 Rijeka : Lokomotiva 2:2 Trešnjenka : Orient 2:1 Jadran : Segesta 1:0 Tekstilne : Metalac 6:0 12:2 14:5 3:3 16:10 9:5 6:4 6:7 5:7. 14:7 6:7 7:13 3:13 4:8 4 0 0 4 1:17 0 Atene, 6. okt, V petek zvečer se je na olimpijskem stadionu v Atenah pričel veliki dvoboj med atletskima reprezentancama Skandinavije in Balkana. Obe ekipi nista nastopili v najmočnejši postavi in zlasti je bila oslabljena ekipa Balkana, ker je v Atenah nekaj tekmovalcev zbolelo na gripi. Tako jc prišlo do precejšnjih sprememb in tudi do višjega vodstva Skandinavije, kot Iskre< je bil danes na igrišču Mladosti v Stražišču propagandni turnir v malem rokometu. Na turnirju, ki je bil obenem organiziran v počastitev petnajste obletnice USAOJ, jc sodelovalo osem ekip. Turnir je pokazal, da zanimanje za to zvrst športa na Gorenjskem iz dneva v dan raste. L. M. zvečer Lj;u;blij-ančani odpravili v Karlovcu domačega Železničarja z 91:83, so s to zmago potisnili Karlovca n e na dnu lestvice med kandidate za izpad iz lige, sebe pa -prav pod sam vrh tna' drugo častno mesto. Včeraj zvečer so bila -naša pričakovanja -upravičeno nestrpna, ko -smo poizvedovali za rezultat med Ljubljano in BSK. Upali smo, da bo morda Ljubljani le uspelo ponoviti zmago iz Karlovca, toda, žal, smo bili za to veselje prikrajšani. BSK : Ljubljana 90:80 (31:40) Do desete minute drugega polčasa je bila Ljubljana v vodstvu. Prav v tej minuti pa je v moštvu BSK vstopil izvrstni Otaševič, ki je uspešno zaposlil najboljšega strelca v državi Kolrača. Takoj za tem je prišlo do preobrata, Beograjčani so prešli v vodstvo in Ljubljana je predala orožje. Bogdan Miiller je sam nasul 37 košev, toda kaj poma-od svojih ljubljencev — stolico. V ga, ko je bil Korač še boljši, saj je Ljubljana tu uspeta... Beo-grad, 6. okt. Ko so v četrtek ALUMINIJ IMA DOBRE TENISAčE Ljubljana, 6. okt. Tudi sinočnje srečanje med 01ym.pijo in Železničarjem iz Karlovca, ki je z eno nogo že v nižjem tekmovanju, se je odvijalo v znamenju juriša ljubljanskih študentov na novo stotico. Železničar si pač ni mogel obetati kaj boljšega od poraza, šlo je le za to, k-oliiko košev jim b-od-o nasuli Ljubljančani in če b-o tudi juriš na . ______, ____________ stotico uspel. In uspel je ta juriš, dvomili, da bi nepristransko p reso- dost-A ; Mladost B- 5:1 (1-3), KAD : Pia-čeprav bi bila razlika v koših lah- jali dogodke na igrišču. L. M. nika 6:5 (1:5). ko še večja. OIympia : Železničar 116:55 vSe -predno bi na kr-atk-o popisali včerajšnje dogodke pod Ceikinovim gradom, moramo spregovoriti nekaj besed o slabi organizaciji te tekme. Začetek srečanja bi moral biti cb 19.5-0. toda občinstvo je moralo potrpežljivo čakati nič manj kot eno uro, tako da sta sodnika dala znaika za start šele ob 20.30 ur k Najprej ni bilo 13 minut električnega toka, ko pa so bile žarnice, ni bilo zapisnika. Iskali so ga vse povsod, celo v prostorih KZS, končno pa so ga le doibili v predalu zapisni ibarske mize. Fr a v gotovo ta malomarnost ne dela časti akademskemu društvu! Že po uvodnih potezah obeh moštev je bilo opaziti, da bo to srečanje zares služilo 01ympiji kot nekakšen lahek kondicijski trening, kot je to pred teikmo napovedal nek športni komentator. OIyimpija je igrala lahkotno, brez naprezanja, včasih celo preveč ležerno, očitno podcenjujoč goste -iz Karlovca. Le sem in tja je ta ali ona poteza domačinov ogrela občinstvo, ki je ne samo želelo, ampak kar zahtevalo Kidričevo, 6. oktobra. Včeraj popoldne naj bi bil troboj ekip starejših članov Aluminija, Branika in 01ympijc iz Ljubljane. Ker Ljubljančani niso prišli, so igralci Aluminija in Branika odigrali dvoboj, v katerem so domači slavili lepo zmago 3.5:2.5. Najboljši je bil inž. Gorup (A), ki je premagal rutiniranega Koserja. Rezultati: Arnej-šek : Bergant 3:6, 1:6, inž. Gorup : Koser 4:6, 6:1, 63, Lipnš : Ketiš 0:6, 6:4, 4:6, Toifejc : Čerpes 6:4, 4:6 (prekinjeno), dvojice: inž. Gorup-Tonejc : Koser-Čerpes 6:8. 6:2, 6:0, Lipuš-Arnejšek : Bergant-Ketiš 6:1, 6:2 (prvo imenovani so igralci Aluminija). Bergant Star pregovor pravi: »Ce stopiš mački na rep, zamijavka«. Seveda, nerodna stvar Je to za mačko, če ji kdo pritisne rep. Podobno je tudi s kritiko. Strašno neprijetno je, če moraš priznati: »Res Je, kriv sem.« Zato nasploh kritika ni zaželena. Takole splošna, pavšalna, ko ni rep nikomur pritisnjen — no, takšno bi že še prenesli, če že ne gre drugače. Toda vik in krik se začne takrat, ko je kritika konkretna, ko stopi škorenj kritike prav na grešnikov rep. Prejšnjo nedeljo smo v našem listu ostro obsodili surov izpad Krlmovega igralca Cvetkoviča, ki je tako udaril Trčka, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Obenem pa smo izrazili naše zadovoljstvo, ad je disciplinsko sodišče NZS igralca Cvetkoviča eksemplarično kaznovalo, ln sicer z doživljenjsko prepovedjo igranja. Ni se še dobro posušila tiskarska barva na našem listu, že so pri Krimu zacvilili. Seveda, kritika, vrag naj jo vzame! V naše uredništvo je prispel dopis odvetnice dr. Ahačičeve, ki nam v Kri-movem imenu piše med drugim tudi tole: »V članku (v prejšnji številki) je na netočen in pogrešen način prikazan incident na tekmi med Krimom in Slovanom. Konec članka pa je očitno naperjen proti Krimu in napisan na izredno žaljiv način ...« No, tovariši v Krimu so verjetno mislili, da nam bo še isti mah, ko smo dobili pismo njihovega odvetnika, padlo srce v hlače. Seveda so se hudo ušteli. Pravzaprav smo bili veseli, kajti ta Kri-mov postopek nam samo dokazuje, da je bila naša kritika pravična in umestna, da je kladivo naše kritike udarilo žebelj prav na glavo. Odveč se nam zdi, da bi o tej stvari polemizirali s Krimom. Za nas je stvar jasna, za nas ni nikakršnega opravičila za surovost, ki jo je zagrešil Krimov igralec Cvetkovič. Mogočo pri Krimu niso tega mnenja, toda končno je to njihova stvar. Vendar k tej aferi še nekaj besed. Dr. Ahačičeva nam v imenu NK Krim piše: »Ni resnica, da bi se Krim nameraval proti obsodbi Cvetkoviča pritožiti.« Tovariši pri Krimu rahlo zamenjujejo nekatere bistveno drugačne pojme — namreč TRDITEV in DOMNEVO. Nismo namreč nikoli zapisali, DA SE KRIM BO pritožil, marveč, da smo slišali, da se MENDA NAMERAVA pritožiti. V tem je pa precej razlike. No, ali se Krim bo pritožil ali ne, to je končno njihova stvar. Vendar tudi naša domneva, ki smo jo zapisali, ni bila popolnoma iz trte izvita ali sneta iz oblakov. Telefonirali smo predsedniku NZS tov. Gerbcu, ki nam je povedal, da se je po izrečeni obsodbi zglasil v njegovi pisarni njemu neznan moški (verjetno ni vedel, da se neznani ljudje, ko pridejo v stik, običajno predstavijo), ki je tov. Gerbca vprašal, če se Krim lahko pritoži na NZJ. Ko mu je tov. Gerbec to potrdil, Je neznanec še dejal, da je bila obsodba preostra in da se bo Krim verjetno pritožil. O nečednih dogodkih na Krimovem igrišču bi lahko zapisali še marsikaj. Lahko bi na primer pisali o nekaterih podivjanih navijačih, ki so kričali Cvetkoviču: »Premalo si ga! Se bolj ga udari!« Ko je nek nameščenec Tajništva za notr^pje zadeve (njegovo ime bomo lahko povedali na sodišču) takšnega podivjanca vprašal: »Ali bi tudi tako kričali, če bi tolkli vašega sina?« seveda ni dobil odgovori. Za nas so stvari jasne. In ne samo za nas. Vsa poštena športna javnost, vsi pravi športni funkcionarji in dobri športniki obsojajo takšne surovosti, ki s športom nimajo nič skupnega. Bolje, da zapremo vsa nogometna igrišča, kakor da bi imeli nedeljo za nedeljo opravka s takimi gladiatorskimi ekshibicijami, ki delajo športu velikansko sramoto. Tu ni nikakršnih opravičil. Pred kratkim je bil v Odžacih podoben incident, le da je tokrat na tekmi med Slogo in Romanijo igralec Stanimir Ilič udaril sodnika Bokora-ca (podobno kot prejšnjo nedeljo v Celju). Surovi igralec pa ni prejel zaslužene kazni samo s strani nogometnih forumov (doživljenjska diskvalifikacija), marveč ga je krepko »zašilo«, in to povsem upravičeno, tudi sodišče. Odmerilo mu je 40 dni zapora. Tako bo Ilič v miru in samoti zapora lahko premišljal, da je človeštvo do danes vendarle nekoliko napredovalo od časov pitekantro-pusa. Upajmo, da bo tudi incident na Krimovem igrišču, kakor . tudi vsi slični „ prekrški, ki delajo športu samo sramoto, dobili svoj epilog še pred rednim sodiščem. Uredništvo Republiška rokometna liga Visoka zmaga Svobode Ljubljana, 6. oktobra. Zaradi finalnega tek- ne znajo streljati. Poleg tega pa je bila tudi moranju za pokal LRS se je danes nadalje- vratarka Svobode Gruntova najboljša igralka valo tekmovanje samo v ženski ligi. Zal je v svojem moštvu, tudi med rokometašicami gripa precej razsa- zn amen ju juriša na stoti koš so torej potekale naslednje minute igre. Ob polčasu smo že bili gotovi, da bo pričakovana stotica tudi dosežena. Pohvaliti moramo Daneva, Kristančiča, Bajca in Kandusa, ki so predvsem z metanjem od daleč pripeljali svoje moštvo k tako visoki zmagi. Dan e v je navdušil gledalce z nekaterimi zares mojstrskimi potezami, ki so bolj poredike na naših igriščih. Železničar je bil za razred ali celo več slabši tekmec, zato tudi ni mogel nuditi resnejšega odpora. Zmaga 01ymije bi bila lahko še lepša, no, pa tudi ta re- dosegel 'rekordno število točk — 53! Ljubljana je s tem porazom torej zdrknila navzdol i-n zapravila idealno priložnost, da si morda prav z morebitno zmago v zadnjem kolu nad Olvm-pijo osvoji prvenstvo. Pritožbe Ljubljane v tekm-i z Ju gora on fazni.m je TK KZJ zavrnila, kakor tudi ostale pritožbe, ki jih je bilo v zadnjem čaeu kar cela kopica. škoda torej za zadnje srečanje letošnjega tekmovanja, za derby Ljubl jana : 01ympija, iki bi bil lahko -mnogo mikavnejiši in bil zapisati s posebnim poudarkom v zgodovini jugoslovanske in slovenske košarke. Skupščina Hokejske zveze Slovenije Da, če bi bili pogoji... jala in so vse ekipe nastopile nepopolne. Svoboda I. : Slovan 14:3 (6:2) Zaradi obolelih igralk je Svoboda nastopila samo s šestimi in to celo brez vratarke. Toda, kot kaže, je manjše število vzpodbudno vplivalo na igralke in so zaigrale precej bolje kot v zadnjih tekmah. Zlasti se je odlikovala PaLčičeva, ki je dosegla 5 golov, poleg tega pa je še ubranila dve sedemmetrovki kot priložnostna vratarka. Svoboda II : Odred 8:0 (5:0) Po dveh zaporednih zmagah je danes ekipa Odreda nepričakovano visoko izgubila. Kljub visokemu porazu ekipa ni imela tako podrejeno vlogo kot bi lahko sodili, pač pa igralke Razburiji >Part.< Črnomelj : Mladost 6:0 (4:0) Mlade Kranjčanke so se zlasti v drugem polčasu dobro upirale boljšim nasprotnicam in bi z malo sreče lahko dosegle vsaj častni gol. Najboljša med njimi je bila hitra in borbena Udovč Mira. Pri. črnomeljčankah pa so se najbolj odlikovale znane igralke sestri ZuniČevi in Čarmanova. LESTVICA: Svoboda I. 3 3 0 0 37:7 6 Odred 3 2 0 1 4:10 4 Svoboda II. 3 1 1 1 11:9 3 >Part.< Črnomelj 1 1 0 0 6:0 2 Slovan 5 1 0 2 9:20 2 Papirničar 2 0 1 1 5:6 1 Mladost 3 0 0 3 3:23 0 Ljubljana, 6. okt. — Danes dopoldne je bila v prostorih SZS skupščina Hokejske zveze Slovenije, katere so se udeležili vsi vidnejši funkcionarji te športne zvrsti v naši republiki. V uvod nem referatu predsednika dr. G-oga-le smo slišali, kako je jx>-tekalo delo v pretekli sezoni, kaj tare naše klube in kaj bi morati storiti, če bi hoteli doseči boljše uspehe. Seveda spet je bilo govora o umetnih drsališčih, ki so zlasti v današnjih slabih zimskih pogojih predpogoj za razvoj hokeja na ledu. Mladine je dovolj, ki je navdušena za hokej, toda kaj pomaga, ko ni za to objektivnih pogojev. Mimo tega pa moramo poudariti še to, da so rekviziti zelo dragi in da je večkrat problem, opremiti posamezno moštvo. Prav gotovo je danes hokejsko središče v Sloveniji na Je- Maribor, 6. okt. Na novem Centralnem stadionu v Ljudskem vrtu so bile finalne tekme za jugoslovanski pokal Senicah, kjer imajo tudi umetno dr- med ženskiml ln mošklml rokometnimi 1— * - * - ekipami ljubljansko-primorske in celj- sko-mariborske cone. sališče. Predsednik jeseniškega kluba tov. Frančeškin je povedal program dela in seveda tudi proste termine na tem drsališču, ki preostanejo za vadbo drugih moštev v naši republiki. Teh prostih ur je prav malo, kajti Jeseničani imajo danes štiri ali celo pet moštev i-n vsako od teh hoče trenirati oziroma igrati. Delegati so se tudi pogovorili o koledarju tekmovanj. Po vsej verjetnosti bomo imeli republiško ligo po_______o._ _ o„.j ______________ dvojnem točkovnem sistemu.