L ielo v • Se • :wljetife 10 glasilo tovarne alpitta ziri CB 25. OBLETNICI OSVOBODITVE ŽI ROV 23. oktobra letos bo poteklo 25 let, odkar sc enote takratne XXXI. divizije NOV in POS osvobodile Ziri. Nemški okupator, pod čigar oblastjo so bile Žiri po kapitulaciji bivše Jugoslavije, je spoznal, da se mu naglo redčijo vrste njegovih scmišljenikov, narodnoosvobodilno gibanje pa dobiva vsak dan več novih simpatizerjev. Nemški okupator je spoznal, da raste vloga in moč OP, začutil je nerazpoloženje množic, polastil se g3 je strah. Zato se je pripravil za umik. Ob odhodu je pobral vse zaloge usnja in čevljev pc takratnih čevljarskih delavnicah. Da si ustvari svoj varen odhod iz kraja je pobral nekatere domačine in jih v Stari vasi pri Bahaču postavil ped močno stražo za talce češ, če nas bodo partizani napadli, bodo šle vaše glave. Toda na srečo se je ves umik Nemcev končal mirno, saj jih partizani niso hoteli napasti, da so s tem ohranili življenje nekaterim aretiranim domačinom. Z umikom nemškega okupatorja iz Zirov se zapirajo strani stare fevdalne in kapitalistično boržuazne zgodovine z vso svojo vsebino in preteklostjo. Z osvoboditvijo Sirov se prične delovnobojujočemu človeku kraja, odpirati nov čas. Pričeli smo pisati prve strani nove zgodovine, strani, ko prvič v zgodovini delevni človek izvoli svojo ljudsko oblast, oblast svodih predstavnikov iz ljudi, ki jim najbolj zaupa. Torej 23/10 1943. pomeni v zgodovini Zirov važen mejnik. Prvi izvoljeni NOC prevzame v svoje roke vse politične in oblastne funkcije, je dejstvo časa, ki je imelo močan odmev na Gorenjsko, Primorsko in Notranjsko, na nadalnje širjenje vloge in moči OF. S tem dnem se začenja za Žiri resnično novo obdobje. V vsej svoji vsebini pa zaživi ustvarjalnost delovnega človeka s svojo ljudsko oblastjo na čelu šele po osvoboditvi. V ^raznih, oropanih in porušenih Ži-reh je takoj po vojni ta delovni človek s svojo ljudsko oblastjo na čelu in pod vodstvom KPJ, zavihtel svoje delovne roke, ter s pridnostjo in požrtvovalnostjo •Tičel obnavljati svoje domove in gospodarstvo. Če -pokličemo v spomin Žiri in borbo za kruh pred vojno, Žiri, njih zunanji in'notranji izgled, zaposlitev in možnost priti do zaslužka in kruha danes, potem vidimo, predvsem starejši, ki se še takratnih Žirov spominjamo, da se je v tem obdobju dogodilo nekaj velikega. Velikega zato, ker ima danes oblast večina, t.j. delovni človek. V preteklosti pa se je morala večina podrejevati manjšini. Danes si delovni človek preko delavskih svetov in drugih samoupravnih kakor oblastnih teles sam kroji svoje nrihodnjost. V tem se kaže neizčrpna moč, samoinciativnost in ustvarjalnost, če se sprosti v ustvarjalnost vsa energija, volja in sposobnost človeškega uma. To je dokazal naš delovni človek v Žireh, ko je kraj postal kakor cvetoči vrt, poln hotenja, ustvarjalnosti in enotnih ekonomskih ter političnih interesov. Če pcgledamo 23/10 1943 s te plati nazaj, potem šele danes vidimo v njem vso njegovo veličino in pomen. Ce bo na teh doseženih ekonomskih in političnih rezultatih in na delu slonela naša ustvarjalnost, enotnost in pripravijenost tudi v prihodnje, bo vsak nov praznik oktobra bogatejši. Bogatejša pa bo tudi naša duhovna podoba, podoba nas samih, iz katere nastajajo vse prvine in dobrine časa v tem prostoru. Vsi zaposleni in iz njih nas-^ tajajoča presežna vrednost, vse ekonomsko in kulturno bogastvo kraja in njegov sedanji življenski ritem, je.plod našega enotnega dela vsega delovnega življa, je ideja in stvarnost, ki izhaja izpred 25 let. Četrt stoletja je za nami. V času je to malenkost, za nas na pomeni veliko: je začetek našega novega življenja je začetek oblikovanja nas sa-r.ih, je začetek-poti naše nove prih.cdnj osti. Ne smemo pozabiti, da na premnogih padlih borcih in njih življenjih slone temelji naše nove domovine. Njih prelita kri je kakor rodovitno