LAVRENčlč ZLATKO, dipl.ing.geod Republiški komite za družbeno planiranje, Ljubljana GEODETSKE PODLAGE IZVLEČEK Prispevek obravnava problematiko geodetskih podlag za potrebe PIA z vidika planiranja in povezanosti vsebine PIA z geodetskimi podlagami. Ponuja tudi nekatere konkretne predloge za razreševanje problemov na zakonodajnem področju in v praksi. ABSTRACT This paper discusses some major problems concerning the use of geodetical maps from the planning point of viewwithin the context of investment realization. lnterrelation between the contents. of planning acts and the contents of geodetical maps is discussed as we11.· Some concrete suggestions in this regard are offerd both tor the law lewel and tor the praxis. NAMEN Prispevek predstavlja potrebnost in uporab- nost geodetskih podlag pri sprejemanju in izvajanju investicijskih, planskih, plansko- izvedbe ni h, upravnih in izvedbenih odločitev, s čimer postaja njihova funkcija bolj jasna. Ob tem predlaga tudi aktivnosti za izboljšanje stanja ter dopolnitve in spremembe predpisov na tem področju. PREDPLANSKA FAZA • INVESTICIJSKE NAMERE Investicijske namere je potrebno strokovno, vsebinsko in formalno pravno korektno pripraviti tako, da so odločitve jasne in iz- vedba uspešna. To področje obravnava Zakon o graditvi objektov zlasti v 4., 1 O. in 11. členu in Zakon o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini zlasti v 13., 14. in 15. členu. Investitor je, kot dober gospodar, dolžan skrbeti za povezavo strokovnih opravil v fazi predhodnih del oziroma priprav za razlas- titev še s strokovnimi opravili za pripravo planskih elementov in elementov za iz- delavo prostorskih izvedbenih aktov. Zato bi moral biti pristop k pripravi, izdelavi in uporabi geodetskih podlag pravočasen ter razslojen in celovit glede na potrebe investicije. PLANSKA FAZA Analiza razvojnih možnosti Vsebinsko najpomembnejša faza v postop- ku priprave planskih aktov je analiza razvoj- nih možnosti. Njen osnovni namen je strokovno opredeliti probleme in predlagati celovite vsebinske prednostne rešitve teh problemov s strokovno korektnimi utemeljit- vami. Analiza razvojnih možnosti vključuje: - analizo dosedanjega družbenega razvoja z opredelitvijo nerešenih problemov in njihovih vzrokov, 22.GEODETSKI DAN 25 - projekcijo nadaljevanja dosedanjih razvoj- nih značilnosti z analizo problemov, ki jih zaradi takšnega razvoja pričakujemo v nas- lednjem planskem obdobju, - različne možnosti družbenega razvoja in potrebne ukrepe za njihovo uresničevanje. Glede na namen in vsebino uporablja anali- za za prostorsko relevantne probleme geo- detske podlage ustrezne po vsebini in merilih. Planski element Ob analizi razvojnih možnosti se pripravljajo strokovne osnove za planske elemente. Planski elementi obravnavajo konkr~tne prostorsko relevantne probleme ali investicije. Metodološko opedeljeno vsebino planskega elementa opredeljuje republiški zakon o planiranju, s pros- torskega vidika 41. člen Zakona o urejanju prostora ter 29. člen Navodil o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin. Planske elemente je treba prikazati tudi v kartografski obliki in sicer v merilu 1 :5 000 in tudi v večjem merilu pač glede na obrav- navano vsebino. Srednjeročni plan Srednjeročni plani občin vsebujejo odločitve, sprejete v pisni in v kartografski obliki. Za kartografski način izražanja so standardizirana merila geodetskih podlag (merilo 1 :25 000 in 1 :5 000), kar omogoča medsebojno področno in območno povezavo v SR Sloveniji in v občini. V srednjeročnem planu se sprejemajo tudi odločitve na področju ustvarjanja in zagotavljanja pogojev za pravočasno iz- delavo in uporabo geodetskih podlag. IZVEDBENA PLANSKA FAZA Prostorski izvedbeni akti - PIA V Zakonu o urejanju naselij in drugih posegih v prostor ter v Navodilu o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini PIA jeto področje normativno urejano. Področje PIA je obdelano v sklopih prostorskih uredit- venih