^ Mimo čanke po svoji najboljši igralki Urbančičev! izenačile. Pri streljanju po 5 sedemmetrovk, so domačinke dosegle 3, Koprčanke pa samo 2 gola. Najboljše strelke: Branik: Umek 4, Podgornik 3, Koper: Urbančič 4. Branik : Koper 12:11 (8:8, 4:4, 9:8, 9:9) Obe ekipi sta pokazali slab rokomet, nesigurno lovljenje žoge, pomanjkanje taktike in netočno streljanje, tako da nista zadovoljile okrog 500 gledalcev. Ker je regularna igra potekla neodločeno, so igrali dva podaljška po 5 minut. V prvem podaljšku so domačinke dosegle 1 gol, v drugem pa so Koper- LETO XII!. S tov. 4» ) Stran 2 tega bo tudi nekaj medrepubliških in mednarodnih srečanj, od katerih naj omenimo Koroška : Slovenija. Če bodo ugodne drsalne razmere, potem bo ena tekma na Jesenicah, druga pa v Ljubljani. V primeru pa, da v Ljubljani no bo ledu v Celju bi ga pa imeli, bo potem drugo srečanje med Koroško i-n Slovenijo v Celju. Problem so tudi finančna sredstva, kajti naši klubi nimajo pač srečne roke z organizacijo posameznih srečanj, ker enostavno ni ledu. Če bomo imeli umetna drsališča. da, -potem bo-mo pa lahko govorili o razvoju slovenskega hokeja... ioe igre na sodnika. Ta je imel zaradi nervoze igralcev precej težko delo. V prvem polčasu je bila igra izenačena. Pri zmagovalcih sta bila najboljša Čretnik in Sever, pri Braniku pa Gaube in Kancler. Kovinar II : Maribor II 15:25 Kovinar I : Maribor I 21:11 Ali ste že poravnali Zvezna rokometna liga Vojvodina : Grafičar 6:3 (3:1) Spartalc : Branik 20:2 (med tednom) Lokomotiva (Z) : Železničar 8:4 (5:2) Lestvica: Branik : Odred 19:23 (7:8) Igra moških je bila bolj razgibana in na višji kakovostni stopnji Odred Je bil taktično boljši in v metih preciznejši. Vratar Branika ni zadovoljil. Treba Je pripomniti, da se igralca Šober in Kan-dus nista odlikovala po športnem obnašanju in sta s tem. ustvarila negodovanje med občinstvom, ki se je ob polčasu celo izpozabilo in metalo kamenje špartak 4 4 0 0 40:11 3 Lokomotiva (Zg) 4 3 0 1 20:12 6 Slavonka 3 2 0 1 24:19 4 Grafičar 4 2 0 2 23:19 4 Vojvodina 4 2 0 2 19:25 4 Lokomotiva (Virovitica) 2 1 0 1 13:5 2 Železničar 3 0 0 3 10:17 0 Branik 4 0 0 4 14:55 0 Tudi Aluminij ni zadovoljen Skoraj istočasno z dopisom Krimove odvetnice dr. Ahačičeve je v naše uredništvo prispelo tudi pismo NK Aluminij. Prejšnjo nedeljo je namreč igralec Aluminija Kuret tako udaril sodnika, da je slednji nezavesten omahnil po tleh. Odbor Aluminija nam piše med drugim tole: »Igralec Kuret je vsekakor napravil nepopravljiv prekršek, edini v obstoju Aluminija, in ni zanj nobenega opravičila, saj bo še dolgo spremljal naš klub kot temna senca nešportnega vedenja. Mo-ramo pa športno javnost seznaniti z drugim delom igre. Na istem igrišču je bil že enkrat napaden sodnik od občinstva, saj je bilo igrišče celo zaprto. Tega se je zavedal sodnik, saj je očitno sodil v korist Kladivarja. To se je najbolje pokazalo v 39. minuti, ko je desni branilec Kladivarja surovo zrušil našega igralca Zaspana, da je v velikem loku zletel po tleh, ko je sam vodil žogo proti golu. Ko je hotel vstati, ga je isti igralec še enkrat zrušil. Sodnik seveda ni piskal, čeprav je jasno, da bi moral dosoditi enajstmetrovko . .. Dalje: v 55. minuti, ko je bil izvršen incident, so pritekli igralci Kladivarja na lice mesta, in čeprav ni bilo več nemira, je igralec Kladivarja Po-sinck udaril našega igralca Hlebca dvakrat s pestjo v obraz, enkrat zelo močno, drugič pa lažje, ker se mn je nekoliko umaknil« Ko smo sekretarju Kladivarja, ki naj bi bil delegat (ker delegirani službujoči ni prišel) rekli, naj zasliši tudi svojega igralca Posi-neka, nam je odvrnil, da nas to nič n? briga.« PRIPOMBA NAŠEGA UREDNIŠTVA Tudi odboru NK Aluminij ne moremo odgovoriti ničesar drugega, kakor Krimu. Vsako opravičevanje, češ, tudi nasprotnikovi- igralci so biii nedisciplinirani, kar naj bi zmanjšalo težo krivde igralca Kureta, je jalovo. Sicer pa tudi NK Aluminij sam priznava o uvodu* da za prekršek Kureta ni opravičila. Tudi mi smo tega mnenja. Če so se igralci Klu' dinarja res vedli nešportno, ima Aluminij vse možnosti, da se po regularni poti pritoži ria pristojne forume. Gre predvsem za to, da % igrišč odpravimo pretepe in podobne boksar-ske ekshibicije, gre za to, da vse nepravi!-nosti na igriščih (slabo sojenje, nešportno vedenje itd.) rešujemo pred pristojnimi organi in forumi. Upamo, da se s tem strinja tudi vodstvo Aluminija. Naročajte se na"polet Delavci s ferena se oglašajo .. . 1 iz murni $j)i£2g/a, Občutek življenjske radosti [t %a miacUfra Uazeica naiza&HZstzac ^odeAovanje. naj te.me.ijC na tovariških odnosih Izjava predsednika »Partizana« Slovenije tov. Mitje Ribičiča je močno razgibala duhove okrog naše organizacije in vzbudila vrsto razprav. Menim, da je javna razprava edino pravilna in plodna in da je na drugi strani kar žalostno, da je bilo doslej o naši najbolj množični telesinovzigojoi organizaciji napisanega- bore malo načelnega. Posledica tega je bila, da je t-udi med vodilnim 'kadrom vladala velika nejasnost v posameznih konkretnih, tehničnih vprašanjih, da ne govorim o 'ideološki šibkosti, da celo idejni zmedenosti, saj so se pogosto mešale ideje, ki bi že zdavnaj morale uživati zasluženi polko j, z novimi postavkami, ki jih zahteva naša družba in naš družbeni razvoj. predvsem pa take, ki so izhajale iz pobud mladine same. Že na občnem zboru škofjeloškega »Partizana« v januarj-u letos je bilo v tajnikovem poročilu poudarjeno. da v naši organizaciji vse preveč obravnavamo suho pr aktivistično. 'tehnično problematiko, Premalo pa jo utrjujemo tudi teoretično, ideološko. Zavedati se moramo, tla je to vzgojna organizacija, ki zasleduje določen e cilje tudi z vzgojnih pozicij. Morda je Prav šibkost na tem področju kriva, t[a člani »Partizana« ne pokažejo vedno tiste volje in pripravljen osti za delo, kot bi bilo ipriča-kovati. Načine in pota k temu cilju ho treiba nenehno iskati, jih preizkušati in razvijati, da ho naša organizacija dejansko rasla iz potreb in zahtev naše družbene stvarnosti. Zelo malo ali pa nič se v naši organizaciji bavimo s psihologijo mladostnika, z zahtevami in čustvovanjem sodobnega, današnjega mladinca in pionirja ter ga večinoma obravnavamo tako, kot smo ga pred 20 leti. Analiza tega problema v najširši povezavi z zadevnimi strokovnjaki, z mladinskimi strokovnjaki, z mladinskimi društvi, šolami in vzgojitelji, se eni zdi nujna, če bomo hoteli napraviti telesno vzgojo pestrejšo in privlačnejšo. Do danes še nismo uspeli dati temeljite analize našega mladinca, ki bi nam pomagala preko okostenelih im pretežno zastarelih šablon predvojne telesne vzgoje. Če izhajamo iz postavke, da je osnovna naloga vzgoje sploh, razviti fizično in umsko zdravega človeka, razvijati njegove obrambne 'n delovne sposobnosti, človeka, ki bo priznaval skupne interese nad osebnimi, ki bo spoštoval vsakega človeka, cenil delo in se v duhu Pravega patriotizma in humanizma boril za tiste cilje, za katere sc danes bori ves napredni in miro-‘iubni svet, je na dlani, kakšne so naloge v naši organizaciji, pa tudi o, da mora »Partizan« vzbuditi interes vse naše javnosti in celotne družbene sikuipmosti. Predvsem te naloge zahtevajo veliko širino, vse--st ran siko povezavo z vsemi drugimi organizacijami, neprimerno večjo Povezavo z življenjem, z vso njegovo pestrostjo, -in mnogo, mnogo W vzgojnega dela v smeri postav-1 J©nih ciljev.' „ Nadaljnja pomanjikljivos-t v na-sem delu je skoraj popolna od-sot-n06t upoštevanja teženj in zahtev Fjadine. Največji absurd se mi zdi, Rajati pri delil z mladino iz postavk, ki so bile v navadi ali v lasi zavesti pred toliko in toliko e.ti v popolnoma drugačnih družbe-,‘h pogojih. Vsak čas prinese svoje, *aI šele tako korenite spremembe i rniseln-osti, v tempu življenja, v Nru>fi. sploh, ki jih je prinesla '4°. Jugoslovanskim narodom. Da-asnjega lnia ki sam so-'t var ja, sodeluje pri graditvi siste-‘1a’ v delavskih svetih in upravnih veznoisti, izhajajoč navadno jz idej-nopolitičinih konceptov te ali one stranke. Danes pa mladi človek ne vidi vzorov v takšni -dejavnosti in ga zato ne moremo kdo ve kaj prepričati, če pravimo, da smo se na primer včasih z iojtrskim vozom vozili na tekmovanja. Vrsta predanih telesnovzgojn-ih delavcev j-e dala doslej vse od sebe, da Ibi se delo razvijalo. Ali njihova nesebična prizadevanja je -mnogokrat dušilo dejstvo, da so bili podvrženi programom od zgoraj, kar Prof. Česen Andrej, podpredsednik »Partizana« Škofja Loka jim je onemogočalo, da bi razvili svojo dejavno sit na domačih konkretnih prilikah. Ta program je bil navadno prenapet, kompliciran, za mladino odbijajoč, ker ga je bilo treba uresničevati z naglico, pa tudi zrasel ni iz njenih pobud, iz pobud od spodaj. Mladina je sicer sodelovala, 'ker rada tekmuje in se izkazuje na zunaj, ni se pa čutila kot pripadnik neke monolitne organizacije z vsemi kompliciranimi medsebojnimi odnosi. Že v samem statutu bi moral biti zapopaden boljši in trajnejši kontakt -s težnjami mladine; -z razgovori in publikacijami v tisku pa bi to medsebojno sporazumevanje — tudi med društvi — našlo večjega zunanjega -izraza. Naš »Vestnik« je preveč strokovnjaški in togo uka-lujpljen, »Polet« pa nima prostora za izmenjavo stališč 'in izkušenj posameznih društev, da o revijah in ostali literaturi, k-i je je po svetu na pretek, ne govorim. Prepričam sem, da bo delo v tc-lesnovzgojn-ih organizacijah prijetno le, če bomo znali prisluhniti težnjam in željam mladine, če bomo odvrgli vso togost in kalupe t®r dali našim organizacijam večjo sproščenost in pestrost, predvsem pa jih bolj povezali s. stvarnostjo, z življenjem, upoštevajoč in neprisiljeno usmerjajoč nagnjenja mladine. Vsako siljenje v to ali ono ob- liko telesne vzgoje more roditi le odpor in nezadovoljstvo. Občutek sproščenosti in življenjske radosti pa je za mladega človeka najvažnejša stvar, za katero se mu zdi vredno boriti. Zato me smemo zanemariti nobene možnosti, nobene oblike dela, ki bi na kakršen koli način mogla -prispevati k razvoju telesne vzgoje in odtegovati -posebno kmečko ;in delavsko — vajensko mladino od škodljivih razvad (-pijančevanje!) in od miselnosti, ki ie tuja naprednemu, znanstvenemu -pogledu na svet -in maši družbeni ureditvi. Od st raniti je treba vse nezdrave tendence monopolizma, zaverovanosti vase, nenadomestljivosti, edinstvenosti itd., ki še mnogo-kje hromijo napredek v telesni vzgoji. Tu končno mi več bistveno, v (kakšni organizaciji mladina deluje. Zakaj ne bi n. pr. -mladi gasilci igrali odbojko? Poiskati moramo le poti za povezavo, muditi pomoč, strokovni kader, enotno in zdravo usmeriti t-o dejavnost, pri čemer firma resnično me sme biti bistvena. Potem, ‘ko smo mladini pojasnili ta vprašanja, maj s-e sami odločijo, kje žele sodelovati, nagnjenja in Sposobnosti so različne. Gorje, če me bi bi-l-o tako! Naša -naloga "pa j-e, da poskrbimo za pravilno usmerjanje teh nagnjenj, Tudi vprašanje števila organizacij ni bistveno. Posebno v manjših mestih in vaseh se včasih zdi, da je vseh teh organizacij res preveč, da se sile preveč drobe im je ta razcepljenost ovira za delo. Predpostavljam pa možnost za delovanje različnih organizacij s podobno tendenco, le več povezave mora biti med njimi, kar naj se oči tuje v medsebojni pomoči ob vadbi in na javnih manifestacijah. Menda gasilcem in tabornikom n. pr. me bo škodila telovadba, prav tako kot taborjenje, plavanje ati plezanje po le-stvi ne bo odveč telovadcem? V Škofji Loki m. pr. delujejo v »Partizanu« že vselkozi tudi nogometaši, košarkarji, igralci namiznega tenisa, čeprav ne gre vedno brez težav in trenj, izvirajočih iz starih pojmovanj ali določenih nestrpnosti. Polagoma pa le vsi prihajamo do spoznanja, da je tak način najboljši. Da je prišlo na posvetu v Kranjski go-rl med nekaterimi člani Izvršnega odbora »Partizana« Slovenije do nesoglasja glede osnovnih načel, ni presenečenje. PoVsod izvajamo decentralizacijo upravljanja in prenašamo večje kompetence na nižje upravne enote, iščemo nove obl-i-ke in poti, kakor jilr družba -in razvoj narekujeta. Zaradi tega v društvih »Partizan« ne sme biti šablon, še manj pa konservativnosti. Treba je zadovoljevati težnjam mladine, ki si želi čim več športa, športnih -iger, tekmovanj itd. Na. vso srečo si društva na terenu sama Beslič Ivan, načelnik »Partizana« Vrhnika utirajo zdravo pot in iščejo take oblike dela, ki ustrezajo krajevnim potrebam. V našem društvu vsaj nismo občutili, da obstaja kak centralistični orga-n, ki bi oviral našo samoi niciativ-nost. Okrajna zveza »Partizan« Ljubljana, ki je baje tudi kamen spotike nekaterih član-ov 10 »Partizan« Slovenije, je že usmerjala svoje delo tako, -kakor društvom na terenu najbolj ustreza. Ali nimajo v Pod- peči veliko atletov, v Logatcu nogometašev, v Borovnici orodnih telovadcev itd. Okrajna zvezo »Partizan« Ljubljana je omogočala društvom polno samoiniciativnost in ni nikoli zatirala športnih iger, če je le to bila oblika za pridobivanje mladine. Prav tako je naša okrajna zveza velik zagovornik občinskih nastopov z drugimi organizacijami, z lahkimi in enostavnimi vajami, po vzoru I. festivala telesne kulture. Tudi društvo na Vrhniki ima že lepo tradicijo v vsestranskem delu, saj razen redne telovadbe članstvo goji še košarko, odbojko, atletiko, plavanje, smučanje, taboren j e itd. Kljub temu pa ugotavljamo, da je v društvu še premalo mladine. Seveda je število članstva odvisno od materialnih pogojev, od pravilne politike društvenega vodstva, predvsem pa od sp-osobno-sti kvalitetnih vodnikov. Slednji so najbolj pereč problem vseh društev. Sodelovanje partizanskih in športnih društev mora temeljiti na zdravih temeljih in tovariških odnosih. Ne sme biti ne s te, ne z one strani nobenega podcenjevanja, kajti šport in telovadba se dopolnjujeta.^ Zalo pozdravljam izjavo tov. Ribičiča, da je treba odstraniti vse zastarelo in iskati novih poti in prijemov, ne glede na to. kaj sedanji statut dovoljuje in kaj ne. B O vf K AL' Kratek „sprehod“ meti odbojkarji Sa-mo še nekaj tekem im tekfnova-n je v republiških odbojkarskih ligah bo zaključeno. V. eni izmed prejšnjih številk Poleta smo objavili lestvice I. republiške. in. II. republiške lige, vendar s-o bile lestvice netočne, -ker posamezna srečanja Še niso bila odigrana. Tok rak objavljamo posamezne lestvice moške i-n ženske li-ge. Oblastna liga Žirovnica 7 6 1 Kočevje 7 5 2 Grafi čar 743 Mladost 8 3 5 Kamnik 10 2 8 Ježica 7 16 II republiška liga — žene Grafičar 5 4 1 12:3 Jesenice 4 3 1 0:3 Elek-tra 4 2 2 6:8 Prešeren 5 0 5 2:15 moški 20:8 17:9 13:15 16:17 9:24 6:20 12 10 6 6 4 2 Delo je treba prilagoditi pogojem na terenu T. republiška liga — moški Novo mesto 9 8 1 26:8 16 Ljubljana 8 '7 1 23:9 14 Jesenice 8 6 2 21:11 12 01ympia 8" 3 5 13:20 6 Poštar 10 2 8 13:24 4 Ilirija 10 0 10 4-30 0 .