seme, ki živo klije na zorani ledini in rodi tisočere sadove. Varujmo te pridobitve in idejo, bodimo enotni, le s tem bomo za vsakogar, ki bi poskušal rušiti našo svobodo in necdvist-nost, kakor nepremagljiva trdnjava. Vsaka naša družina in domačija naj bo za našega sovražnika novo bojišče nova fronta . Ko nam d nes rožljajo na vrata naše rrihodnjosti z orožjem, da "nas bi se polastil strah pred stvarnostjo, se spomnimo nazaj na preteklo prehojeno pot, ki je bila kakor Golgota, vendar smo le skozi boj in trplenje sli v lepše življenje, in tako tudi zmagali. Ne plašimo se pred sedanjostjo, saj je le odsev resničnega življenja in naše prisotnosti v njem. Izkušnje oktobra izpred 25 let naj bodo našo vodilo za prihodnje. Zaupanje in vera v svojo sposobnost ter ustvarjalnost je bila' v preteklem osnovna nit in naša moč za premagovanje težav, ki jih prinaša življenje in nov jutrišnji dan, kateremu sledimo mirno, vstraj-no in z •aupanjem vase. ^eter N/.GLIC "'"slu je izmučen konj dejal (revež komaj na nogah je stal) "Danes pa kot človek sem garal!:: Dušan I'liJVLJx. USPEHI IN NEUSPEHI PROIZVODNJE V primerj vi z prvimi osmimi meseci lanskega in letošnjega leta smo letos povečali proizvodnjo' po vrednosti za 10,9$, po količini pa za 20,7$. Ko delamo to primerjavo pa moramo upoštevati momente, ki so pozitivno ali negativno vpli-vači n\ doseg plana. Pozitivno je vplivala na rezultat predvsem uvedba PVC izdelave (ki pa je stekla šele v aprilu), uvedba traku 52-8 in velika količina parov v enem artiklu za izvoz. "Po dragi strani pa so negativno vnlivale na dcseg plana velike količine izdelanih lakastih čevljev za izvoz (cca 9<~.000 parov). Ker so nam proizvajalci laka poleg nekaterih dobrih partij, dobavili nekatere v neodgovarjajoči kvaliteti, kar nam je v montaži pcvzrcčilo velike težave in s tem tudi manjšo proizvodnjo. Ker mcdeli, ki jih letos proizvajamo za Sovjetsko zvezo, niso bili izdelani v naši tovarni in so bili nekateri opremljeni z neustreznimi petami, (ki jih nismo smeli zamenjati), so pri serijski izdelavi nastale velike težave pri nalepi jenju podplatov. Tudi pri izdelavi smučarskih čevljev nam ni šlo vse gladko. 1 redvsem je bil največji.. _ problem v predolgih dobavnih rekih uvoženih materialov, (n.pr. zaklopke, granulat itd), Pri izdelavi exporta za Sovjetsko zvezo nam je rjovečala potrebe po novih delavcih usnjena podplatna izdelava. V poletnih mesecih smo to rešili z zaposlitvijo dijakov na nekvalificiranih in polkvalificiranih delovnih mestih. Ker je večina le-teh zapustila tovarno v začetku štlskega leta, smo zato sprejeli potrebno število ne-kvalif iciranih delavcev. Poseben problem naše tovarne pa so za letošnjo jesen in verjetno tudi še za nap.;ej naše šivalnice. Ker sedanja moda zahteva vse več kompliciranih modelov, zahtevnih materialov in zaradi večjega napredka mehanizacije v montaži, bo nujno potrebno po-jačati izdelavo gcrnjih delov z raznimi izboljšavami, mehanizacijo, in zaposlitvijo novih delavk. Ker je bila situacija glede izvoza na Vzhod zelo nejasna, je prevladovalo mišljenje, da bi bile zaposlovanje novih delavk zelo tvegano in da je treba kljub težavam, ki bodo nastopile, sprejem novih delavcev začasno odložiti, dokler ne dobimo dokončno potrjenih naročil za Vzhod. ■ • Miloš MLINAR Cst obrnjene devize: pes, -ki laja - tudi grize ODBIRA NOVIK XDELOV POMLAD -POLETJE nji, kar je tudi dobro vplivalo na pravilno izbiro. Zopet je za nami konferenca komisije za izbor kolekcije, o kateri bi rad podal nekaj značilnih podatkov, obenem pa izrekel svoje zapažanje in ugotovitve o delu konference. Konferenci je bilo predloženih 430 modelov, od katerih je zbranih 87, ali če se drugače izrazim, od vseh modelov je bil izbran vsak peti. Skupno je bilo naročene obutve 203.000 parov in odpade na artikel količine 2.330 parov. Naročenih količin po artiklih in po barvah je 