pogojev in prostorskih izvedbenih načrtov. Za reševanje te problematike je značilno: - da je premalo razvidna; - da ni opredeljena ločenost in vsebinska povezanost; - da ni konkretno opredeljeno, kaj je pred- met stroke (tehnične in tehnološke rešitve); - da ni konkretno opredeljeno, kaj je odgovornost stroke (npr. strokovnost, iz- vedljivost, utemeljenost predlaganih rešitev glede na postavljene cilje in naloge); - da ni jasno, kaj je predmet odločanja v skupščinah (npr. kakovost in količina oziroma stopnja zadovoljenosti potreb, vrsta, lokacija, čas, stroški); · - da ni jasno, kaj je odgovornost skupščine, ko sprejema družbene odločitve v PIA (zagotavljanje potrebnih predpogojev iz pristojnosti DPS za izvedbo sprejete naloge oziroma dosego cilja). Vsebina in metodologija PIA ni glede na sistem pristojnosti in odgovornosti odločanja dovolj jasna (razumljiva, razvid- na, standardizirana). V globalu je prezahtev- na (prepodrobna), premalo prožna ter zato neživljenjska, v posameznih segmentih neizvedljiva, kar povzroča veliko družbeno in podjetniško škodo pri obvladovanju obstoja, razvoja in rasti. Težišče reševanja problematike (vsebinsko in metodološko) je v obvladovanju enos- tavne in razširjene urbane reprodukcije (ureditvena območja naselij), kjer so problemi zgoščeni, pogosti, intenzivni, občutljivi in materialno zahtevni. Na teh območjih se v SR Sloveniji ustvari kar 80% družbenega proizvoda. Ena od pomanjkljivosti Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor je v tem, da ne predvideva izdelave, uveljavitve in vzdrževanja strokovnih osnov ("urbanis- tičnih osnov") za obvladovanje enostavne in razširjene urbane reprodukcije (inven- 26 22.GEODETSKI DAN tarizacija, valorizacija na področju stavbnih zemljišč, na področju komunalne oskrbe, ... ), kakor je to na drugih področjih (gozdnogospodarski načrti, agrokarta, vod- nogospodarske osnove, ... ). Z uporabo takih evidenc bi se tudi povečala ažurnost in kakovost geodetskih podlag. Po našem mnenju je potrebno glede na status ločiti način sprejemanja in izvajanja PIA od upravnih evidenc in strokovnih osnov, s katerimi spremljamo stanje in iz- vajanje sprejetih odločitev. Za strokovno obvladovanje ureditvenih območij naselij in drugih območij (razpršena gradnja, infrastruktura izven ureditvenih območij naselij) je potrebno, da se nastavijo, uveljavijo in vzdržujejo npr. urbanistične, prometne in energetske os- . nove itd. Namen, vsebina, metodologija ter nastavitev, uveljavitev, vzdrževanje in pos- redovanje se uredi v področnih predpisih. Ker navedeni predpogoji niso uveljavljeni kot sistem, se pomanjkljivosti odražajo zlas- ti v slabi kakovosti PIA, v zelo različnih oblikah in vsebini enakih vrst PIA v SR Sloveniji, v pogosto neustavnih in nezakonitih PIA ter v vedno večjem številu sporov na sodiščih. Da bi izboljšali kakovost PIA, zakonitost in pravno varnost, zlasti občanov, je potrebno, da republiški upravni organ, pristojen za področje PIA, izvaja tudi upravni nadzor na področju PIA v občinah. V novem zakonu s področja urejanja naselij in drugih posegov v prostor naj se vsebinsko vključi tudi ob- veza, da republiški upravni organ, pristojen za področje prostorskih izvedbenih aktov, izvaja tudi upravni nadzor in da pisno odobri vsak PIA pred sprejemom in objavo. Odobritev naj se nanaša na področja upoštevanja: - s predpisi zahtevanih elementov v PIA (zakoni, podzakonski predpisi, metodološki pripomočki); - s predpisi določenega in v občinah sprejetega postopka priprave in sprejeman- ja PIA (zakon, program IS); - obveznih izhodišč planskih aktov SR Slovenije (dolgoročni, srednjeročni družbeni plani); - namenske rabe prostora v sprejetem družbenem planu občine (kartografski del, kartografska dokumentacija). Sistem "preverjanja" planskih aktov nosilcev planiranja v SR Sloveniji deluje. Kazalo bi upoštevati izkušnje tudi na področju PIA. Na osnovi Zakona o urejanju prostora (49., 50. člen) je urejeno pregledovanje planskih