(odstopila) I. republiška liga žene Novo mesto 10 10 0 30:5 20 Ljubljana 10 7 3 23:10 14 Krim 9 . 5 4 15:17 8 Kamnik 9 5 4 12:17 8 Ilirija 8 5 3 8:20 6 Papir niča r 10 0 10 5:30 0 (odstopil) II. republiška liga moški Kropa 11 9 2 30:15 18 Kamnik 10 7 3 24:15 14 Vrhnika 10 7 3. 24:20 14 Papirni čar 11 6 5 23:22 12 Prešeren 10 5 5 21:19 10 Elektra 10 5 5 21:23 10 Dlympiia 11 11 3 8 15:25 6 Ljubljana 11 1 10 7:21 2 i-m-a drugačne možnosti ' - že iz- ^dborih, ^gj^tojo razgleda,n-os-t, ki je dt0o pogledal preko domačega ,r . ’ ni mogoče odpravljati s tem, a je bilo včasih tak-o aili tako, ,,^ 'rati na nek idealizem, preda-st tidj. Česar mladi člove-k nima v- 4 dpreti, ue opredeliti, mu vse izvl,T ,zraku in s-e mu zato naša jo Jr/?.11 Ja zde neumestna, nespre-'i a ln celo smešna. Danes je bi "» v,1 ?zv<>j Proizv-odnih sreds-tev tehnike močno (preusmeril milj, mladega človeka, za čigar ni ri^i obstoj je na drugi stra-Ji 1U('i neprimerno bolje poskrb-H?* nekdaj, da bi ga mo-gli p poiti za delo na stare načine. hdiik6 včasih ljudje niso bili laij 0 Poklicno zaposleni, niso de-nilj T tolikih organizacijah, okle-8» sp svojega društva, kj-er so lieJr°ru'blli kot doma in so z vese-1 izvrševali svoje društvene ob- »Prilagodimo naše delo potrebam in pogojem na terenu,« je bila i-n ostane še -nadalje naša delovna parola. To načelo je bilo potrebno osvoji ti in ga izvajati vso dobo obstoja -naše organizacije. Poudariti j-e potrebno, da so bili in so še vedno pogoji na telesnovzgojnem področju v Slovenskem Primorju v mnogočem drugačni, kot po ostalih predelih Slovenije. Povsod je bilo potrebno orati ledino — starih tradicij mi. Primanjkuje kadra, tako vodnikov kot vodstva, da o telovadnicah in ostalih rekvizitih sploh ne govorimo. V našem okraju so telovadnice še danes prava redkost. Redk-ost pa s-o tudi društva, ki imajo vsaj glavno telovadno orodje, saj od vseh 28 društev v okraju niti polovica nima bradlje ali kakega drugega podobnega orodja. Glavno orodje je pri mas žoga in kakšna blazina, za gojitev atletike pa uporabljamo od kamenja do fižolovke, od poljske poti do za-silno urejenega igrišča aili travnika. Ob taki situaciji na terenu pač ni moč filozofirati o vse,m mogočem, pač pa se je potrebno prilagoditi razmeram in prijeti za delo, kakršni -so pač pogoji v -posameznih društvih. O kakšni ozkosti in zastarelosti v -naši organizaicjii na Goriškem kot na Tolminskem ne more biti govora. Akoravno je za nami že več let, so nam še vedno v svetlem spominu »Mladinski festivali« iz Tolmina, na katerih se je tako lepo povezala vsa športna, telovadna in kulturna dejavnost mladine na Tolminskem. Na teli festivalih se je lepo manifestirala vsestranska dejavnost mladine -p-o raznih društvih in šolah, talko '■ na telesao-vzgojnem kot tudi kulturnem področju, saj je pri masovnih telovadnih točkah, igrah z žogo, raznih drugih športnih tekmah, pevskih nastopih in dramatsbih uprizoritvah nastopalo na vsakem festivalu preko 3600 mladine. Lep primer vsestrane dejavnosti po večini naših društev -so p-okazale letošnje priprave v posebnih panogah — igrah z žogo, atletiki itd. z-a I. festival teles-ne ku-ltirre. Tako sikoro ni bilo društva, ki ne bi sodelovalo v kakšni panogi, nekatera društva pa so sodelovala kar v vseh razpisanih disciplinah. Zato n-as je na primer v Ljubljani kar začudilo, ko smo v atletiki tekmovali skoraj sami pripadniki iz Primorske in Kočevske, poleg vsega tega pa smo m-orali opraviti Še sfcoro vse sodniške posle na tem tekmovanju. I. slovenski festival telesne kulture je bil za nas ponovno velik doživljaj in afirmacija naših sil, saj smo sorazmerno daleč prednjačili, Kramar Vinko, predsednik »Partizana« Tolmin tako z uspehi na tekmovanjih pri posebnih panogah, kot tudi z udeležbo n a splošno, t. j. pri masovnih točkah, v sorazmerju z ostalimi okraji. Festival nam je dal novega poleta, obenem pa je potrdil naše delo na terenu za vsa leta nazaj. Ideja skupnih nastopov mladine iz Tolmina se je razširila po celem okraju im dobila sedaj s festivalom ' tudi svojo širšo potrditev. Na področju naše okrajne zveze zaenkra-t ne čutimo nobene potreibe po kakšnih vmesnih organih — občinskih zvezah. Imamo pa drug problem. Potrebno je n-eika-j ukreniti navzdol. Samo apeli i-n razna odiprta pisma na terenu ne rešujejo situacije. Vas je odmaknjena od centrov in če-sto apelov niti ne bere, niti ne sliši. Mnenja .smo. da bi močnejša društva razširila svojo dejavnost iz večjih va-si v manjše in hribovske zaselke in tam ustanavljala svoje vrste ali oddelke, kateri naj bi s pomočjo matičnega d-rm štva delovali in gojili to, kar bi pac lahko glede na teren, ljudi in ostale možnosti. .Seveda pri tem ne bi smeli odrekati podobnih možnosti drugim organizacijam. Nobeno zlo ne bi bilo, ako organizira kak oddelek aktiv ljudske mladine, prosvetnega društva, gasilcev al-i kdorkoli, ki ima voljo, da na vasi mladini nelkaj nudi. To naj bi bili prvi zametki za bodoče društvo, v kolikor je o tem v nekaterih predelili sploh mogoče govoriti. Vsaj. pri nas na Tolminskem, kot tudi Goriškem, je veliko t alkih vasic, kjer za društvo ne bo -pogojev. Ali naj zaradi tega mladini, ki trenutno živi tarn, odrekamo možnost tovrstnega udejstvovanja, pa če je to samo občasno razvedrilo. Nikakor ne' Delujemo na skrajnem zapadu naše domovine. Mogoče je to viz rok, da smo bili cesto prepuščeni nekoliko sami sebi in smo tako -pač iskali načine in možnosti za delo na samem terenu, brez posebnega dirigiranja z vrha. Kranjskogorski sklepi so nam bili napotilo za delo in upam, da smo jih .pravilno razumeli. Nobeno navodilo naj ne bo kalup, pač pa samo navodilo za akcijo. Kakšnih konfliktov ali nesporazumov z izvršnim odborom nismo imeli. Zaradi zelo redkih osebnih kontaktov ne bi mogel reči. kako so pač ocenjevali naše delo. Mnenja sem, kot tudi ostali.moji delovni tovariši, da je teren zdrav in da je potrebno samo talko delati naprej. Kolikor sem spoznan s stanjem v izvršnem odboru, se s .-postavkami tov. predsednika Ribičiča strinjam. Mnenja pa sem, da bi moral to stanje čimpreje obravnavati plenum in sprejeti ustrezne zaključke. Ponovno lahko poudarjam, da je pri nas teren dober in zdrav. Zato smo vsi mnenja, da ga je -potrebno čuvati n red nezdravimi vplivi. športna društva s-o pr-i nas zelo redka in kakšnih posebnih nesoglasij med njimi itn partizansko organizacijo ni bill-o. Upam, da bo vsa ta razprava čim-preje prinesla -potrebne zaključke ter zadevo postavila na pravo me- Seja uprave bo 27. oktobra V četrtek popoldne je bila seja izvršnega odbora Zveze »Partizan« Slovenije, ki je razpravljal o znani izjavi predsed ka tov. Ribičiča. Ob zaključku 4-urne razprave je bilo sklenjeno, da bo v nedeljo, 27. oktobra, v . Ljubljani seja naravnega odbora »Partizana« Slovenije. Seja upravnega odbora bo na Taboru s pričetkom ob 9. uri, poročal pa ho predsednik Zveze »Partizan« Slovenije tov. Mitja Ribičič. Seja upravnega odbora bo odločala o nadaljnji smeri partizanske organizacije v Sloveniji. tovarna Športnega orodja KUPUJTE jtiaxtoMow ______LOPARJE BEGUNJE NA G0BENJ5KEM* sto in s tern tudi onemogočila posameznim. klubašem na terenu natolcevanje, organizaciji sami pa dala novega poleta in razmaha. Lb ru xiil Štev. 40 Stran 3 lil J Na ekipnem finalu preteklo nedeljo v Zagrebu, je bil vsekakor najboljši od vseh mladi zagrebški atlet Franko Miler, ki je kar za 15 cm popravil jugoslovanski rekord v Slkoiku v daljino na rezultat 7.60 m. Ta odlični rezultat, dosežen v tako imenovanih ruskih sprintericah, vsekakor še ni končna meja atleta Mladosti, ki je star šele 22 let. Že kot mladinec je sodil med najboljše v državi, svoj vstop v višji kvalitetni razred pa si je s svojimi rezultati zaslužil leta 1953. Že od svojih prvih atletskih začetkov je hil zagrebški študent precej vsesitran atlet, saj se je udejstvoval v vseh skokih, pa še v teku na kratke proge in tudi na ovirah se je včasih poskusil. Šele letos pa je prišel tna dan s svojo pravo vrednostjo, ki mu je kar na hitro prinesla uvrstitev med najboljše jugoslovanske atlete. Njegovi letošnji rezultati v njegovi glavni disciplini — slkoiku v daljino — so bili skoraj na vseli tekmovanjih precej čez 7 m in mladi skakalec je pokazal veliko zanesljivost. Najprej je v Ljubljani s 7.45 m osvojil državno prvenstvo in izenačil prejšnji rekord. Potem je nastopil na velikih tekmah v Moskvi in zasedel tretje mesto pred mnogimi znanimi skakalci. Na Balkanskih igrah je le za 1 cm podlegel Bolgaru Stavkovu, na Študentskih igrah v Parizu pa ie bil zopet tretji. Prejšnja sobota v Zagrebu pa mu je prinesla odličnih 195 cm v višini in še boljših 7.60 v daljini. Njegovi najboljši rezultati v skoku v daljino so se v zadnjih letih razvijali takole: 1935 — 6.80, 1954 — 6.77, 1955 — 7.05, 1956 — 7.13, 1957 — 7.60. Razen tega ie tekel 10.8 na 100 m, skočil 4.12 oh palici in kot že rečeno, 195 v višino. Zanimivo je gledati še njegovo letošnjo uvrstitev na evropski deseterici: 7.77 Ter-Ovanesjan (SZ) 7.74 Vallkama (Finska) 7.72 Grabovvsiki (Poljska) 7.68 Brakchi (Francija) 7.64 Kropidlovvski (Poljska) 7.62 Molziberger (Nemčija) 7.60 Miler (Jugoslavija) 7.60 Auga (Vzh. Nemčija) 7.60 Kehris (SZ) ■ 7.58 hvanslki (Poljska) - 7.58 Richter (Nemčija) Odlična slovenska moštva Zakaj prirejamo prvenstva v Beogradu Spet poraz proti Hrvatski? V zadnji številki smo že na krat- kompletni zasedbi zmaga ni nemo-iko omenili, da bo 13. oktobra na goča, ker bo razlika majhna, toda Reki srečanje moških atletskih re- v takšnih pogojih so pač favoriti prezentane Hrvatske in Slovenije, vendarle Hrvati. Reprezentanca je Sedaj je Atletska zveza Slovenije, sestavljena takole: 100m Miluno-že sestavila reprezentanco, ki bo na- v,ič, Pokorn, 400 m Zupančič, Vučer, poi Lo stopila proti Hrvatom, iki so nas v zadnjih dveh dvobojih premagali, čeprav vedno trdimo, da ie slovenska atletika precej 'boljša od hrvat-sike. Manjše izgovore smo vedno imeli, saj sta bili slovenski zastopstvi obakrat nepopolni. Prav tako bo tudi letos in zato si verjetno lahko že kar vnaprej zabeležimo v bilanco slovenske reprezentance nov raz. Slovenija bo nastopila brez rgerja, iki bo startal isti dan v Rimu, in brez •Vipotnika, iki je še vedno na praksi v Nemčiji. Hrvati so dali Reki prednost pred Rimom in niso dovolili odhoda v Rim Bezjaku in Mu ra t.u. Pravzaprav škoda, da tudi pri nas" nismo napravili isto, kajti to bi najbrž pomenilo zmago za Slovenijo. Sicer tudi v ne- Komu koristi tak šovinizem! Konec prejšnjega tedna je v Gorici gostovala košarkarska reprezentanca Ljubljane (B-moštoo), ki je na košarkarskem turnirju nastopila pod imenom Svoboda. Ta turnir je priredila napredna delavska organizacija SAFOG, ljubljanski košarkarji pa so bili prvi jugoslovanski športniki, ki so uradno nastopali v Gorici. Zato je za nastop naših športnikov vladalo veliko zanimanje, predvsem med Slovenci v Italiji. Na turnirju je zmagalo moštvo tGinnastice« iz Gorice pred nemško ekipo Heidelberg, Svobodo in SAFOGOM. Dodamo naj. da so bili naši košarkarji tretji z istim številom točk kot zmagovalec in clrugoplasirani, le da so imeli slabšo razliko v koših. Naše košarkarje so organizatorji zelo lepo sprejeli, naravnost toplo pa so jih sprejeli Slovenci, ki žive v Italiji. Nekateri prenapeti šovinisti, ki se ne morejo strinjati z našo politiko mirnega sožitja in prijateljskih odnosov, pa niso mirovali. Z vsemi silami so skušali zmanjšati pomen tega turnirja in so z lepaki pozivali na bojkot prireditve. To jim je v precejšnji meri tudi usvelo. Ko je bil turnir v polnem teku. so nekateri listi na široko pisali o tej prireditvi, zmanjševali njen pomen in poudarjali ne-zaslišno »predrznost«. da so na italijanskih tleh nastopali Jugoslovani. Po Gorici so se razširile lažne novice, češ da so naši športniki zakrivili pretep in da so v njem vneto sodelovali. Ne morem razumeti, da še danes nekateri šovinistični elementi — o notranjosti Italije šovinizem sploh ni problem — prav o obmejnih krajih s takimi izpadi krhajo prijateljske vezi med Italijo in Jugoslavijo. Taki in podobni ljudje naj bi se spomnili samo 20 let nazaj, kam je Italijo privedel režim črnih srajc. Prav gotovo bo'ose pošteno italijansko ljudstvo, ki si želi le miru in prijateljskega sodelovanja z vsemi narodi, take podle provokacije obsodilo. 