145 in tako znese 1.400 parov obutve na barvo in artikel. Naročilo obutve po grupah je tako: Moški gojzer šivani 4.600 p. " skozi " 1.000 p. " " nizki lepljeni 42.800 p. Ženske gumarice 5.500 p. " salonke 63.900 p. " sandale 68.700 p. Iz prikazanega vidimo, da je število predloženih vzorcev kar precejšnje in je bila s tem dana možnost dobre izbire še posebno, če ugotavljamo, da so modeli v glavnem ustrezali trenutnim zahtevam kupcev in so nosili potrebne modne oblike in konstrukcije. V predloženi kolekciji so bile v sorazmerju zastopane vse grupe, ki ustrezajo naši proizvod- Gojzer šivane in težke obutve ne bi posebej obravnaval, ker je to za nas značilna skupina in razvita do maksimalnih možnosti. Sprememba podplatne izdelave pri smučarski obutvi v PVC izvedbi je bila dobro sprejeta in bo v nadaljnji prodaji te obutve imela pozitiven vpliv. V moški nizki obutvi smo videli, da prevladujejo vzorci športne oblike in v pretežno rjavih barvnih tonih, kar je značilno za sedanje potroš-nikove zahteve. Po daljšem času je tako masovna črna barva pri tej obutvi zelo upadla in se.uporablja največ še v salonskih večernih modelih. Prav je, da so naši modelirji to upoštevali in naredili take vzorce, po katerih bo spomladi največje povpraševanje. Tudi količine naročenih čevljev dokazujejo, da je ta skupina močna in da so modeli ustrezali trenutnim zahtevam. Upam si trditi, da so bili v tej grupi najslabše obdelani lažji poletni polčevlji, saj so si bili modeli medseboj precej podobni in manj zanimivi od vzorcev športne grupe. Ti modeli niso vsebovali nikakih novosti, skratka bili so nekoliko zastareli in na zunaj pusti. Skupina ženskih gumaric je zelo skromna in kaže kot tudi kažejo podatki raziskave tr- žišča, da je ta grapa čevljev v hitrem opadanju. V takih primerih moramo brezpogojno pravočasno reagirati na tržno gibanje in s pravo količino odgovoriti tržnim zahtevam. Ženske salonke so še vedno ena najzanimivejših in po drugi strani tudi naj zahtevnejših skupin obutve. Povpraševanje po tej obutvi je veliko zato dobri in skrbno pripravljeni modeli prenesejo dokaj visoko ceno. V te..j skupini je možnost dobrega zaslužka velika zato je prav, da jo nenehno razvijamo in izpopolnjujemo in smelo sledimo vsem modnim novostim. . Značilno za našo kolekcijo, ženskih salonk je obilica lepih športnih modelov, ki danes prevladujejo v uporabi. Prav tu smo dosegli visok nivo sodobnosti in nam konkurenčni boj na trgu ne more škodovati. Navajam še druge ugotovitve, da pa je skupina strogih salonk, ki je namenjena večerni uporabi, precej šibka in tu se nam še kažejo možnosti razvoja. Obenem pa nam ta ugotovitev tudi kaže nekako spontano specializiranost naše proizvodnje. Vsekakor spada ta ugotovitev v naše nadal jne. razprave in terja dokončnih zaključkov. Ženske sandale so tudi skupina obutve, ki postaja čedalje bolj zanimiva in aktualna. Količina prodanih sandal se v zadnjih dveh letih nenehne povečuje. To je čevelj, ki ga ne uporabljajo več pretežno mestni potrošniki, temveč si je pot uporabe utrl v sleherni kotiček našega tržišča. Imam občutek, da so potrošnikeve zahteve pri tej obutvi še natančnejše, zato smo tu še bolj odvisni res od dobrih modelov. Ravno pri sandalih ugotavljamo, kako nekateri modeli - kot pravimo dobro "vžgejo" na tržišču, drugi slabši pa se v neki meri še težje prodajajo od slabših salonk. 'Zato je izbira v ženskih sandalih najzahtevnejša in je pri : njej potrebno uporabiti največ znanja in dobrega predvidevanja, kakšna je nova moda in kakšne bodo tržne zahteve. Izbira v tej skupini je bila možna, mislim pa, da je v nezbrani kolekciji ostalo vse preveč sodobnih "modelov, ki bi sigurno bili dobro sprejeti pri potrošnikih. Ugotavljam, da ravno sandal enostavnih gornjih krojev z lepimi izrezi, ni komisija dobro .