aktov nosilcev planiranja. Dosedanje izkušnje kažejo, da se je vidno izboljšalo stanje v korektnosti postopka, v popolnosti planskih aktov, v prevzetosti obveznih iz- hodišč planskih aktov SR Slovenije in v kakovosti vsebine . Če bi uvedli še odobritev PIA, bi se tudi izvajal nadzor nad strokovnostjo in kakovostjo uporabe geodetskih podlag. UPRAVNA FAZA lokacijsko dovoljenje Področje podrobno opredeljuje v Zakon o urejanju naselij in dr.ugih posegov v prostor (sklop členov "V. lokacija"). V zahtevi za lokacijsko dovoljenje investitor predloži upravnemu organu za urejanje prostora zahtevane podatke in dokazilo o upravičenosti razpolaganja z zemljiščem, na katerem namerava graditi ali posegati v prostor. To dokazilo je vezano na dve urad- ni evidenci: na zemljiški kataster in zemljiško knjigo. Izpis oziroma izris iz zemljiškega katastra je možno pridobiti neposredno na pristojni geodetski upravi, če je zemljiško stanje urejeno ali posredno preko parcelacije, s katero se je zemljiško stanje spremenilo. Izpis iz zemljiške knjige je možno neposredno pridobiti na pristoj- nem temeljnem sodišču (zemljiški knjigi) za obstoječe stanje. Kot dokazilo o upravičenosti razpolaganja, če zemljiško knjižno stanje ni urejeno, je potrebno priložiti upravne oziroma pravne akte. Zakon velja za vse investicije, razen za področje cest. V 80. členu Zakona o cestah 22.GEODETSKI DAN 27 je izrecna določitev, da investitor ob zahtev- ku za izdajo lokacijskega dovoljenja za graditev ali rekonstrukcijo ceste ni dolžan predložiti dokazila, da je upravičen raz- polagati z zemljiščem; mora pa ga predložiti pred izdajo gradbenega dovoljenja. Lokacijsko dovoljenje za objekte, naprave ali druge posege v prostor določa pogoje, ki jih je treba izpolniti in so v skladu s pogoji, ki jih določa prostorski izvedbeni načrt ali lokacijska dokumentacija. Ti pogoji se nanašajo na pogoje, ki jih postavlja okolje za območje prostorskega posega in na pogoje, ki jih mora izpolniti objekt oziroma naprava do območja posega. Za potrebe lokacijske dokumentacije se iz- delajo geodetske podlage, ki omogočajo strokovno in upravno korektno pripravo in izdajo lokacijskega dovoljenja. Pomembna zakonska rešitev je enakoprav- nost pisnega in grafičnega izražanja in odločanja v lokacijskem dovoljenju. Gradbeno dovoljenje Področje je podrobno urejeno v Zakonu o graditvi objektov (IV. gradbeno dovoljenje). V zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja so poleg pravnomočnega lokacijskega dovoljenja, projekta za pridobitev grad- benega dovoljenja, dokaza, da so zago- tovljena finančna sredstva po posebnih predpisih, soglasij prizadetih organov in or- ganizacij, če tako določajo posebni pred- pisi, še dokaz o pravici razpolaganja z zemljiščem oziroma dokaz o razpolaganju z objektom, katerega namerava rekon- struirati. Gradbeno dovojenje izda pristojni upravni organ za gradbeništvo. Uporabno dovoljenje Področje podrobno ureja Zakon o graditvi objektov (VII. tehnični pregled objektov in uporabno dovoljenje). Uporabno dovoljenje se izda na osnovi zah- teve za tehnični pregled investitorja ali iz- vajalca in tehničnega pregleda komisije. S tehničnim pregledom se ugotovi ali je ob- jekt oziroma naprava izvedena v skladu s pogoji iz gradbenega dovoljenja, s pred- pisi, normativi in standardi. Za ugotovitev stanja se predložijo: dokazi, potrdila, ocene, certifikati, atesti, izmere itd. Uporabno dovoljenje izda organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje. Za ugotovitev stanja objekta v prostoru (horizontalna in vertikalna predstava) in za primerjavo s pogoji iz gradbenega dovo- ljenja bi morala biti predložena tudi geodetska izmera. 