800 m Ingolič, Cajhen, 1500 m Va-žič, Naraks, 5000 m Tratnik, Homan ali Male, 110 m ovire Kovač, Puc, višina Brodnik, Potrč ali Koncilja, daljina Pokorn, Lešek, palica Lešelk, Kolnik, krogla Penko, Krunič, disk Penko, Peterka, kopje Kopitar, Rojc, kladivo Marikež, Ledinek. Za izpopolnitev sporeda bo tudi nekaj ženskih disciplin, kjer bodo nastopale najboljše tekmovalke iz Slovenije in Hrvatske. Od Slovenk bodo nastopile šikovčeva, Stamejčičeva, Luibejeva. Pucova, Sila nova, Slamnikov a, Kovačeva in Belajeva. Vsa ekipna prvenstva Jugoslavije v atletiki so za nami in danes že ■lahko napravimo kratek pregled. Prvenstva v mladinskih kategorijah so bila zaključena že pred nekaj meseci, preteklo nedeljo pa so najboljše ekipe sodelovale v borbi za naslov prvaka tudi v konkurenci članov in članic. Kakšen je bil vrstni red je že znano. Sedaj bi želeli samo še posebej omeniti uspeh slovenskih ekip v vseh konkurencah. Pri članih smo imeli dva finalista (Kladivar tretji, Odred peti), pri članicah dva (Odred prvi, Kla-divar drugi), pri starejših mladincih tri (Kladivar drugi, Ljubljana četrta, Odred peti), pri mlajših mladincih štiri (Kladivar prvi, Ljubljana druga, Odred tretji. Svoboda šesta) in pri mladinkah tri (Maribor drugi, Odred četrti, Kladivar peti). Od skupno 30 ekip, ki so nastopile v finalnih različnih kategorijah, jih je dala Slovenija 14, Srbija 9 in Hrvatslka 7. To je nedvomno pomemben usipeh slovenske atletike. Kladivar in Odred pa sta razen zagrebške Mladosti edina kluba, ki sita biila zastopana v vseh finalih. Kladivarja lahko proglasimo za sploh najuspešnejšega, saj je osvojil eno prvo, dve drugi, eno tretje in eno peto mesto. Ženska ekipa ljubljanskega Odreda je ponovila svoj lanskoletni uspeh in zastava zmagovalne ekipe je ostala v Ljubljani. Prednost letos sicer ni bila tolikšna kot lan siko leto, toda še vedno precejšnja. Prav je, da še enkrat predstavimo ekipo, ki je osvojila atletskemu klubu Odred državno ekipno prvenstvo za članice. V finalu so nastopile naslednje tekmovalke: Marija Knez, Marijana Bajželj, Draga Stamejčič, Mira Kovač, Marija Škarabot, Marijana Breščak, Sonja Sima, Irena škrjanec, Milena Usefniik in Alenka Hudobivnik. LETO XIII. štev. 40 Stran 4 veletrgovina z usnjem, gumo in tehničnim tekstilom LJUBLJANA Bežigrad 6 Telefoni : centralo, računovodstvo, sekretariat 32-394 direktor 30-013, komercialni oddelek 32-470 „A S T R A“, specializirano trgovsko podjetje v usnju, gumiju, plastičnih masah, čevljarskih, sedlarskih, tapetniških potrebščinah in orodju, tehničnem tekstilu in zaščitnih sredstvih - Vas postreže iz svojih sortiranih zalog vedno po najnižjih konkurenčnih cenah Iz konsignacijskega skladišča „Pirelli“ Vam nudimo: avtoplašče in zračnice za osebne avtomobile, tovorne avtomobile, avtobuse, traktorje in poljedelske stroje Izredna priložnost nakupa za športna društva in kolesarske klube! Zahtevajte naše ponudbe za nakup tabularjev v vseh dimenzijah in kvalitetah znamke „Pirel!i“in „CIemenl“ po najugodnejših cenah od 1650 do 2900 din za kom. PREPRIČAJTE SE O SOLIDNI POSTREŽBI IN NAJNIŽJiH CENAH VELETRGOVINE „A S T R A“ Vsa naročila — osebna, pismena in preko naših potnikov — izvršujemo solidno in hitro. Pri naročilih tehničnega materiala vas postrežemo tudi s strokovnimi nasveti I 1 Večkrat smo že ponavljali, da nima nobenega smisla dajati Beogradu razne atletske prireditve, ker imamo vedno slabše izkušnje v vseh ozirih. Letos so menda dosegli višek. Tekmovanja s slabo organizacijo in pred praznimi tribunami so se vrstila drugo za drugim. Nekako razumljivo, čeprav neopravičljivo bi bilo, če so slabše organizirana manjša tekmovanja, toda letos so sodila v skuipino slabih tako po organizaciji kakor tudi po obisku, tudi takšna tekmovanja kot mednarodno prvenstvo Beograda, državno prvenstvo za mlajše mladince i;n mladinke ter finale državnega ekipnega prvenstva za članice. Beograjsko športno občinstvo je zaradi obilice najrazličnejših športnih prireditev že tako razvajeno, da pride na atletsko tekmovanje samo, če je najavljen nastop večjega števila evropskih in svetovnih rekorderjev. Tistih ljubiteljev atletike, ki bi si ogledali prav tako lepa in -zanimiva tekmovan ja, kot jih ie imel tudi letos Beograd dovolj, pa je zelo, zelo malo. Ce bi rekli, da jih je sto. se menda ne bi preveč zmotili. Če istočasno pogledamo, kakšno je na primer zanimanje za kako mladinsko prvenstvo y Osiie-ku, Požegi in podobnih manjših krajih, potem se lahko samo vprašamo, z-akaf naj bi Beogradu sploh še dodeljevali tekmovanja, saj so takšna tekmovanja tudi finančno zelo neuspešna, najprej zato, ker ničesar ne poberejo na vstopnini, potem pa še zaradi tega, ker prihaja običajno več tekmovalcev [z zahodnega dela države in imajo klubi iz Hrvatske in Slovenije seveda mnogo večje izdatke. Na kratko, v bodoče dobro premislimo, kam bomo dajali posamezna tekmovanja. Državni rekorder v skoku v daljino Branko Miler E «5 • A W S"-.T Predstavljamo vam najboljše moštvo v državi Prejšnjo nedeljo so Rogovi kolesarji spet potrdili svoje sposobnosti, saj so sl v težki konkurenci desetih moštev v državi spet osvojili naslov ekipnega moštvenega državnega prvaka. Tokrat ne bomo na širpko pisali o posameznih tekmovalcih, ker smo jih ie med letošnjo kolesarsko sezono večkrat imensko pohvalili, tako da oni niso za naše športno občinstvo novinci, ampak naši stari znanci. Po lepem uspehu smo jih obiskali v Rogovi tovarni, kjer so bili zbrani okoli predsednika tov. Majdiča in tehničnega referenta tov. Janežiča. Vsi so bili zadovoljni in seveda tudi ponosni na lepo trofejo, ki so jo prejeli prejšnjo nedeljo. Vsakemu posamezniku smo za spremembo postavili tudi vprašanje, ki ne zadeva kolesarskega športa, ampak popolnoma privatno življenje. Pa poglejmo, kdo so ti fantje? Šebenik Marjan: rojen 25. lil. 1934, je strojni ključavničar; s kolesarskim športom se ukvarja že od 1953. leta. Že lani, še bolj pa letos, se je preril povsem v ospredje vrhunskega kolesarskega športa. Na vprašanje, če bo kaj kmalu pustil dirkalno kolo in se oprijel dolžnosti družinskega očeta,_ se je samo malo zasmejal, nekoliko zardel in odločno rekel: »Tega pa za enkrat še ne!« Klubski prijatelj pa je hudomušno pristavil: »O, nevesto pa verjetno že pozna!« . . , , ... Žirovnik Janez: rojen 30. VIL 1935, po poklicu tehnik v Rogovi tovarni. S kolesarstvom se ukvarja že od 1953. leta in dosegel je že nekaj lepih uspehov. Šele prejšnji mesec je slekel vojaško suknjo in že takoj zajahal jeklenega konjiča. Zanimalo nas je, kako je preti stal službovanje v JLA, zato smo ga prav o tem nekoliko pobarali. »Veste, lepo je imeti vojaški čin (bil je v oficirski šoli, kjer je dobil čin vodnika), ven- dar je še lepše biti brez »opasača«. v civilu z odpeto srajco Židan Pavie: rojen 12. VI. 1938, po poklicu mehanik prav tako v Rogovi tovarni. Tudi on se ukvarja s kolesarstvom že štiri leta. Strokovnjaki mu prerokujejo lepo bodočnost, ker je visok in močan, pravi »pivotman« Rogove ekipe. Fant je še mlad in verjetno še nima drugih težav kot to, kako bo potolažil želodec. Na vprašanje. kaj mu gre najbolj v slast, so njegovi tovariši kar v zboru odgovorili: »Najmanj dve »Šestica« plošči. Za malico pa pol kilograma salame in pol kilograma kruha!« Pa bo kar držalo, samo videti ga je treba. Naj mu tekne!! Novak Vinko: rojen 28.1.1937, delavec , I.ntex tovarni v Kranju. Kolesariti je začel PrC^ tremi leti. Je živahen dečko in od njega R0® še veliko pričakuje. Vprašali smo ga, katera zabava mu je najljubša. Dobili smo od go ve r‘ »Kino in kolo!« . ■ Mimo teh štirih kolesarjev, ki so prejšol _ nedeljo dosegli tako pomemben uspeh, tekmu' jejo za Rog še: Omerzel, Dimnik in Stupar, teh fantih pa morda kaj več ob drugi prd° nosti. ..Nogomet nekdaj in danes" ra V četrteik je imela ljubljanska kegljaška ipo-dzveza svojo sejo, ki J jo je posvetila predvsem pripravam za začetek prvenstvene sezone in Pa problemom, ki se pojavljajo v ljubljanskih klubih. Med drugim smo zvedeli nekaj zanimivih vesti iz priprav naših klubov, presenetile pa so aias tudi nekatere ugotovitve, ki niso nič ka j razveseljive z.a nadaljnji razvoj kegljaškega športa v Ljubljani. Že neikaj mesecev je namreč precej klubov v neprijetnem položaju, ki so ostali brez potrebnih kegljišč. Zaradi novih gradenj v bližnji okolici ijSlovenskega poročevalca c in tudi ob »Ljudski pravici«, sta bili Podrti kegljišči Slovenskega poročevalca in pa Ferlinca. Spričo tega so ostali brez kegljišča Slovenski Poročevalec, Grafičar, Narodna banka, Eleiktrosignal, Prijatelj in Pa tudi član republiške lige ter letos drugoiplasii-rani klub na državnem prvenstvu ŽKK Ljubljana. To je precej zavrlo redno vadbo. Ljubljana se je šele ta mesec premestila na kegljišče Gradisa, ki ji ga' je domači klub odstopil enkrat na leden, vsi ostali klubi pa so še vedno brez lastne strehe. To pa pomeni precej, saj je ostalo brez kegljišča okrog 200 kegljačev. Kl jub temu pa so vodilni klubi, ki našitopajo v republiški ligi, že začeli s treningi. Pri Gradisu vadijo ze od 15. septembra, in sicer moški in ženske. Večja disciplina je pri nioških, ki so zelo resni, medtem 'ko orav pri ženskah tega ni opazili- Nekateri tekmovalci so ohranili Se kar zadovoljivo formo. Med moškimi je še vedno najboljši Ml alkar, 'ki se mu pridružuje Martinšeik, pri ženskah pa Klemenčičeva, Erjavče- ^fzaviti kegljaški reprezentant č*rom (Rakek) tudi pred novo se-.•°no dosega dobre rezultate. S tem Je vzpodbudil k živahnejšemu delu vse kegljače na Rakeku va in Smrajčeva. Prvi dve sta dosegli že kar solidne rezultate nad 400 kegljev. Tekmovalci Gradisa so v mrtvi sezoni nastopili tudi ,v Pulju in v Domžalah, kjer so obakrat zmagali. O kvaliteti je za zdaj še težko govoriti, ker je trajal odmor polna dva meseca. In pri Ljubljani? Redmejše so ženske,- Med njimi izstopa. Ruparei-čeva, med moškimi pa Tomšič, Trkaj in Lotrič. Vendar bo ta klub zlasti med moškimi precej okrnjen, ker bo izgubil nekaj tekmovalcev, ki bodo službeno premeščeni v druge kraje. Sicer ie Ljubljana začela šele dobro trenirati in se bo verjetno delo v klubu poživelo. Martelanc, večkratni član državne in slovenske reprezentance Pri Iliriji v Zg. Šiški je položaj mnogo boljši, kot je bilo čuti razne govorice. Dejali so že, da ie ta klub v razsulu, vendar to ne drži. Ilirija je naredila reorganizacijo in poživila delo, vključila ie članstvo iz Litostroja in se tako preče i okrepila. Zato je velika verjetnost, da bo Ilirija predstavljala precej trd oreh za svoje nasprotnike. Še kratek skok k Zvezdi, kjer slišimo tudi precej razveseljive vesti. Zlaisti moški marljivo trenirajo, v posebno dobri formi pa sita stara klubska stebra Štefe in Zalar. Zvezda hoče očitno popraviti vse, kar je v lanski sezoni zamudila. In še z Rakega imamo zadovoljive vesti: uspehi Groma so vzpodbudili domače kegljače, da redno obiskujejo treninge, na katerih se pripravljajo na letošnja prvenstve-’na tekmovanja. Že danes se bo v Mariboru začelo prvenstvo v borbenih tekmah im bo trajalo do konca novembra. Hkrati bodo tekmovali tudi v disciplini 6 X 100 lučajev in vseh tekem v jesenskem delu bo letos okrog 600. Tekmovanja v Mariboru se bodo udeležili Gradis, Ljubljana, Zvezda, Rakek, Poštar, Obrtnik im Ilirija. To so kratki utrinki ob »sprehodu« . med ljubljanskimi kegljači, ki so kljub problemom na poti k novim uspehom v letošnji sezoni. Anketa med mnogimi znanimi nogometnimi strokovnjaki iz vsega sveta je pokazala, da večina meni, da bo Argentina, če že ne favorit številka 1, potem pa vsaj eden izmed favoritov svetovnega prvenstva na Švedskem. Zato bomo danes dali besedo Gulile rmu Stabilu, ki ga v Argentini običajno imenujejo Don Slabile, ki je že 18 let tehnični direktor argentinske reprezentance, kar pomeni, da je nekak zvezni kapetan, istočasno pa tudi glavni trener. Pred 27. leti je bil srednji napadalec argentinske reprezentance na svetovnem prvenstvu. Kasneje je igral kot profesionalec v Italiji, treniral R,ed Star v Parizu, nazadnje pa odšel zopet domov in prevzel skrb za argentinski nogomet. Don Stabile je optimist in tudi evropski trgovci z belim blagom, ki so mu pred nosom pokupili skoraj vso reprezentanco, k.i je zmagala na zadnjem prvenstvu Južne Amerike, ga niso spravili ob živce. Najboljši igralci so odšli v Italijo in deloma v Španijo, zato je kar težko verjeti v njegov optimizem. Mož pa dela naprej in nedavno je uspel pri argentinskih oblasteh doseči, da bo prepovedan odhod v inozemstvo 19 nogometašem, ki bodo izbrani za svetovno prvenstvo. S tremi igralci in sicer Sivorijem, An ge lil lom in Machiom pa se je dogovoril, da bodo nastopili za Argentino kljub temu, da igrajo sedaj v italijanskih klubih. Pa poslušajmo tega »carja« argentinskega nogometa, kaj meni: »Že v decembru bomo prišli v Evropo, kjer bomo odigrali pred svetovnim prvenstvom vrsto tekem in upamo, da se bomo do junija povsem aklimatizirali. Od južnoameriških držav se najbolj bojim Brazilije. ker igra podoben, neprera-čunljiv, sistem kot mi. Seveda je tudi vsako evropsko moštvo, ki bo dospelo do finalnega tekmovanja, nevarno. Naš sistem je stalni napad. V obrambi poskušamo seveda čim boljše pokrivati, toda odločilno vlogo pri izbiri sistema v posameznem trenutku odigra individualna sposobnost igralca. Bil sem na svetovnem prvenstvu v Švici in opazoval evropska moštva. Obramba teh moštev je v glavnem dobra, premalo pozornosti pa posvečajo napadu. Preveč pazijo na to, da ne bi dobili golov, da torej ne bi nasprotnik zmagal in pri tem pozabljajo na ofenzivne akcije. Naša de viza pa je: vedno in povsod napadati (sistem Argentincev imenujejo: vsi napadajo, vsi branijo), torej napad brez šablone, v katerem se lahko razvija iniciativa in bogastvo idej vsakega posameznega igralca. Prav zaradi tega poudarka na napadu menim, da bomo lahko zmagovali proti evropskim moštvom. Vprašujete me, če imam težave s sestavo moštva zaradi velikih selitev v inozemstvo. Takole bi rekel: »Imamo zelo dobre rezerve, morda boni’ za svetovno prvenstvo vzel tudi kakega igralca, ki igra v inozemstvu, toda to le v skrajnem primeru, kajti forme teh igralcev ne morem kontrolirati iz daljave več tisoč kilometrov.« Po zaključku nogometnega eksperta v Italijo so Argentinci odigrali že dve tekmi z Brazilijo. Šlo je za Rocca-pokal. V prvi tekmi so zmagali z 2:1. v drugi pa izgubili po podaljšku z 0:3. Pokal je šel torej po vodi, toda Don Stabile je še vedno optimist... frlT5 ;> 1 r: | Oči vseh ljubiteljev nogometa se vedno bolj upirajo proti Švedski, kjer bo prihodnje leto svetovno nogometno prvenstvo. Levo: moštvo Nemčije, zadnji svetovni prvak. Spodaj: posnetek s tekme med Anglijo in Madžarsko 1. 