-ap.ee jela. 0 parih predloženih modelih otroške obutve bi rekel le to, da je bolje izdelovati tiste skupine obutve, za katere smo že dokazali, da smo uspešni, kakor pa, da z začetniško muko in z vso silo hočemo v naši proizvodnji dvigniti še to grupo in" si s tem naložiti dodatno tehnično crganizacijsko delo. Mislim, da grupa obutve, ki v našem primeru za, seboj ne nosi zadostnih količin, ne more biti dobro razvita in se ne bo dobro obnesla v konkurenčnem boju s specializiranimi tovarnami otroške obutve. Na koncu bi rad omenil še uporabo barv v naši bodoči kolek- ciji. Na sejmu obutve v Firencah smo lahko videli, da je glavna značilnost nove mode, kar predvsem velja za skupino sandal, velika pestrost najrazličnejših barvnih kombinacij, ki v velikih primerih predstavlja skoraj edino razliko med modeli. Ravno te značilnosti pa mislim, da v izbiri nove kolekcije nismo dovolj upoštevali in smo se preveč držali poedinih podobnih barvnih odtenkov. Še vedno se preveč;bojimo živahnih pastelnih tonov, ki dostikrat dajejo modelom pravo mičnost in jih zato radi kupujejo. Prepričan sem, da je naše prihodnje poslovanje v veliki meri pogojemo z dobrim delom izbora kolekcije zato smatram, da je poleg pohval vredno spre-govoriti tudi o'pomanjkljivosti, ki jih moramo v bodoče odpravljati in si s tem zagotoviti mesto v vrhu jugoslovanskih proizvajalcev obutve* Tomaž JUSTIN NOVICE IZ KADROVSKEGA ODDELKA1 Že v prejšnjem mesecu smo predvidevali, da bo v prvi pclovi ci septembra treba zaposliti še nekaj delavcev in delavk. V septembru so nastopili delo Primožič Ivana kot snažilka, Kobal Lidija, Perič Blagica, čadež Marinka, Oblak Milan, J^reb Milan, .Tinauer Rudi in bpik Marija pri delih v skladišču gotovih izdelkov, Fe- dran Slavko KV čevljar, Velka-vrh Marija, Polanc Anka in Boga ta j Marija v montaži lahke obut ve,' in Oblak Milan v sekalnici. Iz JLA se je vrnil Jezeršek Jože in nastopil delo v skladišču. " Delovno razmerje je v prejšnjem mesecu prenehalo Trček Miranu zaradi nadaljnega šolanja na STČ S v Kranju, Kokol Olga in Stanonik Marija sta prav tako prenehali delo zaradi šolanja, Kuštrin Jože pa je odšel na odsluženje vojaškega roka. V obratu v Gorenji vasi je prenehal z delom Bogataj Vinko zaradi nadaljevanja študija na ' S TČ Š Kranj. V pro.dajni mreži podjetja so bili v septembru zaposleni Ba-bič Zlatko, Bingule Ivan, Mikič Matija in Glavina Viktor. Delovno razmerje je na podlagi odpovedi prenehalo Snežič Ade-11, Bošnjak Slavici in Vrban Ivanu. Število vseh zaposlenih v preteklem mesecu je bilo 1141, od tega v obratu v Žireh 879, v obratu Gorenja vas 113 in prodajni mreži 149. Angelca FILIPIČ Poročeni v septembru: Kosmač Marija - Zorka, Bogataj Vinko, Lukan Urška.' Iskreno čestitamo .! RAZSTAVA V PARIZU "so prece-;ptan-jše in -ravne -in - ---------dajo opazovalcu v t is... .elegance in vitkošti. Tudi na podloge Dne 12.9.1968 popoldnesem odpo- polaga jo "precej pozor n-os-ndt-,-""r toval z vlakom iz Ljubljane na saj jS pri vseh čevljih skrbno ogled velike čevljarske usnjar- izbrana in skladno kombinirana. ske razstave v Parizu. Po priho- Večina podloge pa je. svetle . du v Pariz sem si prvi dan og- barve (SAMPAN J)... i le dal- sejem na splošno in ugotovil, da j'e to eden največjih Moški, čevlji šo ' tudi lepi in sejmov, kar sem.jih do sedaj vsi se "zfeio svetijo. Kopita videl. Na sejmu je bilo razstav- niso širša od naših, večerni ljeno sledeče: čevljir okrasi, so celo malo ožji. So zelo le galanterija, to je torbice, kr- po stegnjeni.in oblikovani znena oblačila, zgornje in. spod- (balhani), kar "se pa posebno nje usnje, razna embalaža .in lepo vidi pri črnih večernih stroji vseh vrst. Mene so se-... čevljih. Precej čevljev je na veda najbolj zanimali čevlji." mokasin kroj, brez zavezpvanja, " veliko pa jih. je tudi na navad-Čevlji so bili zelo dobro zas- ni derby. Zelo veliko čevljev topani in res lepi. Ženski čev- ima kapico s srčastim izrezom, lji so bili