68. člen Zakona o gradit- vi objektov pa predvideva samo dokaz o prijavi pri občinskem geodetskem organu. To je primer formalnega uradniškega pris- topa in razumevanja uporabnega dovoljen- ja. Kot primer razreševanja problematike PIA navajam pristop v sosednji avstrijski deželi Koroški. Taje že leta 1973 (koroški občinski' zakon o planiranju) določila za zazidalni načrt v 6. členu - naslednjo vsebino: 1.) Z zazidalnim načrtom se določa: a) najmanjša velikost gradbene parcele, b) gradbeni izkoristek gradbene parcele, c) način zidave, d) število nadstropij ali višina kapi (pri strehi), e) obseg prometnih površin (4. člen) f) gradbene linije (to so mejne črte na grad- beni parceli, znotraj katerih se sme pos- tavljati poslopje). 2.) Glede na krajevne zahteve se lahko v zazidalnem načrtu uporablja naslednje podrobnosti: a) potek prometnih površin (4.člen), b) omejitev gradbenih parcel, c) višino gornjega roba tal v pritličju za stanovanja, poslovne prostore ipd., 28 22.GEODETSKI DAN d) zelenice po 14. členu 2. odstavek koroškega gradbenega reda e) smer slemena, f) oblika strehe, g) barva strehe, 3.) Gradbeni izkoristek parcele je treba določiti tako, da bo za bivalne prostore v zgradbi zagotavljal izdatno količino svet- lobe, zraka in sonca. 4.) Če se zahteva enotna podobe cest ali trgov, je treba določiti, da morajo biti pos- lopja zgrajena v določeni gradbeni liniji. 5.) Podatke iz odstavka 2.) od a) do c) je treba prikazati grafično. Merila grafičnega prikaza zazidalnega načrta in uporabo določenih znakov ureja deželna vlada z uredbo. GEODETSKE PODLAGE Potrebno je poudariti, da so nameni in vsebina geodetskih podlag različni, da zato predstavljajo različna stanja in statuse. Ti določajo za geodetske podlage različne pogoje za nastavitev, uveljavitev, vzdrževanje in posredovanje. Glede na vsebino oz. status geodetske pod- lage je možno in potrebno karto vsebinsko razslojiti v sloje (npr. pravni, planski, dejanski) in jih po potrebi ponovno med- sebojno povezati in združiti v potrebno pod- lago. Za plansko stanje je značilno, da se sprejema in spreminja samo na osnovi sprejetih planskih odločitev po veljavnem postopku v planskih aktih DPS. Stanje se spreminja s sprejetimi odloki in s spremen- jenimi planskimi akti DPS. Pravno stanje se uveljavi in vzdržuje samo na osnovi upravnih (odlok, odločba) in pravnih aktov (pogodba ... ). Pravno stanje (npr. v zemljiškem katastru) se nenehno spreminja z veljavnimi upravnimi in prav- nimi akti. Na tem področju je zaznavna raz- 1 ika med stanjem, ki je v evidencah zemljiškega katastra in zemljiške knjige ter stanjem, ki je urejeno v upravnih in pravnih aktih. Za ugotavljanje in vzdrževanje dejanskega stanja so za uradno evidenco predpisane metodologije nastavitve in vzdrževanja. Za kakovostno ažurno stanje teh evidenc ni planskih ali pravnih ovir. Kot drugje po svetu, tako se tudi pri nas ne izdelujejo vseobsežne evidence in geodetske podlage na zalogo, ampak min- imum, ki je nujno potreben za družbeni obstoj, razvoj in rast. Za planirane spremembe v prostoru se glede na njihovo vrsto, lokacijo, obseg, kakovost, intenziv- nost, čas in stroške pravočasno programirano pristopi k pripravi, izdelavi, uveljavitvi, vzdrževanju in posredovanju geodetskih podlag. Geodetske podlage imajo v tem sklopu več funkcij. Hkrati so osnova za strokovno pripravo prostorskih izvedbenih aktov, za družbeno odločanje in za izvajanje sprejetih odločitev. Za potrebe priprave PIA ni nobenih posebnih omejitev, saj je vsebina, merilo in kakovost podlage odvisna predvsem od narave obravnavane vsebine. Za sprejemanje družbenih odločitev morajo biti vsebina, merila in kakovost geodetskih podlag standardizirana. Za izvajanje pa se vsebina geodetske podlage še dopolni tako, da je možen strokovno korekten prenos v prostor. Določitev območja geodetske podlage za potrebe PIA Obseg območja je odvisen prevsem: - od zahtev strokovnega obvladovanja obravnavanega predmeta obdelave (od lokacije, obsega in vrste PIA) v fazi strokov- nih priprav; - od določenega območja v družbenem planu občine v fazi sprejemanja PIA. Posebej je potrebno poudariti, da se mora vključiti v območje lokacijskega načrta, območje izključne in omejene rabe, pri pripravi strokovnih osnov pa še vplivno območje. 