1954 na stadionu v Wembleyu. Angleži so se za svetovno prvenstvo že kvalificirali, pa tudi pred Madžari ni nikakršnih vetjih zaprek, da ne bi videli Švedske. 4 *lli* Roymond Lambert: tleh. Da se rešim tega težavnega položaja, poizkusim v drugi polovici noči vstati in vzeti šotor, ki ga imamo za rezervo, da ga^ položim medse in med zid. Zjutraj je moja prva skrb pogled na ta šotor. Tedaj šele opazim, da se mi je vse skupaj sanjalo, saj ga nismo imeli! siloviti so sunki vetra. Nikjer oblačka, te veter trga sneg v vrtincih, ki kale čisto in ledeno zimsko nebo. Preden zaspi va, dolgo klepetava, ležeč na hrbtu, z očmi, prikovanimi na ledeni svod, kamor se dviga najina sapa kot dim lokomotive, se zadeva obenj in pada nazaj. Šerpe, ki tudi niso več prida dinamični, pojdejo z nlima. Priprav na odhod ni konca ne kraja. Raymond žalostno gleda, kako odhajajo, j Samo dva sva ostala, da tvegava jutri naskok, Va> ki sva odločena, da se zagrizeva v goro. Če se °aju veter usmili, bo to morebiti dovolj ... * . K° ostaneva slednjič sama, pograbiva lopato in .^izkusiva narediti svoj brlog udobnejši. Povečujeva Predvsem pa se mučiva, da bi zamašila luknje, °zi katere sili veter s snegom. * t) l lambert se ukvarja s tlom, jaz pa z ostrešjem. io je mučno, vendar pa nama požene kri po žilah Ba)u obenem ogreva. j , Nato skuham obed. K sreči sva lačna in to je er znak, SVq 6lc_er pa sem zadovoljna, da ni tu šerp, kajti tako e Prisiljena narediti vse sama in to pripomore v Ko * meri k najinemu obtoku krvi kot tudi morali. b0l^CriovPa dan naglo mine. Sklenila sem, da se ne 2r , Vee sezuvala, prehudo se je zjutraj obuti. Samo Sh , Jani vezalke in se napol obuta zavijem v svojo Palno vrečo. VodW le eno čutaro. Lambert jo napolni z vrelo obg. ,,* 1.® J« položi k nogam. Za mraz je veliko bolj mu -Uv kot jaz, kajti amputacije na nogah in rokah in «, Vlraj° kroženje krvi. Ponoči mora večkrat sesti Se masirati. vila ia-se kolje zavarujeva pred vetrom, sva presta-etenj ^5alni blazini. Moja je razgrnjena ob zadnji ledej! ponoči pronica mraz, ki veje od nje, kot je st. puk vame in zato me tlači mora. Sanjam, da se Ulake n& . vampir prisesala name. Nagonsko se od-em in to tolikanj, da se znajdem poleg blazine na 27. oktober Veter je prav tako močan kot včeraj. Danes nima pomena hoditi ven. Pričenjava dvomiti v trdnost snežnega mostu nad nama in še enkrat spremeniva ureditev najinega zavetišča. Preseliva kuhinjo, ležalne blazine pa namestiva tako, da je zglavje ob pobočju. Medse položiva snežno lopato, da se bova lahko izkopala v primeru, da se most poruši. Najina nahrbtnika sta pripravljena. Čim bo vreme dovoljevalo, bova lahko odšla. Trenutno so najine sile še nedotaknjene in da jih ohraniva, skuham obilen obed. Kuham na butanskem kuhalniku in ta je zame neizčrpen predmet čudenja. Ti vražji kuhalniki delujejo vedno, v kakršnih koli pogojih. Jeva ovsene kosmiče, gnjat, za posladek pa mandljev kolač. Raymond napolni čutaro z vrelo vodo in jo upo- Raymondova vreča je mnogo bolj vlažna kot rablja kot likalnik, da bi vsaj malo posušil spalno vrečo. Kajti ponoči se najina toplota in dihanje zgosti in se spremeni v ivje. moja. Jaz pa imam z vsakim dnem bolj občutek, da se moja spalna vreča krči. Toda ostati je treba razsoden in se predvsem ne drobtinčiti v majhnih podrobnostih udobja. Vnemar je treba pustiti vse, kar ni res življenjsko važno in odstraniti vse, kar bi nama utegnilo škoditi v moralnem in fizičnem pogledu. Biti morava mirna, ohraniti zaupanje, misliti na cilj in paziti, da ostane nedotaknjena najina želja in volja do zmage. Za trenutek stopim ven, da vidim vreme, toda če hočem pogledati gor, moram skriti obraz v dlani, tako PETINDVAJSETO POGLAVJE Da bi ti bilo življenje večno odhajanje Tretji dan je minil in boriva se s tretjo nočjo. Raymonda bega temperatura. Po pravilih še ne bi smelo biti zime. Leta 1952, na Everestu je bil ob istem času, na višini 7.000 metrov. Veter je že bril, toda ne tako hudo in Raymond je prišel dol šele 22. novembra. Vse kaže, da nastopa letos zima prezgodaj. Upava, da temu ni tako, da je vihar le prehodnega značaja in da se bo vreme spet ustalilo. Vendar pa z vsakim dnem opažava, kako pada temperatura. Sprašujeva se, koliko časa bova zdržala v tem ledenem peklu. Mraz ni samo zunaj. Zdi se mi, da vsak dan bolj pronica v naju, se nastanja v nama, pod kožo in s tem se je najhuje boriti. In tako se odločiva, da bova jutri, pa naj vrši veter ali ne, naskočila Čo Oju, kajti nič več ni mogoče ždeti brez dela. Šesta ura zjutraj. Lambert prižge kuhalnik, jaz Jutri bova šla gor oba, sama. 28. oktober pa skuham iz zdrobljenih koščkov gosto čokolado. Vanjo pomakava piškote in se dobro najeva. Ob sedmi uri hočeva ven. Toda veter in mraz je strašen. Gotovo je —30° in skleneva počakati. Končno odideva šele ob devetih, ko vzide sonce. Opirajoč se na smuške palice se vzpenjava po veliki ploščadi nad najino razpoko in jo ubirava proti sredini stene. c 1958 STOC v. Danes zaključujemo vrsto sestavkov, v kateri so govorih znani nogometni strokovnjaki iz raznih držav o favoritih^ svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo prihodnje leto na Švedskem. Za konec se bosta oglasila še dva. Prvi je trener madžarske reprezentance Karoly Soos. SLABŠI SMO »Danes, žal, ne moremo več računati na tako vigrano enajsterico kot smo jo imeli v letih 1952-1955. Trenutno moramo sestavljati reprezentanco iz igralcev iz večjega števila klubov in pri tem je seveda mnogo težje napraviti tako močno celoto, kot je bilo naše moštvo pred leti. Na svetovnem prvenstvu 1954 smo bili favorit številka j in smo nepričakovano izgubili prvo mesto. Tokrat bomo šli tta Švedsko brez takšne psihološke obremenitve in morda bo zato tudi uspeh boljši, saj imamo še dobre pol leta časa, da čimbolj pripravimo našo reprezentanco.« HERBERGER OPTIMIST Tvorec čudežne enajsterice Zahodne Nemčije, ki. je pred tremi leti osvojila svetovno prvenstvo, nemški zvezni kapetan in trener Sepp llerherger, pa pravi o svetovnem prvenstvu takole:: »Zelo nam je všeč. cla nas nihče ne prišteva med favorite prihodnjega prvenstva. Prav zaradi tega imamo nekaj možnosti prav tako kot leta 1954. jaz bom potoval na Švedsko vsekakor kot optimist. Naslov svetovnega prvaka je ža nas 'seveda velika prednost, saj sc lahko pripravljamo za finalno tekmovanje brez težkih kvalifikacijskih srečanj. Prav vse sile smo lahko skoncentrirali na tekme, ki jih bomo igrali prihodnje leto na Švedskem. Zdi se mi. da to prvenstvo ritma talko izrazitega favorita, kot ga je imelo prejšnje, ko »o mnogi smatrali, da jc za Madžarsko vse. prvenstvo samo formalnost. Kako se je vse skupaj končalo, pa itak veste.« Po meddržavnem nogometnem srečanju v Bukarešti Srečanje nogometašev Jugoslavije in Romunije v Bukarešti, ki smo ga pričakovali s precejšnjimi upi, je za nami. Jugoslovanski nogometni strokovnjaki izražajo svoje zadovoljstvo nad neodločenim rezultatom, ki nam daje upanje, da se bo naša reprezentanca po odigranih tekmah z Grčijo in Romunijo vendarle kvalificirala za svetovno prvenstvo na Švedskem. letos v Bratislavi na tekmi proti reprezentanci ČSR. OBE ZMAGI STA NUJNO POTREBNI! Kaj-torej preostane naši nogo- pač drži: jugoslovanska nogometna ZGREŠENO ni jo, kajti druge poti ni. Tudi sre- reprezen anea bo morala obe sre- TAK 11CNO ZGKLSEINU čaJnje mcd Grčijo in Romunijo ne čaiiji odilociiti v svojo ‘korist iti _ .U Ti r je foi] že na tetkmi B- zares ugodne prilike za odkod na Ijano z najbogatejšo hokejsko tradicijo. Tokrat poglejmo, kako delajo m se pripravljajo za ipn reprezentanc Avstrije in Juigosla- finale svetovnega prvenstva na delajo in se pripravljajo pri najboljših klubih v državi.’ čati.Tmo samo’Cd^meTrii S dober,'da ne rečemo, švedskem »c bo zamudila. ^ ^ Začnimo pri Ljubljani. Že poleti, vili razmer, vsekakor pa drli, da bo še imajo odbor, ki zbira sredstva za $*** 1rk* f (T^Gi niti" v *■»„*» nega ledu, zato tudi ne bo mogla posrečilo. Seveda, lahko njim, ki biti specialna vadba Pa ledu tako imajo umetno drsališče...! popolna in brezhibna kot bo lahko Tudi Crvena zvezda ima nekaj n-a Jesenicah ali v Beogradu. In novih moči. Menda ima že novega vendar niso vrgli puške v »koruzo trenerja> Ceha, ki pa seveda ne bo be bolj se bodo zagrizli v delo, kot mogel čez nog napravibi čudežev, shsimo, ker se vedno upajo da jim Crvena zvezda je iz leta v leto bolj. bo bliznja bodočnost prinesla talko ša & |>od(> znuli oavduSMi m,la težko pričakovani umetni led. In kaj je novega v tem klubu? Dva sta odšla na odsluženje kadrovskega, roka v JLA. Pogrešali bomo torej Draga Pogorelca in Cesarja Mirana. Zato pa bo pristopil Repiaia, bivši igralec Papirničarja, ki je pravkar odslužil vojaški rok. Težko ho vzdržati borbo, zlasti s tistimi klubi, ki imajo boljše pogoje kot Ljubljana. Na Jesenicah se pripravljajo po točno določenem načrtu brez hrupa. Njihov trener, Čeh g. Zdenek (lino, potem bodo imeli v Beogradu Visoka zmaga B&aMka samo zaradi imena, potem je popolnoma zgrešeno, zlasti še ob tako odločilnih srečanjih, 'kot slo kvalifikacijske tekme za vstop v finale svetovnega prvenstva. PROTI OSTRIM MOŠTVOM NAŠI NE ZNAJO IGRATI V Beogradu je v sredo igrala svojo drugo tekmo zn pokal evropskih prvakov Crvena zvezda, ki je premagala prvaka Luksemburga Stade Didelange z 9:1 (7:1). Edina zanimivost te tekme je, da je bu dosežen svojevrsten rekord glede obiska. Na stadionu JLA se je zbralo BRANIK : JADRAN 7:1 (5:1) Na zaostati tekmi med Branikom in Jadranom so v sredo domači v . v Mariboru zabeležili spet visoko Blaha, je že nekaj mesecev na de- zmago v svojo korist, saj so nogo- lu. Fantje so bili ua oddihu na mor- metaše iz Kaštel Šučurca dobesedno ju, toda tudi tam so pridno vadili, ».povozili«. Gledalci pa kljub visoki G. Blaha posveča največjo pozor- zmagi niso bili zadovoljni, ker bi nost splošni telesni vzgoji in kot bil rezultat lahko dvoštevilčen. Na- slišimo, so fantje pridni učenci. Za- padalci pa so zamudili mnogo pri- radi pospešenega treninga so v zad- težnosti, medtem ko so dosegli Plaz- njem času nekateri izgubili na teži, nik 2, Čučko 2, Najberg, Elsner in Beara je bil prejšnjo nedeljo v vendar vsi z^ zadovoljstvom ugotav- Čekov pa po 1 gol. Plaznik je celo Bukarešti zelo nezanesljiv. Naš r". tS-,T«l”:kot,z,,?2£ ^ T»™f - obuli drsalne čevlje (bajev sredi ok- zmagQ je Braniku pomagala, da je resneje ozreti po tistih, ki danes zi- tobra) m takrat se b(Tzačela speci- sEl0,gB jtar na tretje mesto v prven- ve v senci nekdanjega »Velikega alna vadiba. Pri njihovih .pripravah stVeni lestvici. Vladimirja«... jun zehmo cim vec usipeha, se posebej pa v borbi za najvišjo lovo- _______ riko, ki so sli jo lani talko častno priborili, V Beogradu je precej novic. Slišali smo, — toda te vesti še niso uradno potrjene —, da se je v Partizanu mnogo spremenilo. Precej igralcev, med njimi' brata Ladocki, Dragovič in še nekateri, so zapustili Partizanove vrste in pristopili k novemu klubu Tašmajdan, ki ga vodi bivši Partizanov igralec Re-naud. Seveda bo s tem Partizan znatno prikrajšan, i-oda uprava^ kluba z optimizmom gleda v bodočnost. Čujemo. da so bili prav ti »dezerterji« najbolj nedisciplinirani in so prinašali Partizanu več škode kot koristi. O tem ne moremo dajati posebne sodbe, ker ne poznamo njiho- Roimuni niso igrali na tej tekmi nekaj več kot 1500 gledalcev, kar jc tako defenzivno, kot ie bilo priča- najslabši obisk po vojni nn medna« kovati. Nasprotno, igrali so zelo rodni nogometmi tekmt. Sicer pa je ostro, kar je zlasti našo dbrambo bila ta tekma dokaj nezanimiva in in deloma tudi krilce zmedlo. Krstič je predstavljala le lahek trening za se na primer ni znal »prilepiti« k nogometaše Crvene zvezde, tako -Ozonu, M je bil zaradi tega še bolj je Crvena zvezda z lahkoto kvali-nevaren. Ostre igre Romunov Ju- ficirala v nadaljnje tekmovanje goslovaini niso znali panirati, in si- pokal evropskih prvakov. Gole »o cer tehnično dovršena igra proti dosegli: Cokic m Kontič po 4, t njim ni bila uspešna. Torei se naši Mitič l/.a Crveno zvezdo za Luk-prot i ostre jšim moštvom, kot smo semburzane pa Rangom Rezultat bi že videli, ne znajo pravilno boriti, bil lahko mnogo višji v korist Črve Takšen je Ibrl približno primer tudi ne zvezde. NJ ^ M M ef z zog e • • Opomba: 1. do 3. zvezna košarkarska liga, 4. da 7. zvezna nogometna liga. 8. do 10. I, conska nogometna liga, 11. do IS. mariborsko-varaždinsko-celjska liga, H. do 15. rezervni pari. Poletov nagradni natečaj Odrezek š 1. 4 LETO XIII Štev. 40 Stran S 1. Ljubljana : 01ympia 1 Priimek in ime: 2. Proleter : BSK 3. Zeljezničar : Sloboda 4. Dinamo : Vojvodina 5. Budučnost : Partizan Kraj: 6. Crvena zvezda : Zagreb 7, BSK : Vardar 8. Odred : Rijeka 9. Branik : Tekstilac Ulica, hišna št.: 10. Lokomotiva : Ljubljana H. Drava : Rudar (T) 12. Kladivar : Maribor 13. Mladost : Aluminij 14. Segesta : Šibenik 15. Orient : Jadran Snel nagrada Od 12. do 13. oktobra bo trajal zanimiv primer namiznoteniškega tekil. republiški namiznoteniški tur- movanja v Subotici. Tekmovalcev i* nir. Spet bomo gledali borbe med Slovenije, ki so prišli na tekmovanje, najboljšimi slovenskimi predstav- nihče ni sprejel, stanovali pa so v seniki in predstavniki drugih re- kaj kilometrov oddaljenem Paliču. Se publik. Sezona namiznoteniških več je takih primerov neodgovornosti tekmovanj se je začela. Kot uvod prirediteljev, ki jih je treba najostreje k tem dogodkom je bila 29. sep- obsoditi. tembra seja plenuma NTZS. Zanimiv je bil referat tov. Popoviča, sekretarja NTZJ. Povedal je, da J® Po poročilu tov. Koširja je sledila di- NTzg ena najb0ljših v državi. V Slove-skusija. Tov Fatur je načel vprašanje je registriranih 1443 članov, vendat gostovanj klubov in slabe organizacije pa je poleg teh pribiižno 20.000 ijudi, tekmovanj. S tem v zvezi je posebno se tem športom ukvarjajo le za svojo zabavo. V nadaljevanju referata je tov-Popovič spregovoril tudi o obnašanj0 igralcev na turnirjih. Izrekel je vso P°' hvalo in priznanje slovenskim zastopnikom, ki so lahko vzor vsem ostalin1' Pereče vprašanje, kateremu se ne moremo izogniti, je vprašanje financ. 