razstavljeni v razno "jierf orači j o in nazobča- vseh širinah konice. Konica ni nimi (odsekanimi) robovi, šla več v širino, ampak celo Športni čevlji so v rjavo-rde-v malo ožjo obliko. Konica-te- či barvi zgornjega usnja, ga čevlja je malo zaokrožena svetlečega lica, večerni pa in kot izgleda bo to kopito so v večini Črni, Seveda so; drugo leto tudi že pri nas is- tudi v drugih barvah, vendar kano. Barve so zastopane v vseh je te barve največ opaziti; odtenkih, zelo veliko pa je čevljev v antik materialih. Tu- Škornji so moderni-še vedno ■ di lakasti nič ne zaostajajo visoki, največ pa je bilo na za njimi po številu. Opazil in sejmu takih čez koleno. Na uli-pogrešil sem čevlje iz semiša ci'p'a je ' še vedno videti najin antilopa. Ti' so bili zastopa- več škornjev, ki segajo le do ni v želo skromnem številu«, Pri podkolena,. podplatni izdelavi sem opazil, da niso več nazobčani (samo Kože so bile rrzstavljene v višje pete in salonski čevlji) vseh mogočnih barvah, prev-ampak so'gladki. Športna grupa ladoval pa je tudi tam antilr. pa še vedno zahteva nazobčan ..... okvir in malo grobo izdelavo. ''■"'" Anton"'HRIBAR Pete pri salonskih čevljih ni- ..■'*'>■■■''■ so več tako široke in debele, ~ ■■ NAJBOLJ ISKANI ARTIKLI NA TRŽIŠČU Vsa povojna leta pa do reformnega leta 1965 je pri nas primanjkovalo dobrin za zadovoljitev osnovnih potreb in želja potrošnikov. Ti so bili zadovoljni, da so željeno dobili, modnost in zunanji videz sta bila postranskega pomena. Da se je položaj v zadnjih treh letih precej spremenil, lahko sami opazimo v trgovinah, kjer se na policah kopiči najrazličnejše blago, katerega se proizvajalci na moč trudijo čim-' uspešneje realizirati. Ob vse večji konkurenci si proizvajalci prizadevajo, da potrošnike . z reklamnimi akcijami seznanijo o kvaliteti in prednostih njihovih izdelkov. V taki situaciji trg odloča o uspehu ali neuspehu podjetij - tudi naš uspeh je končno odvisen od potrošnikov - ali bodo naši modeli ustrezali vsem zahtevam natančnih potrošnikov, ali bo zmagala konkurenca. S strahom in pričakovanji začenjamo vsako novo sezono, ali smo izpolnili vse pogoje, da uspemo, ali pa smo prezrli bistveno, kar bo bistro oko potrošnikov takoj opazilo. Poletna sezona je za nami in že si v trgovinah ogledujemo nove jesenske modele in se čudimo dokaj visokim cenam, a kljub temu ne morem mimo podat- kov o naši spomladansko-polet-ni kolekciji. Gotovo se še vsi spominjate modelov moške kolekcije, skoraj vsi so ostali kot prejšnja leta, čeprav se je konkur_enca že ponašala z novimi modernimi modeli. V tej sezoni se je izkazalo, da se tudi moški precej zanimajo za svojo modo, prav to pa nam je pripravilo precej težav za realizacijo moških modelov. Vso sezono smo imeli težave z z lo gami v tovarni in trgovinah, morali smo znižati cene, pa je kljub temu ostalo na zalogi v trgovinah.preko 20.000 parov, kar predstavlja 40$ vse realizacije naših moških čevljev. Mnogo boljši so bili ženski mo deli salonk z močnejšo peto in okroglo konico, starejši vzorci pa so bili slabše prodajni. Najuspešnjejše so bile seveda ženske sandale, saj smo jih letos prodali dvakrat več kot lani ( lani 31500 parov, letos skoraj 66000 ) kljub velikim količinam uvoženih sandal in natikačev. Posameznih modelov smo prodali tudi od 3000 do 7000 parov ( art. 66881 - 6800 parov, art 66887 - 5400 parov, art. 66888 - 5000 parov ). Ali bo naša jesenska kolekcija izpolnila pričakovanja? Smo sredi neumornega izdelovanja čevljev za domačo nrodajo in izvoz. Komaj smo poslali na tržišče prve jesenske modele, smo že dobivali iz vseh prodajaln prav razveseljive novi- ce o novih modelih. Če sem že spomladansko moško kolekcijo slabo ocenila, moram za jesenske modele trditi prav nasprotno, škoda je le, da so bila naročila tako skromna. Najbolj iskana na tržišču sta artikla 75102 in.75103 iz rjavega antik boksa. Skoraj vse