22.GEODETSKI DAN 29 Določitev merila geodetske podlage za potrebe PIA Merilo se določa glede na: - potrebo strokovnih pogojev in zahtev strokovnega obvladovanja obravnavanega predmeta obdelave (od lokacije, obsega in vrste PIA); - obstoječe stanje meril geodetskih podlag oziroma na planirana merila v občini. V SR Sloveniji so merila uradnih geodetskih podlag standardizirana. Vrste geodetskih podlag za potrebe PIA Geodetske podlage razvrstimo po svoji vsebini v temeljne topografske načrte, or- tofoto načrte in v zemljiškokatastrske načrte. Več je napisanega v "pravilniku". Treba je posebej opozoriti, da imajo projek- tanti svobodo glede izbire strokovno korektnih geodetskih podlag za pripravljal- na dela, dolžni pa so uporabljati elemente zemljiškokatastrske izmere v PIA (npr. meja območja). Pridobivanje geodetskih podlag Potreba po geodetskih podlagah za PIA se usmerjevalno že izrazi v dolgoročnih planih občin, konkretno pa v družbenih - srednjeročnih planih občin. Srednjeročni plan občine v kartografskem delu določi organizacijske naloge za območja, za katera se bodo v naslednjem planskem ob- dobju pripravili PIA in območja, za katera se pripravlja PIA, v tem planskem obdobju. V kartografski dokumentaciji v merilu 1 :5 000 so določena območja, za katera se izdeluje v tem planskem obdobju. V skladu z Zakonom o urejanju naselij in o drugih posegoih v prostor in opredelitvami v družbenem planu sprejme Izvršni svet DPS program priprave PIA. Ta program je izvedba planskih odločitev na področju iz- delave in sprejema PIA, s katerim so med drugim določeni roki za posamezne faze priprave in sprejetja PIA ter obveznosti na področju financiranja. Upravni organi naj bi zagotovili medsebojno povezanost in usklajenost med programom geodetskih del in programom priprave PIA. Republiški komite za družbeno planiranje in Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje sta posredovala pripomočke za potrebe planiranja (1 .9.1988), v katerih so jasno raz- vidni elementi za srednjeročni program geodetskih del, s katerim se pristopi k iz- delavi oziroma ažuriranju geodetskih pod- lag. Zlasti uporabnike je treba opozoriti, da zahteva izdelava oziroma ažuriranje svoj minimalni čas, ki ga je treba upoštevati že pri planiranju in programiranju in ne šele pri izvajanju. Izdelava geodetskih podlag za potrebe lokacijske dokumentacije ni predmet tega pristopa. Vzdrževanje geodetskih podlag in PIA PIA je družbeni akt, v katerem se na osnovi ' ugotovitev, utemeljitev in strokovno pred- 1 agani h rešitev sprejemajo družbene odločitve v skladu z zakonsko določenimi pristojnostmi in odgovornostmi DPS. Spremembe in dopolnitve se izvede po pos- topku, ki je predpisan za njihov sprejem. Iz navedenega sledi, da po zakonu ni mogoče vzdrževati PIA oziroma njihove vsebine niti ne geodetskih podlag. Vzdrževanje uradnih geodetskih podlag je nujno, potrebno in obvezno za potrebe priprave PIA ter za potrebe vzdrževanja drugih evidenc. Vzdrževanje izvajajo ustrezno usposobljeni ter pristojni in odgovorni upravni organi in organizacije v skladu z veljavnimi predpisi. Geodetski upravni organi so dolžni vzdrževati izvorne in izvedene uradne geodetske podlage v skladu z veljavnimi predpisi, kar pomeni, da so tudi odgovorni za njihovo ažurnost. Vzdrževanje sprejetih družbenih aktov PIA se ne izvaja. Sprejem in objava PIA Iz Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor in izdelanih PIA tudi ni razvidna razlika med strokovnimi osnovami za izdelavo PIA (npr. za zazidalni načrt) in med tem, kaj sprejemajo delegati v 30 22.GEODETSKI DAN vsebinskem, upravnem in pravnem smislu kot pravni akt - odlok (PIA). Tudi zaradi teh nejasnosti se pojavljajo težave pri pripravi in kakovosti geodetskih podlag. Se večje pa postanejo, ko gre za prenos nejasnih odločitev iz geodetskih podlag v prostor. V 40. členu Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor je določena vsebina PIA, ne pa njihov način izražanja (pisni, kartografski). V zakonu ni obveze, da so v odloku sprejete odločitve v pisnem delu ter določene odločitve (npr. meje, namembnost območij) za izvajanje v pros- toru nedvoumno in jasno prikazane v kar- tografskem delu. ZAKLJUČEK Stanje na področju uporabe geodetskih podlag lahko izboljšamo: - s strokovnim usposabljanjem, - s strokovnim delom, - z uporabo strokovnih metodologij in pripomočkov. Zaradi različne usposobljenosti in sposob- nosti projektantov predlagam stalno in in- tenzivno izobraževanje uporabnikov geodetskih storitev in izdelkov. Pridobivanje funkcionalnih znanj naj bi potekalo v več različnih oblikah (npr. semi- narji, delavnice, obiski strokovnih inštitucij, spoznavanje tehničnih in tehnoloških rešitev, priporočila, vzorci, predlogi stand- ardov). Glede na dosedanje izkušnje pri ugotavljan- ju usklajenosti planskih in prostorskih iz- vedbenih aktov občin z obveznimi izhodišči planskih aktov SR Slovenije ugotavljamo, da potrebujejo uporabniki geodetskih iz- del kov in storitev čim več priporočil in pripomočkov pripravljenih v kratki in upo- rabniku razumljivi obliki. Priporočila lahko obdelajo tudi: - arhiviranje geodetskih podlag (npr. vlaga, temperatura, svetloba, režimi uporabe); -tehnične lastnosti geodetskih podlag (npr. vrste nosilnega materiala, dimenzijska stabilnost - skrčki, raztezki); - pogoji izdelave in uporabe geodetskih podlag (npr. grafična natančnost - absolut- na, relativna ločljivost, jasnost, rastriranost, izvenokvirni opis); - kriteriji za metodološko pripravo točkov­ nih, linijskih in površinskih grafičnih znakov za potrebe PIA ter medsebojna povezanost glede na velikost, stopnjo natančnosti, pogostost in koncentriranost. Pomemben prispevek k celovitemu pris- topu in reševanju problematike na tem področju je tudi izvajanje upravnega nad- zora (Republiška geodetska uprava). 22.GEODETSKI DAN 31 VIRI Zakon o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (UL SRS 1/80). Odlok o obvezni enotni metodologiji in obveznih enotnih kazalcih, ki so potrebni za pripravljanje, spremljanje in uresničevanje planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti (UL SRS 27ll9). Navodilo za uporabo obveznih enotnih kazalcev (UL SRS 31ll9). Zakon o urejanju prostora (UL SRS 18/84 in 15/89). Navodilo o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin (UL SRS 20/85). Navodilo za vodenje evidence o predpisanem varovanju prostora in o omejitvah v prostoru (UL SRS 27/85). Navodilo o vodenju kataloga podatkov iz evidenc o naravnih lstnostih prostora in o vodenju evidence dejanske rabe prostora (UL SRS 19/86). Metodološka priporočila za planske akte republike, SIS-ov naravni republike in za občine (Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje in Republiški komite za družbeno planiranje, Zlatko Lavrenčič dipl.ing.geod. s sodelavci -1988). Pregled zakonodaje za prostorsko urejanje in planiranje v deželah s podobnimi pros- torskimi karakteristikami - Švica, Bavarska, Koroška, Slovenija (Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje, Zlatko Lavrenčič dipl.ing.geod. -1983). Študijska gradiva s področja planiranja in urejanja prostora (Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje, Zlatko Lavrenčič dipl.ing.geod. in Igor Umek dipl.ing.oec. -1986/88). Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ULSRS 18/84). Navodilo o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (UL SRS 14/85). Pravilnik o vsebini geodetskih podlag za pripravo prostorskih izvedbenih aktov (UL SRS 17/85). Zakon o graditvi objektov (UL SRS 34/84). Zakon o cestah (UL SRS 38/81 in 37/87). Zakon o geodetski službi (UL SRS 23ll6 in 42/86). Zakon o zemljiškem katastru (UL SRS 16ll 4 in 42/86). Zakon o temeljni geodetski izmeri (UL SRS 17ll4). Zakon o katastru komunalnih naprav (UL SRS 26ll4 in 29ll4). Zakon o splošnem upravnem postopku (UL SRS 47/86). Zakon o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (UL SRS 5/80). 32 22.GEODETSKI DAN