5 tem problemom je neposredno zvezan® vprašanje množičnosti. To je skora* neizvedljivo, ker vsako razširjanje Pre' prečuje pomanjkanje rekvizitov. V zve® neodigrana g tem je tov patur spregovoril tudi ° uvozu žogic. Apeliral je na NTZJ, naj prepreči uvoz slabih žogic. Res 3®’ da je NTZJ letos uspelo nabaviti ?00 žogic, vendar je to odločno premalo- Tekmovanje v ligi se prične že ta te den. Da so se nekateri klubi res dob1^ pripravili, nam je dokaz zmaga mla^ dincev Ljubljane nad mladinsko rePr® zentanco Poljske (5:3). V ligi bodo ,et°^ Med 3240 udeleženci »Poletovega-; na- zastopani: Ljubljana s 4 moštvi, odr i gradnega natečaja z odrezkom štev. 2. žirija s 3 ter Slovan in Krim *; , „ _ . . Naj omenimo še to, da se bo s *• ima 11 pravilnih rešitev Hegeduš Gabri-- zače]a y L)ubljanl prva namlZnoteni5K» jel, Ljubljana, Malgajeva 16, kd prejme šola. vadba bo v prostorih 2NTH nagrado 20.000 din. Pražakovi ulici. p- 1. Romunija A : Jugoslavija A x 2. Romunija ml. : Jugoslavija 1 3. Odred : Tekstilac 2 4. Branik : Jadran 5. Orient : Ljubljana 6. Uljanik : Lokomotiva 7. Kladivar : Aluminij 8. Drava : Zagorac 9. Jesenice : Krim 10. Izola : Ilirija 11. Ljubljana : Proleter 12. Crv. zvezda : Olimpija 13. Grafičar : Rudar (Idrija) Šest finalistov že m&mnik <&&■ Švedska V finale so se kvalificirale Švedska, Nemčija, Anglija, Avstrija, Brazilija in Paragvaj meonarod ElSis vrgel disk 58.28m Kvalifikacije za svetovno nogometno Prvenstvo so v polnem teku. V večini skupin so že v zaključni fazi, v nekaterih pa celo tudi že zaključene. Zaradi Velikega zanimanja za svetovno nogometno prvenstvo objavljamo danes recitale tekem in lestvice v vseh kvalifikacijskih skupinah. Evropa I: Irska : Danska 2:1, Angli-h : Danska 5:2, Anglija 4 Irska 5:1, Anglija : Danska 4:1, Irska : Anglija 1:1, banska : Irska 0:2. Lestvica: Anglija 4 3 1 0 6:7 7 Irska 4 2 1 1 6:7 5 Danska 4 0 0 4 4:13 0 Evropa II: Francija' : Belgija 6:3, Francija : Island 8:0, Belgija : Iland 3:3, Francija : Island 8:0, Belgija : Island 8:3, 2;5. Manjka še tekma Belgija : Francija 127. 10. Bruselj). Lestvica: Francija 3 3 0 0 19:4 6 Belgija 3 2 0 1 16:11 4 Island 4 0 0 4 6:26 0 Evropa m: Bolgarija : Norveška 2:1, Norveška : Madžarska 2:1, Madžarska : B°lgarija 4:1, Bolgarija : Madžarska 1:2. Manjkata še tekmi Bolgarija : Norveška (3- 11. Sofija), Madžarska : Norveška ,la- 11. Budimpešta). Lestvica: Madžarska 3 2 0 1 7:4 4 Norveška 2 1 0 1 3:3 2 Bolgarija 3 1 0 2 4:7 2 Evropa IV: Wales : CSR 1:0, Vzh. ^emčija : Wales 2:1, CSR : Wales 2:0, CsH : Vzh. Nemčija 3:1, Wales : Vzh. Nemčija 4:1. Manjka še tekma Vzh. Nemčija : CSR (27. 10. Berlin). Lestvica: CSR 3 2 0 1 5:2 4 VVales 4 2 0 2 6:5 4 Vzh. Nemčija 3 1 0 2 4:8 2 JUŽNA AMERIKA I: Peru : Brazilija 1:1, Brazilija : Peru 1:0. Lestvica: Brazilija 2 110 2:1 3 Peru 2 0 1 1 1:2 1 JUŽNA AMERIKA II: Čile : Bolivija 2:1, Bolivija : Čile 3:0. Manjkajo še tekme: Bolivija : Argentina (6. 10. La Paz), Čile : Argentina (13. 10. Santiago). Argentina : "Bolivija (17. 10. Buenos Aires), Argentina : Čile (20. 10. Buenos Aires). Lestvica: Bolivija 2 1 0 1 4:2 2 Čile 2 1 0 1 2:4 2 Argentina 0 0 0 0 0:0 0 JUŽNA AMERIKA III: Kolumbija : Urugvaj 1:1, Kolumbija : Paragvaj 2:3, Urugvaj : Kolumbija 1:0, Paragvaj : Kolumbija 3:0, Paragvaj : Urugvaj 5:0, Urugvaj : Paragvaj 2:0. Lestvica: Paragvaj 4 3 0 1 11:4 6 Urugvaj 4 2 11 4:6 5 Kolumbija 4 0 1 3 3:8 1 Od skupno 16 finalistov svetovnega prvenstva 1958 jih je trenutno znanih že 6. To sta Zahodna Nemčija in Švedska, ki sta kot svetovni prvak in organizator prvenstva prišli v finalno tekmovanje brez kvalifikacij, razen tega pa so se kvalificirale še reprezentance Brazilije, Anglije, Paragvaja in Avstrije. Velike možnosti za uvrstitev v finalno tekmovanje imajo še Francija, CSR, Sovjetska zveza, Škotska, Mehika in Argentina, d očim je stanje v VII. in VIII. evropski skupini, kakor tudi azijsko-afriški, še dokaj zapleteno, pri slednji predvsem zato, ker se Indonezija ne more sporazumeti z Izraelom glede kraja tekem, težave pa bodo verjetno tudi, če bi moralo priti do srečanja Izrael : Egipt. Nogometna prvensvta evropskih držav Francija — VII. kolo: Valenciennes : Lens 1:1, Toulouse : Lyon 3:1, St. Etienne : Niče 1:1, Reims : Beziers 5:0, Aleš : Ra-cing 1:3, Monaco : Nimes 1:1, Marseille : Sochaux 0:3, Lille : Sedan 3:0, Metz : Angers 0:3, vrstni red: Lens 11, Reims 10, Lyon 9, St. Etienne 9, Racing 9, Sochaux 9. Madžarska — III. kolo: Ujpest : Vasas 2:1, Ferencvaros: : Csepel 2:0, Salgotar-jan : Szeged 2:1, Tatabanya : Dorog 1:0, Diosgyor : Pecs 1:0, MTK : Ko mio 5:1, vrstni red: Tatabanya 6, Ferenvaros 6, Diosgyor 6, MTK 6, Salgotarjan 6. Švica — V. koto: Chaux de Fonds : Young Fellows 3:2, Grasshoppers : Basel 1:0, Grenchen : Biel 3:0, Lausanne : Chiasso 1:3, Servette : Belinzona 2:2, Young Boys : Urania 2:1, Lugano * Win-terthur 4:0, vrstni red: Young Boys 9, Lausanne 8, Chiasso 8, Grasshoppers 6. Nemčija — južna liga — VIII. kolo: Stuttgart : Augsburg 5:0, Mannheim : Karlsruhe 1:4, Bayern : Nurnberg 1:1, Regensburg : Munchen 2:0, Aschaffen-burg : Frankfurt 4:1, Furth : ReiiUingen 3:0, Eintracht : Kickers 4:2, Schweinfurt : Offenbach 1:1, vrstni red: Niirnberg 13, Eintracht 12, Stuttgart 11. Sovjetska zveza — XVI. kolo: Dinamo (Moskva) : Sahter 7:2, Dinamo (Tbilisi) : Spartak (Minsk) 4:1, Zenit : Dinamo (Kijev) 2:2, Dinamo (Moskva) : Spartak (Minsk) 3:0, Zenit : Sahter 1:1. V lestvici je stanje dokaj zapleteno, ker imajo nekatera moštva šele 14 tekem, druga pa že 18. Vodi Dinamo (Moskva) s 27 točkami pred lanskoletnim prvakom Sparta-kom 20. Španija — III. kolo: Atletico (Bilbao) : Saragossa 4:1, Espanol : Celta 1:1, Gijon : Osasuna 2:3, Jaen : Valencia 1:0» Las Pa Imaš : Barcelona 0:7, Real : Sevilla 6:0, Sociedad : Granada 4:1, Valladolid : Atletico (Madrid) 2:2, vrstni red: Real 6, Atletico (Madrid) 5, Jaen 5. Čeprav so atletska tekmovanja v ZDA v tem letnem času že prava redkost, je eno takšnih manjših tekmovanj prineslo odličen rezultat v metu diska. 26-letni študent Jack Ellis je dosegel nič manj kot 58.28 m, kar ni samo najboljši letošnji rezultat na svetu, ampak tudi drugi najboljši rezultat vseh časov v tej disciplini. Svetovni rekord ima Ameril^anec Gordien z 59.28 m. Kot zanimivost lahko omenimo še, da je Ellis v ogrevanju pred tekmovanjem presegel celo 60 m. Nova zvezda na ameriškem atletskem nebu je precejšen orjak, saj meri 198 cm in tehta 100 kg. Atletsko tekmovanje v Kolnu je zopet prineslo nekaj rekordnih rezultatov. Martin Lauer je dosegel evropska rekorda na 200 m ovire in 220 y ovire. Rezultat za prvo disciplino je 22.9, za drugo pa 23.1. Ponovno se je v rčkordno listo vpisal tudi Manfred Germar, z 20.8 na 220 y in pa štafeta 4 X 110 y AS Kolna v postavi Grtel, Lauer, Pfeil, Germar s časom 40.9. Evropsko prvenstvo v dviganju uteži V Katovicah na Poljskem Je bilo pred dnevi zaključeno letošnje evropsko prvenstvo v dviganju uteži, za katero ni bilo prevelikega zanimanja, saj so se ga udeležili skoraj izključno tekmovalci iz vzhodnoevropskih držav: rezultati — bantam: Vilhovski (SZ) 302.5, peresna Cimiškijan (SZ) 340, lahka Kabutinovič (SZ) 375, srednja Jagli (SZ) 400, poltež-ka Ruhman (SZ) 422.5, lahka-težka Bia-las (Polj) 420, težka Novikov (SZ) 480, razvrstitev držav: Sovjetska zveza 30, Poljska 15, CSR 5, Vzhodna Nemčija 4. V zadnji disciplini svetovnega prvenstva v sabljanju, ki je bilo v Parizu, v borbi s sabljo, je zmagal Poljak Paw-lowski s 5 zmagami pred Madžarom Karpatijem in Mendelenyijem 4 zmage. V zadnji dirki za letošnje kolesarsko prvenstvo Italije, dirki :po pokrajini Lazio, je zmagal Baldini pred Sabbadi-nom in Nenclnijem. Končni vrstni red prvenstva: 1. Baldini 33, 2. Sabbadin 23.5, 3. Albani 20, 4. Boni 15.25. Bivši evropski prvak v boksu težke kategorije, Italijan Oavicchi, je v Bologni premagal s knock outom v deveti rundi nemškega boksarja VVestphala. Ameriška boksarska zveza, pa tudi najpomebnejša boksarska revija Ring Magazin iz New Yorka, sta objavili razvrstitve najboljših boksarjev na svetu. Obe lestvici se ponekod razlikujeta, najbolj bistvena razlika pa je v bantam kategoriji, kjer priznava ves svet za prvaka Francoza Halimlja, le ameriška boksarska zveza vztraja, da je prvak Mehikanec Macias. Zanimive so tudi razvrstitve v težki kategoriji, kjer priznavajo naziv prvega izzivalca absolutnega prvaka Floyda Pattersona, Amerikancu Machenu. Letošnje teniško prvenstvo Italije je v Torinu osvojil Merlo, ki je v finalu premagal Siroto z 10:12, 6:2, 6:4, 3:6 in 9:7. Na svet. vnem prvenstvu / profesionalnih teniških igralcev v Londonu, Je v dvorani Empire Pool, Avstralec Rose-wall premagal igralca Seguro iz Ekvadorja s 1:6, 6:3, 6:4, 3:6. 6:4. V borbi za tretje mesto je direktor teniškega cirkusa Kramer premagal Gonzalesa s Evropa V: Avstrija : Luksemburg X Nizozemska : Luksemburg 4:1, Av-^nla ; Nizozemska 3:2, Luksemburg : Nizozemska 2:5, Nizozemska : Avstrija Luksemburg : Avstrija 0:3. Lestvica: Avstrija 4 3 10 14:3 7 Nizozemska 4 2 11 12:7 5 Luksemburg 4 0 0 4 3:19 o Evropa VI: Poljska : Finska 5:0, Sovjetska zveza : Poljska 3:0, Finska : “liska 1:3, Sovjetska zveza : Finska 2:1, j^tka Sovjetska zveza 0:18. Manjka iskrna Poljska : Sovjetska zveza (20. ' Varšava). Lestvica: Sovj. zveza 3 3 0 0 15:1 6 Poljska 3 2 0 1 8:4 4 Finska 4 0 0 4 2:20 0 t)EVROPA VII. Grjija : Jugoslavija 0:0, 0lhunija ; Grčija 2:1, Romunija : Ju- Sitkin za las podrl 217cm! Sosli sla avija 1:1. Manjkajo še tekme Jugo-n. vlia : Grčija (27. 10. Beograd), Romu-■ Grčija (3. 11. Bukarešta), Jugosla-: tiomunija (17. 11. Beograd). Levica: Romunija Jugoslavija Grčija 2 110 3:2 3 2 0 2 0 1:1 2 2 0 1 1 1:2 1 Vltop.A vili: Portugalska : Severna vJ*9 1;L Italija : Severna Irska 1:0, Se-sk1113 Irska ■ Portugalska 3:0, Portugal-: 1 talija 3:0. Manjkata še tekmi Sev. : Italija (4. 12. Belfast) in Italija : 1 tugalska (22. 1. Milano). Lestvica: Sev. Irska Portugalska Kalija 3 1114 3 1114 2 10 11 :2 3 :4 3 :3 2 sk VHqpa ix. Spallija ; Švica 2:2, š lectar1 ; Španija 4:2, Švica : Škotska 1:2, $lcaniia : Škotska 4:1. Manjkata še telani : g‘ska : Švica (8. 11. Glasgovv) in Švica ^hija (24 ji Lausanne). Lestvica: Škotska 3 2 0 1 7:7 4 Španija 3 1118:’ Švica 2 0 113:- Tudi na atletskem prvenstvu Ukrajine v Odesi ni manjkalo odličnih rezultatov. Najuspešnejši je bil skakalec v višino Vladimir Sitkin, ki je preskočil 215 cm in le za las podrl letvico na 217, kar bi bil nov svetovni rekord. V letošnji lestvici sedaj popolnoma dominirajo ruski skakalci, saj imajo s Stepanovom 216, Sitkinom 215, in Kaškarovom 214 cm kar prva tri mesta. Na istem tekmovanju je Cernobaj dosegel s 4.52 nov rekord Sovjetske zveze v skoku ob palici. Najboljši rezultat na prvenstvu Poljske v atletiki je dosegel Tadeus Rut, ki je s 64.22 izboljšal poljski rekord v metu kladiva. še nekaj najboljših rezultatov: 400 m Swatowski 47.8, višina Lewandowski 2.00, daljina Kropidlovvski 7.64, Grabowski 7.61, troskok Malcherezyk 15.41, palica Janiszewski 4.40, Wazny 4.40, kopje Sidlo 79.88, ženske — daljina ICrzeszinska 5.96, krogla Klimaj 14.04, disk Dmowska 47.55. V Opavi je dosegel češki tekmovalec v hitri hoji Milan Skront dva nova svetovna rekorda. 30 milj je prehodil v času 4:08:218 in 50 km v 4:17:58.8. Konec preteklega tedna je bil v Trstu dvoboj atletskih reprezentanc Italije in švedske. Italijani so se držali presenetljivo dobro in srečanje izgubili le v razmerju 94:107. Naj omenimo nekaj najboljših rezultatov: 109 m Berutti (It) 10.5, 200 m Berutti (It) 21.5, 400 m Johnsson (Šved) 47.8, 800 m Waern (Šved) 1:48.9, 1500 m Waern (Šved) 3:42.6, Ericsson (Šved) 3:44.6, 110 m ovire Mazza (It) 14.6, 400 m ovire Morale (It) 51.7, višina Pet-terson (Šved) -205, krogla Meeoni (It) 17.26, disk Consolini (It) 52.73, kopje Smiding (Šved) 72.13, 4 X 100 m Švedska 40.9, Italija 40.9, 4 X 400.rn Švedska 3:13.0. V nadaljevanju atletskega prvenstva Ukrajine v Odesi, Je do-segel najboljši rezultat Viktor Cibulenko, ki Je vrgel kopje 82.21 m. Dober je bil tudi" Redin s 14.3 na 110 m ovire. Na rekordnem tekmovanju v Kolnu je bilo razen štirih evropskih rekordov, o katerih pišemo na drugem- mestu, doseženih še nekaj zelo dobrih rezultatov in sicer: 400 m VVrighton (VB) 47.3, 5900 m Laufer (N) 14:10.4, ženske: 100 m Ilen-drix (N) 11.9, 260 m Van Kuik (Niz) 24.8, 800 m Leather (VB) 2:09.8, višina Mat-hei (N) 162. gel tudi naš Vuk as, ki si je preteklo nedeljo skupaj z Selmossonom in Re-cagnom prislužil 5 točk. Na mestu leve zveze vodijo sedaj Grillo, Selmosson in Vukas, vsi s 13 točkami. Zaradi zanimivosti naj omenimo še najboljše na ostalih mestih in videli bomo, da so to v precejšnji meri manj znani nogometaši: vratarji: Panettl, desni branilci Magnir.i, levi_ branilci Čuti ca, desni krilci Invernizzi, srednji krilci Carlinl, levi krilci Caglio, desna krila Hamrin, desne zveze. Boniperti in Di Giaeomo, srednji napadalci Vln-icto, leva krila Boscolo in Novelli. 