naročene količine smo prodali v septembru ( art. 751C2 - 23Cr parov, 75103 - 1200 parov ), spomladi smo v vseh mesecih prodali komaj toliko ali pa še manj. Vsekakor so jesenski modeli pravo nasprotje spomladanskih, zato pričakujemo, da bodo potrošniki vse dobro sprejeli, zlasti še, ker opažamo, da ima konkurenca precej višje cene dobrih modelov. Ženski svet je v izbiri še mnogo natančnejši cd moškega, zato je izbira kolekcije ženskih čevljev še težja. Ženske vedno vedo, kaj je moderno in kaj ne, kaj okusno in elegantno. V jesenski kolekciji skoraj ni špičastih pet in ostrih konic., čevlji so izdelani iz lakov in antik boksov, ki so v te j sezoni potrošnikom posebno všeč. V pretekli sezoni so bili najbolj iskani modeli z bogatimi kovinskimi okrasi, sedaj pa je povpraševanje po njih že mnogo manjše. To je v prvem mesecu prodaje že potrdil naš art. 66264. Največje povpraševanje je po enostav nih modelih, ki jih krase le okrasni šivi in vrtanja na prednjem delu ter umirjeni okrasi in šnale. Cd prvih mo- delov, ki jih imamo v prodaji, dobro opazimo, da so bile tudi tu naročene precej skromne količine. Naj povem, da ima konkurenca. tudi pri ženski obutvi precej višje cene od naših, kar nam tudi precej obeta. Kako natančno je žensko oko pri izbiri čevljev, nam pokaže primerjava artiklov 66268 in 66269 - oba sta si v osnovni izdelavi skoraj enaka, loči ju le različno velik okras, ki pri prvem magično skrajša prednji del, pri drugem pa ga izrazito poudari. In v prodaji -prvega smo v prvem mesecu prodaje prodali u50 parov, drugega le 150 parov. Že samo to nas opozarja, da moramo biti pri izbiri modelov zelo natančni, da bomo vsako pomanjkljivost opazili pred naročilom, ne pa, da nas bodo na napake opozarjali šele potrošniki . Izkušnje prodaje enega samega meseca seveda ne morejo biti zagotovilo, da bo celotna kolekcija uspela, vendar lahko trdim, da prvi vtisi pri potrošnikih mnogo pomenijo, zato lahko upamo, da nam bo veliko povpraševanje po naših modelih prineslo precej boljši uspeh kot v nretekli sezoni. Anica GOVEKAR Duh po plesnobi v pohištvu odstraniš z lugom kamene soli, kateremu dodaš malo kalijevega hipermangana. VTISI IZ FIRENC Firence sc mesto v sredini Italije. Italijani mu pravijo mesto rož in umetnosti. Za umetnost jim tudi nihče tega ne oporeka. Tam je tudi največja razstava čevljev in kož, ki je dosegla mednarodni pomen. Iz 76 držav pridejo gledat proizvajalci kot tudi trgovci premike mode, barve in dasene. Trgovci pa sklepajo pogodbe in iščejo najcenejšega proizvajalca, konkurenca je tako huda, da nobeden ne ve, kaj bo delal, ker se vse med seboj žre - kot džungla. Na izbiro imajo trgovci 2CC tisoč vzorcev od ročnih salonk do strojne izdelave, po želji tudi z zlatim okrasom. Vzorci so iz vseh barv, ker je iz več držav, več okusov in s tem lahko ustreže jo vsakemu najzahtevnejšemu kur'Cu. Razstavljeni so bili poleg čevljev tudi vsi pripomočki: okrasi, barve, kopita in zelo lepi okrasi za izložbe. Razstavljeni so bili tudi strcji - pretežno italijanski, le nekaj je bilo Pffafovih in Singerjevih. Kar je bilo novega, je bilo vse do kraja avtomatizirano, so pa ti stroji dragi in komplicirani za popravilo. Cstali stroji so bili starejšega tipa, ki jih pri nas ne uporabljamo več. Zanje so interesenti iz nerazvitih držav. Ogledal sem mostni stroj za se kanje zgornjega ali spodnjega usnja, na katerega mizo lahko položi delavec cele kože in z elektronskimi napravami premika glavo sekala in s tem doseže veliko produktivnost, Razstavljeni so bili sami tekoči ali verižni trakovi, ker le ti so garant za večjo storilnost in ekonomično proizvodnjo tako zatrjujejo danes na zapa-du. Nekaj iz privatnega pogovora. Proizvajalci trdijo, da je konkurenca pri njih zelo huda, Severna Italija se bori za modo in kvaliteto, dočim jug (Calabrija) dela izredno poceni čevlje. Te-tovarne jim je napravila vlada, da rešuje problem zaposlovanja. Ivi.POLJANSEK TUDI TEHNOLOGI BI SE T'CRALI STROKOVNO IZOBRAŽEVATI V letu 1966 smo v našem podjetju spremenili organizacijo strokovnih služb, kar naj bi omogočilo hitrejši razvoj in boljše delovanje posameznih služb in podjetja; vse z namenom, da bi bili kos nalogam, katere je pred.nas postavila gospodarska reforma. Danes ugotavljamo, da je kljub zboljšanju organizacija še vedno-zelo pomanjkljiva. Kazalo bi drugače organizirati prodajo, nabavo, komercialo na sploh. Izpolniti moramo organizacijo vseh sektorjev. V razvojnem sektorju pa moramo ločiti operativne službe od čisto razvojnih. Sedanji razvojni sektor nam komazadošča za operativo; le malo ostane časa za perspektivni razvoj oziroma študij novih boljših metod dela in novih tehnoloških postopkov. Da bi bili temu kos, moramo čimprej določiti, kaj naj dela!jo-tehnične službe razvojnega sektorja in kaj razvojne službe. Zaradi prezaposlenosti strokovnjaki, ki so odgovorni za proizvodnjo, vse premalo študirajo, nimajo časa obiskovati strokovnih seminarjev in ne obiskujejo razstav, na katerih so prikazani novi dosežki čevljarske industrije. Naši tehnologi ostajajo doma obdani z vsakdanjim delom, zaradi tega ne morejo študirati novosti in se seznanjati z novimi dosežki v svetu. Noben strokovnjak ni tako dober, da bi lahko brez strokovnih ekskurzij, brez posvetovanj in brez študija uspešno vodil proizvodnjo. Vsaka pa naj si bo še tako majhna razstava ali modna revija lahko pripomore k boljšemu uspehu na tistem delovnem mestu, ki zahteva študij novosti. Preveč se zapiramo vase in ne obiskujemo niti tistih sorodnih podjetij, ki so v zadnjih letih hitro napredovala. Z ogledom njihove proizvodnje in izmenjavo mnenj bi lahko marsikaj pridobili brez posebnih proučevanj. Ce pogledamo nekaj let naza n. tudi naši modelirji in trgovci niso dovolj zasledovali mode v svetu, zato takrat tudi nismo dosegali dobrih uspehov v modni obutvi. Danes, ko jim je ta možnost dana, se zelo pozitivno odraža pri izdelavi in sprejemanju novih modelov. S povedanega nam ne preostane drugega kot da bolj skrbimo za izobrazbo strokovnega kadra v podjetju, če hočemo hitreje napredovati, to pa si prav gotovo vsi želimo. Nikdar nam ne sme biti žal vloženih sredstev v tisto, za kar vemo, da se bo zagotovo obrestovalo; to so poleg ostalega vedno in vselej na prvem mestu strokovni kadri. Ivan CAPUDER MLADINSKI SEMINAR V ŠMARJE t. KIH TOPLICAH Mestni komite ZMS Ljubljana je organiziral v Šmarjeških in Dolenjskih toplicah dvodnevni seminar o zaposlovanju in vlogi ZMS v delovnih organizacijah. Iz Alpine smo se seminarja udeležile tri mladinke . V Ljubljani se nas je zbralo okrog 90 mladincev in en avto bus je odpeljal v fcmarješke, drugi pa v Dolenjske toplice. Se predno smo se odpeljali, je SAP poskrbel za jutranjo telovadbo. Kar trikrat smo se morali presesti. Po eno in pol urni vožnji smo prispeli v Šmarješke toplice, kjer smo kar hitro pričeli z delom, saj smo imeli predvidenih veliko predavanj. Prvi dan nam je tov. Nada Sfi-ligoj predavala o mednarodni delitvi ter o gospodarskem in političnem položaju Jugoslavije. Tov. Božič nam je prikazal probleme zaposlovanja mladih, so— cialnega zavarovanja, pokojnin itd. To sta bili dve obširni temi, tako da smo morali kar ves dan pridne poslušati, V zvezi s temi problemi so se razvile tudi živahne razprave. Po večerji smo bili prosti in ta čas smo se pogovarjali z mladimi iz drugih krajev in si . odkrivali naše probleme in delo. Drugi dan, 7 nedeljo smo poslušali predavanja c vlogi mladine v delovnih organiza-cijahj_ o katerih nam je govoril tov. Živkc Pregl. In nazadnje smo ce delno pripravili na konferenco, ki bo prihodnji mesec v Ljubljani. Na kratko smo vam skušale prikazati naše dvodnevno delo, ki bi bilo seveda Koristno za vsakega—mladega človeka. Udeleženke seminar ja. Z AVTOBUSOM V NOVO