6:1, 6:4 in 6:4, V finalu mednarodnega teniškega turnirja v Berkeleyu je Šved Davidson odpravil Amerikanca Seixasa s 7.5, 0:6, 6:1 in 6:4, pri ženskah pa je Gibsonova premagala Broughovo s'6:4 in 6:3. Angleški teniški strokovnjak Lance Tingay je v Daily Telegraphu objavil svoje jakostne lestvice najboljših teniških igralcev v pretekli sezoni. Takole je razporedil najboljše igralce: 1. Cooper (Avstr), 2. Anderson (Avstr), 3. Davidson (Šved), 4. Flam (ZDA). 5. Fran-ser (Astr), 6. Rose (Avstr), 7. Sebcas (ZDA), 8. Patty (ZDA), 9. Pietrangeli (It), 10. Savitt (ZDA). Najboljše ženske pa so razvrščene takole: l. Gibson (ZDA), 2. Hard (ZDA), 3. Bloomer (VB), 8. Ramirez (Meh.), 9. Truman (VB), 10. Osborne (ZDA). Milan: Rapid 4:1 Tekmovanje za pokal evropskih nogometnih prvakov je v polnem teku. V Milanu je v nočni tekmi domači Milan premagal avstrijskega prvaka Rapid s 4:1 (2:0). Gole za Italijane so dosegli Mariani 2, Grillo in Bean, za Avstrijce pa Dienst. Povratno srečanje na Dunaju bo 9. OKiobra. , V povratni tekmi evropskega nogometnega pokala je v Budimpešti Vasas premagal CDNA iz Sofije s 6:1 in se tgko uvrstil v nadaljnje tekmovanje. Tudi angleški prvak Manchester United je že v naslednjem kolu, saj je tudi v povratni tekmi premagal enajsterico Shamrock Rovers iz Dublina s 3:2. Italijanska športna revija sSport Ilu-strato« ima za italijansko nogometno prvenstvo posebno ocenjevanje, imenovano nogometna borza. Najboljši igralci na posameznih mestih dobijo od 5 do 1 točko. V to tekmovanje je uspešno pose- Posvet pri Smučarski zvezi Slovenije Smučarski delavci so zborovali 7 3 4 1 jA-afrika I: Indonezija : Kitaj-he2j1 '°’ Kitajska : Indonezija 4:3, Indo-ne2.“.a : Kitajska 0:0, kvalificirana Tndo-a zaradi boljšega količnika. avtonJ1A'AFRIKA II: Po odstopu Turčije atični zmagovalec Izrael. ttna„IJA'AFRIKA III: Egipt : Ciper 2:0, ovalec Egipt po odstopu Cipra. SlrljJ,jVAFRiKA IV: Sudan : Sirija 1:0, IZr ' s«dan 1:1. Zmagovalec Sudan, s bo !gral z Indonezijo, Egipt pa hib Zmagovalca obeh polfinal- flla 2 *®®nl Pa se bosta med seboj bo-6ziista etiin° finalno mesto, ki pripada 'briškim skupinam. Sta, CfKRN°-SREDNJA AMERIKA I: Co- tehiaia " Guatemala 3:1, Costarica : Gua-Outt- Costarica : Curacao 4:0, Stai'lc«nala : Gtjracao 1:3, Curacao • Co-Guater 1:Z' Elanjka še tekma Curacao : Nca °aia’ zmagovalec pa Je že Costa- ltehikaRN°*SRSDNJA AMERIKA n: Eanad • ZDA 6:0, ZDA : Mehika 2:7, 2;0a * 5:1, Mehika : Kanada 3:0 Afrika DA : Kanada 2:3. Zmagovalec edir3 in C,0starica igrata med seboj AlYlerik^Sa finalista Sverne in Srednje Evropski rekordi v plavanju S 1. oktobrom so pričeli veljati novi evropski rekordi v plavanju, ki jih je evropska plavalna unija prilagodila določilom mednarodne plavalne zveze. Objavljamo lestvico novi hrekordov, pri čemer upoštevamo tudi izboljšave po avgustu, ko je evropska plavalna unija sprejela prvo listo. Naša lista je torej lista dejanskih, ne pa uradno priznanih rekordov: moški: 100 m prosto Janu (Fr) 56.2, 200 m prosto Montserret (Fr) minimalni rezultat 2:05.2, 400 m prosto: Niki-tin (SZ) 4:30.1, 800 m prosto: Montserret (Fr) 9:28.6, 1500 m prosto Montserret (Fr) 18:12.0, 100 m hrbtno 1:03.0. 200 m hrbtno 2:20.2, 100 m metuljček Tumpek (Madž) 1:02.3, 200 m metuljček Zierold (VN) 2:21.4, 100 m prsno Minaškin (SZ) 1:11.5, 200 m prsno Minaškin (SZ) 2:40.3, 400 m mešano 5:22.0, 4 X 100 m mešano 4:18.0, 4 X 100 m prosto 3:52.4, 4 X 200 m prosto Sovjetska zveza 8:27.1, ženske: 100 m prosto 1:05.0, 200 m prosto 2:23.7, 400 m prosto 5:02.0, 800 m prosto Gyonge (Madž) 10:42.4, 1500 m prosto Koster (Niz) 20:03.1, 100 m hrbtno Grinham (VB) 1:12.9, 200 m hrbtno De Nijs (Niz) 2:38.5, 100 m metuljček Voorbij (Niz) 1:10.5, 200 m metuljček 2:45.0, 100 m prsno Usmes (SZ) 1:21.6, 200 m prsno Haan (Niz) 2:51.3, 400 m mešano 5:49.0, 4 X 100 m mešano Nizozemska 4:57.0, 4 X 100 m prosto Madžarska 4:24.4. Olimpijska zmagovalka v plavanju v hrbtnem slogu, Angležinja Judy Grinham, je v Pekingu izenačila svoj svetovni rekord na 100 m hrbtno z rezultatom 1:12.9. V Pekingu je gostovala plavalna reprezentanca Velike Britanije in dvodnevno tekmovanje z najboljšim! plavalci in plavalkami Kitajske jo dalo številne odlične rezultate. Omeniti bomo nekaj najboljših: 100 m prosto Lt Cin Cu 57.3, 400 m prosto Boyes (VB) 4:50.8, 100 m prsno Ci Lie Jun 1:12.6, 200 m prsno Ci Lie Jun 2:41.8, 100 m metuljček Symonds (VB) 1:05.3, 200 m metuljček Symonds (VB) 2:29.7, 100 m hrbtno Rigby (VB) 1:09.6, 4 X 100 m mešano Kitajska 4:28.6, 4 X 200 m prosto Kitajska 9:03.9, ženske :100 m prosto Grinham (VB) 1:07.7, 200 m prosto Ferguson (VB) 5:31.9, 100 m hrbtno Edvvards (VB) 1:15.6, loo m Metuljček Gosten (VB) 1:20.1, 200 m prsno Gosten (VB) 3:10.1, 4 X100 m prosto Velika Britanija 4:51.5, 1 X 100 m mešano Velika Britanija 5:16.6. Ljubljana, 6. okt. — Danes je bil v prostorih Smučarske zveze Slovenije strokovni posvet smučarskih delavcev iz vse Slovenije. Razen zastopnikov Zveze in zveznih kapetanov, so bili navzoči predstavniki smučarskih podzvez in tudi večjih smučarskih klubov. Zbrane smučarske delavce je za uvod pozdravil podpredsednik SZS Ante Gnidovec, ki je dal napotke, v kakšni meri naj bi se razvijalo posvetovanje, da bi bili zaključki čim boljši in smernice za bodoče delo kar moči natanko izdelane. V nadaljevanju posveta so podrobno govorili o vzgoji kadrov, o učiteljih in trenerjih. Vsi navzoči so bili soglasnega mnenja, da je treba posvetiti temu vprašanju posebno veliko pozornost, saj je pri nas še dosti starejših tekmovalcev in sposobnih smučarjev, ki bi lahko opravili izpite in nato z uspehom vodili mladino. Znano je, da danes ni mogoče več pričakovati, da bi se pojavljali nadarjeni tekmovalci sami od sebe, marveč je treba za dobre tekmovalce veliko truda in tudi veliko moralnih in materialnih investicij, Posvet je sprejel sklep, naj bi se po vzorcu, kakor je pri Smučarski zvezi Jugoslavije in pri SZS, osnujejo tudi na posameznih podzvez a h posebni odbori za učitelje in trenerje, ki naj v območju podzvez rešujejo vsa vprašanja v zvezi s kadri. Potem, ko so govorili o zdravstveni službi, o rednem zdravniškem pregledovanju tekmovalcev ter o pomenu stalne skrbi za zdravje tekmovalcev, so prešli na pregled osnutka pravilnika o kategorizaciji tekmovalcev. Za tem so podrobneje razpravljali o vseh strokovnih vprašanjih, o pripravah tekmovalcev čez poletje in jesen, o načrtih dela za zimo, o koledarju vseh prireditev in tudi o posebno porečem vpraša- nju upravljanja smučarskih naprav (skakalnic, žičnic, tekmovalnih stez itd.). Pri koledarju je treba posebej omeniti, da so določili poseben datum za vsa množična tekmovanja, za tekmovanje naših delovnih kolektivov in za srednješolska prvenstva v smučanju. Za taka tekmovanja sta določena dneva 15. in 16. februar in v teh dneh" ne bo nobenih drugih prireditev tako, da bodo potekala množična tekmovanja nemoteno, a hkrati uživala vso pomoč strokovnih delavcev ter sodnikov, ki z njimi razpolaga organizacija. Posvet je sprejel koristne sklepe za delo v letošnji zimi in dal obenem tudi. gradivo za obravnavanje na bližnjem plenumu Smučarske zveze Jugoslavije. L. M. Dvojna zmaga Kranja Kranj, 6. okt. Danes je bil na igrišču Triglava prijateljski atletski dvoboj med moškima in ženskima ekipama Jesenic in Triglava. To je bilo prvo srečanje Jesenic in Kranja v atletiki. Medtem ko so pri moških Kranjčani tesno zmagali z 8952:8933 točkami, so ženske dosegle krepko zmago s 4781:3942 točkami. Rezultati — moški 100 m: Jenko !]), Stralmvnik (T) 12.4; 200 m: Jenko (J) 25.8; 800 m: Hafner (T) 2:22.7; 1500 m: Florjančič (T) 4.39 4 X 100 m: Triglav 50.0; daljina: Sodja (J) 5.79; višina: Korel (T) 1.55; krogla: Hafner (T) 12.52; kopje: Legat (J) 45.12; disk: Ažman (T) 43.05. Ženske — 60 m: Jevš-nik (T) 8.9: 400 m: Koder (T) 1:13.7; daljina: Jevšnik (T) 405; višina: Kodrič (J) 127; krogla: Marinčič (T) 9.51; disk: Koder (T) 24.76. Javornik LETO XM. ' štev. 40 Stran 7 Zvezna nogometna liga Mariborsko-varaždinsko -celjska nogometna liga Državni mak mi tleh...! *^ar lre neomajno naprej feiaP' ™ Ssii&Bi it23i 6i& t® iS 'W$ah tial '»H ^ bSL ™ tkJ» BS Y varaždinsko-mariborsko-celjski ligi so igrali tokrat doma trije sl *“* . . _1 i_21-1 _J/._ 1_1,51,. !v> ITInJSon« nncfo n>l « Po enomesečnem odmoru so se zvezni ligaši danes znova pomerili v borbi za točke, nekateri bolj borbeno in uspešno, drugi pa po »stari navadi«. To zlasti velja za lanskega državnega prvaka Crvemo zvezdo, ki jo je novinec Željezničar v Sarajevu porazil in jo spravil povsem na dno. Tudi Split si je privoščil takšno šalo z Dinamom, kar sta presenečenji današnjega kola. Vse bolj in bolj pa se odraža dokaj stanovitna forma letošnjih kandidatov za najboljša mesta — Partizana in Vojvodine. Prvi je sicer zabeležil le neodločen rezultat proti BSK, pa vendar ostal na prvem mestu. Vojvodina pa je pokazala svojo bom-bardersko sposobnost nad Budnčnostjo. Ostali rezultati so bili več ali manj pričakovani. Čeprav je Kostič povedel Zvezdo v vodstvo je že čez dve minuti Zigante rezultat Izenačil In čez 2» minut je Pa-šlč že povedel svoje moštvo v vodstvo. Crvjna zvezda ni mogla vzdržati ostrega tempa, ki ga je diktiral Železničar. Zmaga je zaslužena in pomeni naj večje presenečenje današnje nedelje. Split : Dinamo 1:0 (0:0) Split, 6. okt. — Pred 6.000 gledalci je danes Split zasluženo premagal Dinamo z 1:0 in sicer z golom, ki ga je dosegel Duplančič v 64. minuti z enajstmetrovke. Split je bil boljši od Dinama, igra pa je bila slaba, saj sta oba tekmeca zapravila vrsto ugodnih priložnosti za gol. Zaradi Crnikovičevega prekrška v kazenskem prostoru je Duplančič najstrožjo kazen izkoristil. Domačini so imeli še* nekaj priložnosti, da povišajo rezultat, toda zaradi netočnega streljanja na vrata Dinama je ostalo pri minimalni zmagi. Zagreb : Spartak 0:2 (0:0) Zagreb, 6. okt. — Zagreb je danes doživel pravi polom, toda popolnoma nezasluženo. Bil je precej boljši in je neprestano oblegal vrata Spar taka. Po nekaj minutah igre so domačini popolnoma zagospodarili na igrišču. Gostje se imajo zahvaliti odličnemu vratarju Glončaku, da je ostala njihova mreža nedotaknjena. V drugem polčasu so še vedno imeli pobudo v rokah domačini in v 56. minuti je vse kazalo, da bodo vendarle prišli do zasluženega vodstva. Dvornič je v solo prodoru prišel pred samega Glončaka, žal pa mu je streljal v roke. V času, ko ni nihče pričakoval kakršnegakoli zla, je Zagreb prejel prvi gol. V 66. minuti je Ostojič ostro streljal in povedel Spartak v vodstvo. Nekaj minut pred koncem je isti igralec preigral vso obrambo Zagreba in povišal na 2:0. Najboljši igralec na igrišču j,e bil vratar Spartaka Glončak. Vojvodina : Budučnost 6:0 Novi Sad, 6. okt. — Vojvodina ni imela težkega dela in je že v prvem delu igre dosegla 4 gole ter si tako zagotovila dve točki. Gole za Vojvodino so dosegli Krstič I, Krstič II, Veselinovič 2, Rajkov in Ivoš. Najboljši pri Vojvodini so bili Bošlcov, Krstič II, pri Budučno-sti pa Dacevski in Mijuškovič. Boško v in Krstič I. sta danes odigrala '500. tekmo za svoje moštvo. Vardar : Hajduk 2:2 (1:2) Skoplje, 6. okt. — Hajduk se je v prvem polčasu krčevito branil, kar z osmimi igralci. V napadu je igral le Pa-pec, ki je s hitrimi kontranapadi večkrat spravljal domačo obrambo v težke položaje. Prav iz dveh nepričakovanih prodorov je Vidoševič dvakrat potresel mrežo Vardarja. Tudi v drugem polčasu je Vardar nenehno napadal vrata Vuliča in Spličani so bili prisiljeni igrati bunker sistem. Medtem ko so domačini že v 23. minuti zmanjšali rezultat po Ilijevskcm so izenačili v 53. minuti ' s prisebnim strelom Kijevskega^ in tako pobrali vsaj pol izkupička. Radnički : Velež 6:1 (2:1) Beograd, 6. okt. — Velež ni danes našel e najboljše poti v igri z Radničklm. Radnički pa je dokazal, da ima v letošnji sezoni najbolj vigrano napadalno petorico in bo po vsej verjetnosti med tistimi moštvi, ki se bodo potegovale za najboljša mesta na lestvici. Gole so dosegli za Radnički: Prlinčevič, P ra j o (avtogol), Markovič in R. Ognjanovič 3, častni gol za Velež je dosegel Alaj-begovič. Željezničar : C. zvezda 5:1 (1:1) Sarajevo, 6. okt. — Pred 20.000 gledalci je domači Železničar zasluženo premagal .državnega prvaka. Gole so dosegli Zigante v 16., Pašič v 35. in Stankovič (avtogol) v 82. minuti za Železničarja, za Crveno Zvezdo pa Kostič v 14. minuti. Crvena Zvezda je nastopila v naslednji sestavi: Beara, Sto-janovič, Stankovič, Mitič, Spajič, Tomič, Durkovič, Toplak, Kostič, Cokič, Tasič, Crvena zvezda je bila 'že v deseti minuti oškodovana ker je bil Mitič poškodovan in je moral zapustiti igrišče. Partizan : BSK 1:1 (0:0) Rudar : Mladost 5:0 (1:0) Trbovlje, 6. okt. Po dveh zaporednih zma- Partizan 6 4 2 0 14:8 10 gah na tujem terenu so danes Rudarji še Radnički 6 4 1 1 20:11 9 na svojem igrišču osvojili dve točki. Bosebno Spartak 6 4 0 2 13:11 8 ’ dobro so igrali v drugem polčasu, čeprav so Vojvodina 6 3 1 2 12:8 7 imeli tudi v prvem delu igre precej lepih Dinamo 6 3 1 2 8:9 7 priložnosti za dosego golov. V drugem pol- Željezničar 6 3 0 3 15:12 6 času so bile kombinacije točnejše, zato je. bil Vardar 6 2 2 2 7:7 6 tudi rezultat te igre visoka zmaga. Omenimo Hajduk 6 2 1 3 13:10 5 naj še to, da so domači napadalci kar tri- Zagreb 6 2 1 3 8:10 5 krat streljali v vratnico. Gostje niso igrali Velež 6 2 1 3 7:12 5 tako slabo, vendar so bili domači branilci Budučnost 6 2 1 3 5:10 5 vedno na mestu. Gole za Rudarja so dosegli: Split 6 2 0 4 8:12 4 Knavs v 25., Oprcsnik v 61., 66. in 69. ter BSK 6 1 2 3 5:11 4 Sušnik v 79. minuti. Crvena zvezda 6 0 3 3 10:14 3 Maribor : Podravka 2:1 (0:1) OKRAJNI PRVENSTVI V CELJU Maribor, 6. oktobra. Prvenstvena tekma na V varazdinsko-mariborsko-celjski ligi so igrali tokrat doma trije slovenski predstavniki, medtem ko sta bila Drava in Kladivar gosta na tujem. Bilanca slovenskih članov te lige je zelo ugodna, saj so zabeležili tri zmage in en neodločen rezultat, največje presenečenje pa vsekakor predstavlja katastrofalen poraz varaždinske Sloge proti Aluminiju v Kidričevem. Rudar je zabeležil ponovno čisto zmago nad Mladostjo in tako trdno obstal na prvem mestu, Kladivar pa je proti Jedinstvu vendarle izvlekel neodločen rezultat. Slabše sreče je bila Drava, ki je doživela v Oroslavju katastrofo. Poročila pravijo tole: Ob tej priložnosti sta Mariborčana Vidic in Kek slavila pomembna jubileja, prvi dvestoto, drugi pa sto-to tekmo za barvo svojega kluba. Sprejela sta lepi praktični darili. Aluminij : Sloboda 7:1 Jedinstvo : Kladivar 3:3 Zagorac : Sloga 6:1 Tekstilne : Drava 7:1 LESTVICA MVC LIGE: Celje, 8. cklobra. Na okrajnem prvenstvu partizanskih društev celjskega okraja v malem rokometu je sodelovalo 6 ekip. Pri članih je zmagal »Partizan* Celje-mesto pred Laškijn in Petrovčami, pri mladincih pa pred Celjem, Gaberjem in Velenjem. Na okrajnem prvenstvu v košarki, na katerem so nastopila 4 moštva, so pri članih in mladincih osvojili naslov okrajnega prvaka igralci Velenja pred Žalcem. Jug Strelstvo SD JESENICE : SD TRŽIČ 913:862 stadionu ob Tržaški cesti pred 800 gledalci med Mariborom in Podravko je pokazala slab nogomet. Mladi Mariborčani so se sicer trudili, vendar ne znajo izkoristiti visoke terenske premoči pri streljanju na gol. Gostje so igrali borbeno in požrtvovalno, imajo pa zelo slabo razvado, da neprestano ugovarjajo sodniku. Prvi gol za goste v 9. minuti je padel po napaki vratarja Toliča, ki je zapustil vrata. Izenačil je Vidic v 49. minuti po lepem predložku Sinovčiča, zmagoviti gol pa je dosegel z glavo v 65. minuti Pirc. Z izjemo Vidica je ves mariborski napad igral nenačrtno, Pirc pa stalno zapadal v offside. Ljubljansko-primorska nogomet na liga Mezasliižen poraz Triglava Kranjčani so nas preseneti si s smiselno igro - Mozetič rešil Krim poraza V današnjem kolu prvenstva 1 j ubij ansko-primorske lige smo min. povišali na 2:1 in nato v 44. spet doživeli presenečenje: Grafičar je bil doma precej krepko min. na 3:1. poražen od Izole in to je precej spremenilo vrstni red na lest- Tudi v prvi polovici drugega pol vici. To pa zlasti zaradi tega, ker je tudi Triglav v Ljubljani do- *- 'YY ‘ živel poraz, čeprav je imel zmago tako rekoč v rokah in svoje premoči ni izkoristil. Zaradi tega je Nova Gorica prehitela Triglav in Grafičar, Krim pa se je začasno trdno usidral na prvem mestu. Krim : Triglav 2:1 (1:1) _ Ljubljana, 6. okt. Srečan je med Krimom in Triglavom je predstavljalo derby 1 j ubij anskoip ri morske lige. Šlo je za to, ik-do bo zmagovalec in s tem morda tudi, kdo bo prvak jesenskega prvenstva. To je uspelo Krimu, čeprav ne povsem zasluženo, kajti Kranjčani so nas presenetili z izredno borbenostjo ter z mnogo smiseln ejišo igro, kot domačini. Imeli so tudi več priložnosti za dosego gola, ki pa jih niso znali izkoristiti, ali pa jim je to preiprbčil odlični vratar Krima Mozetič, o katerem lahko trdimo, da je danes svoje moštvo 'rešil zanesljive- OfU't iin tudi s precej pogostimi prekrški otresali silnega pritiska. ^ Ko je v 1. minuti dosegel Mihelčič krasen gol, smo bili mnenja, da je poraz^ Krima že kar vnaprej določen. Tudi kasneje je bilo pred Krimovimi vrati še precej »gosto«, pri čemer sta imela mnogo dela neumorna Raz,borni k in Gabrovšek. Krimovci so se kasneje razigrali in nekoliko bolj oblegali vrata Triglava. To jim je tudi prineslo zaželeni uspeh. Dve minute pred koncem polčasa so izenačili. Strelec je bil Kastelic, ki je od Stritiha lepo podano _žogo usmeril z glavo mimo nemočnega Brezarja v mrežo. « v M, v- 2e v 47. minuti, ne dolgo po žaga poraza. To se je zlasti pokazalo drugega polčasa, je Krim po ko ie TnVlnv ne- Marjanoviču prišel v v proti koncu igre, ko je Triglav neprestano oblegal obrambni prostor Krima in so sc domači igralci z veliko nervozo, z odbijanjem žoge v Zvezna moška odbojkarska liga Faiiliifflf se psskvlpi Jugoslavija : Fužinar 3:1 Ravne, G. okt. — V današnjem kolu zvezne odbojkarske lige je Jugoslavija na Ravnah zasluženo premagala domačine, ki so dobro zaigrali la v prvem in četrtem nizu, dočim so v drugem in tretjem delali začetniške napake; niso znali loviti servisov. Kljub bolezni je bil najboljši Geršak. Fužinar: Antekolovič, Pipan, Peruš, Geršak, Kovačič, Bori, Zupančič. Branik : Jugoslavija (prekinjeno) Maribor, 6. okt. — Včeraj popoldne sta nastopila v prvenstvenem srečanju Branik in Jugoslavija iz Beograda. Odbojkarji Branika so se kljub odsotnosti 3 najboljših igralcev dobro držali in pokazali solidno znanje. Tekma ;je bila pri stanju 2:2 prekinjena zaradi mraka. Žene — Mladost : Lokomotiva 3:2 Odlična igra Ljubljane (Nadaljevanje s 1. str.) njeni igralci tud j dodobra izkoristili. Tako Šiškarjev že dolgo nismo videli igrati in gostje pravzaprav skoraj n,iso prišli do sape, pa tudi njihove obrambne akcije so bile v mnogih primerih brezuspešne. Toda že v tem delu igre bi lahko Ljubljančani realizirali še nekaj več priložnosti, zlasti zaradi tega. ker so imeli igro povsem v svojih rokah. Precej drugačen je bil položaj v začetku drugega polčasa, ko so domači igralci med gledalci vzbudili večkrat nezadovoljstvo, saj so prepuščali pobudo gostom in so le-ti večkrat nevarno prodrli do obrambnega prostora Ljubljane. Kasneje so se znova nekoliko bolj zbrali in pričeli l obleganjem Uljanikovih vrat, vendar so imeli pri tem tudi nekaj smole, ali pa so bili pri strelih na gol netočni im nespretni. Upajmo, da ni prezgodaj, če rečemo, da se je Ljubljana otresla začetne krize, ki jo je preživljala v začetku jesenskega prvenstva, vendar pa bi fantom priporočali več resnosti tudi v vodstvo z 2:1 in ta rezultat je ostal do konca. Čeprav so Kranjčani prvih deset minut v drugem delu igre popustili, so proti koncu vedno bolj napadali in ,nri tem zamudili mnogo ugodnih priložnosti za dosego gola. Tako se jim je izmuznila pravzaprav zaslužena zmaga, iker so bili mnogo soli dne jši od Krima. Domači igralci so zlasti proti koncu igre delali precej prekrškov in igrali doka r raztrg m o, izkoristili pa so v igri dve priložnosti in tako zmagali. Žal moramo dodati temu poročilu kratko opombo: nekatere, sicer na pogled prav simpatične gospodične,, so ob vnetem navijanju za‘domače moštvo pokazale precej nešportnega vedenja, sa i so domače igralce podžigale z vzkliki: »Utiriš* ga! Ne špara i ga!« To kaže. da nekaterih gledalcev, ki so pritrjevali tem vzklikom, še vedno ni minila želia PO razburljivih dogodkih na igrišču in moramo to znova ostro obsoditi. T.B Grafičar : Izola 2:4 (1:3) Ljubljana, 6. okt. — Na igrišču Grafičar ja za Bežigradom se je danes dopoldne zbralo približno 300 gledalcev, ki so bili vsi več ali manj prepričani v zmago Grafičar ja. Toda znova je prišlo v veljavo staro takšnem primeru^ če imajo nasprot- pravilo: »Ne podcenjuj slabšega na- nika povsem »v šahu«. Pohvale vredni so zlasti odlični Sočan, ki je znova dobro dirigiral svoje moštvo in mladi Gosar ter tokrat skoraj nepremagljivi Perharič. Poleg njih pa so se odlikovali še drugi, več ali man j uspešno. Sodniku Fantu bi očitali edinole 11-metro vko v 54. minuti, ki je ni prisodil zaradi precej grobega prekrška nad Kampušem. Premalo pa je tudi sodeloval s sicer zelo vestnima mejnima sodnikoma. s.protnika. pa čeprav igraš na domačem igrišču«. Prvo je prišlo v vodstvo, v 13. min., moštvo Grafičar j a. Toda igralci Izole so še naprej igrali za zmago in izsiljevali svoj način igre — visoke žoge. Ze nekaj minut za tem je desno krilo gostov prodrlo v kazenski prostor domačih, oddalo žogo soigralcu, ki je neubranljivo streljal na vrata — 1:1. Vsa nadaljnja iniciativa je bila na strani gostov, ki so najprej v 30. LIGE: Krim 6 6 0 0 16:6 Nova Gorica 6 4 0 2 15:10 Triglav 6 4 0 2 15:10 Grafičar 6 3 12 13:10 Tržič 6 2 2 2 10:15 Jesenice 6 2 13 12:12 Slovan 5 2 0 5 11:13 Izola 6 2 0 4 10:13 Rudar 6 2 0 4 11:16 Ilirija 5 0 0 5 6:16 Branik II : Nafta 0:4 (0:4) Sobota : Branik-B 10:0 (6.0) Rudar 4 3 1 0 10:2 7 Aluminij 4 2 1 1 10:5 5 Kladivar 4 2 1 1 12:7 5 Zagorac i 4 2 0 2 10:5 4 Maribor 4 2 0 2 17:11 4 Tckstiiac 4 2 0 2 12:9 4 Sloga 4 1 2 1 10:14 4 Drava 4 2 0 2 3:14 4 Mladost 3 1 1 1 13:7 5 Podravka 4 1 1 2 11:9 3 Jedinstvo 4 0 2 2 5:10 2 Sloboda 3 0 1 2 1:11 1 časa se stanje na igrišču m spremenilo. Gostje so nevarno napadali in rezultat tega je bil še en gol. V drugi polovici drugega polčasa pa so gostje popustili, moštvo Grafi-čarja pa je začelo nevarno napadati. V gneči pred vrati gostov je igralec Izole napravil prekršek, dosojena je bila enajstmetrovka, ki jo je Novak izkoristil in znižal na 4:2.i Do-mače moštvo je .imelo do konca igre še nekaj priložnosti, da bi znižalo rezultat, toda gostje so se uspešno braniti in obdržali razliko do trenutka, ko je sodnik Kičan dal znak za konec igre. Rudar : Nova Gorica 1:3 (1:1) Idrija, 6. oktobra. Po začetni nervozi so prevzeli v današnji prvenstveni tekmi ljub-ljansko-primorske lige pobudo Rudarji v svoje roke in jo v prvih 10 minutah obdržali, zapravili pa stoodstotne priložnosti. Prvi gol je padel v 13. minuti po Crnobrnji, gostje pa so v 20. minuti izenačili po Bevčiču zaradi nesporazuma domače obrambe. - V prvem delu drugega polčasa so gostje silovito napadali in v 52. minuti iz enajstmetrovke, ki jo je streljal Mozetič, dosegli drugi gol. V 75. minuti so rezultat povišali po Uršiču. Domačim sc je nudila priložnost za izenačenje, dve minuti kasneje, vendar so zastreljali enajstmetrovko. Pred 600 gledalci je sodil Perko. Golob Tržič : Jesenice 3:3 (3:1) Tržič, 6. oktobra. V tipični prvenstveni tekmi pred 450 gledalci smo videli zelo ostro igro, ki je na trenutke presegala meje dovoljenega. V prvem polčasu so bili gostje nekoliko boljši, domači pa so v 9. in 44. minuti po Dorniku in v 25. minuti po Rusiji dosegli 3 gole, Jeseničani pa so v 30. minuti znižali rezultat po Hribarju na 3:1. V drugem polčasu so bili domačini boljši, vendar so gostje po krivdi njihove obrambe izenačili rezultat na 3:3. Strelca sta bila Valcntar v 50. in Rozman v 76. minuti. š. Iliri jtC : Slovan zaradi bolezni odpovedana LESTVICA LJUBU J ANSKO-PRIMORSKE Mladina — Rudar 11 : Sloga (Trb) 4:2 Mlad. — Sobota : Branik 2:1 (1:1) Pionirji — Mladost : Storžič 6:4 Mlad. — Rudar .* Nova Gorica 1:4 Tržič-B : Jesenice-B 1:1 (1:1) 0:2) BETON najboljši Maribor, 6. oktobra. Na štiristeznem kegljišču Konstruktorja je bila danes otvoritev tekmovalne sezone kegljačev v borbenih partijah za prvenstvo Slovenije. Nastopilo je 7 moštev po 10 kegljačev, ki so igrali 6 nizov po 3 lučaje na igralca. Organizacija je bila brezhibna, gledalcev precej. Tekmovanje se bo drugo nedeljo nadaljevalo. Vrstni red: Beton (Celje) 1694, Pošta Maribor 1615, Pošta Ljubljana 1588, Rakek 1507, Gorjanci (Novo mesto) 1454, Invalid (Maribor) 1409, Obrtnik (Ljubljana) 1358 kegljev. VEDNO VEČ ATLETOV TUDI NA PODEŽELJU Nova Gorica, 6. okt. Atleti Goriške so se danes zib rali na svojem okrajnem prvenstvu. Zbralo se je več kot 200 lalukoatletov. Posamezniki so dosegli nekaj odličnih rezultatov. Posebno pohvalo zaslužijo neumorni atleti novogoriškega Partizana, ki so uredili in pripravili tekmovanje, kot je to treba za najboljša tekmovanja. Rezultati: člani — 100 m: Brezigar 12.3; 400 m: Madon (N. G.) 56.02; 1500 m: Madon 4:54,1; daljina: Humar 6,51: višina: Humar 1,65; disk; Miklovič 34,7; krogla; Volk 13,63 (6.13 kg); kopje: Kovač 42,40; članice — 800 m; Žu-1 jan 3:30,1; daljina; Gorjan >4,24; višina: Gorjan 1,35; mladinci -j 100 m: Pol e n čič 12.2; 1500 m: Krkoč 4:31,1; disk; Kavčič 35,19; krogla: Uršič 15,58. Andrej Najboljši strelec Perharič Lestvica slovenskih strelcev nogometašev v conski nogometni ligi se izpreminja iz tedna v teden. Medtem smo že zabeležili vodstvo Plaznika (Branik), ki je bil na tekmi proti Jadrana najuspešnejši, sedaj ga je pa, vsaj začasno odrini' na drugo mesto član Ljubljane Perharič. Le-ta je pravzaprav od začetka prvenstva do danes tudi naj; uspešnejši strelec na eni tekmi, saj je proti Uljaniku dosegel 4 gole i° v prvem polčasu igre tudi hat-trick/ Tako zavzema prvo mesto s 7 go'1- Žal današnja »žetev« v prid domačih moštev ni bila tako plodno in smo zato seveda odnesli p ra' malo izkupička. Pa vendar upajmo-da se bodo tudi drugi napadalci P°' časi »ogreli«. Trenutni vrstni red po četrtem kolu je naslednji: Perharič (Lj) ‘ golov, Plaznik, (Br) 4. Gruden (klin Erič (O) po 3, Hacler, Dolenc (Lj), Čučko, Elzner, Naj b er g in Cf' kov (Br) vsi po 2 ter Blaznik (Ljl’ Berginc in Žumbar (O) po 1 gol- , Med moštvi vodi Ljubljana s goli pred Branikom s 14 in Odre dom s 4 goli. Usnjar (Vrh) : Ljubljana B 6:2 ("’:^ ŽSD CELJE : OLIMP 1:3 (1:1) Kovinar (St) Rudar (Ur) 2:2 (1:0 Pionirji — Olimp : Kovinar (St) 0:0 Pionirji — 7. S D Celje : Kladioar 1:1 H d Republiška košarkarska HQa Branik : Odred 46:46 (25:24) . Ženske — Branik : ŽSD Celje 89:55 Mali rokomet ŽSD CELJE • FUŽINAR 37:19 (0’:S)