GORICO Težki oblaki so pokrivali nebo nad nami, ko smo se v nedeljo 15/9 1968 zjutraj zbira li pred tovarno, da se odpeljemo na proslavo 25. obletnice vsesplošne vstaje Primorske. Naš cilj je bil Goriška metropola. Porazdelili smo se po avtobusih in krenili iz Žirov. Pot nas je vodila preko Kladja v partizansko središče Cerkno. Dež je neusmiljeno padal, ven dar smo upali na boljše vreme ker smo se oddaljevali gorskemu svetu vedoč, da na Goriškem dež nima. take tradicije kot pri nas v Žireh. Od vasi Most na Soči smo se -peljali skozi ob reki Soči. Občudovali smo njeno prekrasno barvo in mogočno strugo, k ..si jo je tekom časa zdolbla med tako močne skale. Gospodarsko je zelo dobro izkoriščena, saj je na njej več central; zelo lep videz na zunaj ima HE Doblar. Pot nas je vodila tudi mimo velike tovarne cementa in salonita "15.september" Anhovo. Ta tovarna nosi naslov iz pomembnejšega datuma NOB za ^rimorsko. Po kratki vožnji se nam je pokazal grič Sabotin, dobro znan iz 1. svetovne vojne, na koncu Sabo t ina" pa ..znameniti solkanski most z enim samim obokom. In že smo bili in je začela zalivati kletne prostore in to kopitarno, staro kotlarno, jedilnico, skladišče zg.usnja, novo kotlarno, pomožno skladišče fornitur, klet menze in pomožno skladišče ekspedita. Vsi ti prostori imajo odtočne jaške, ki so speljani v kanalizacijo. Ker pa iz jaškov zaradi prevelike količine vode ni odtekala, je naraščala v prostorih. Na znak alarma s sireno so prihiteli na pomoč gasilci s svojimi črpalkami in odsesavali vodo iz prostorov. Ostali člani našega podjetja pa so pridno pomagali delati nasip, da bi voda pridobila svoje korito in odtekla po njem. Ce bi bilo to ponoči, bi prišlo lahko celo do smrtne nesreče. Za tovarno imamo prostor za apno, ki je odprt. V to apnico sta padla dva delavca, ki sta pomagala pri delu. To pišem kot opozorilo, da ob poplavah ne sme hoditi sam človek. Pri delu naj bodo skupine večje, pri evakuaciji pa naj bodo ljudje povezani z rokami med seboj v verižnem sistemu. Pri hitri intervenciji ni bilo večje škode, za kar se lahko zahvalimo vsem, ki so sodelovali in pomagali reševati, da ni prišlo do večje škode. Naklonjeno nam je bilo tudi vreme, ker je prenehalo deževati in je začela voda upadati. Svoj delež pa je opravil, tudi Ljudska.milica, ki je odgnala iz dvorišča vse radovedneže, ki niso sodelovali pač pa delali napoto ostalim reševalcem. Upam, da je bila to šola in da bode ljudje na odgovornih mestih premislili, da so potrebni večji jarki in odtočni kanali, da bi voda ne prišla v hiše ostalega prebivalstva. Pranci POLJANLSK Iz finančne službe smo prejeli tudi podatke o nastali materialni škodi ob poplavi. Komisija, ki jo je imenoval upravni odbor podjetja, je ugotovila, da je prišlo do škode v sledečih zneskih: - pri kartonih, ki so bili vskladiščeni v kletnih prostorih, znaša škoda 2.523,20 ND - pri okrajcih taniranih je znesek le malenkosten in znaša 78,20 ND - pri ureditvi dvorišča in nrostorov na je bilo potrebno vložiti za odpravo posledic poplave 1.562,01 ND Skupni stroški 4.163,41 ND Uredništvo Uši na cvetlicah ali lončnicah uničiš, če jih potreseš s pepelom od cigar ali cigaret. v Novi Gorici. Trometa je bilo veliko, naj omenim, da je pripeljalo na proslavo žez 20 vlakov, nešteto avtobusov in osebnih1 avtomobilov, skratka poplava ljudi. Čeprav je bilo vreme bolj jesensko, kar sta izpričala blato in težki oblaki, vendar •v ^ ' to ni motilo ljudi, Ze pred enajsto uro so se začeli zbirati pred tribuno. Cb enajstih so prikorakale delegacije enot IX. korpusa in preko-morskih brigad. Najprej je govoril predsednik pripravljalnega odbora tov. Milan Vižintin Nato je imel glavni govor tov. Kardelj. Na proslavo'so prišle delegacije iz vseh republik in drugih slovenskih manjšin Italije in Avstrije. Veličasten je bil pogled na združen moški pevski zbor. Peli so zelo lepo, posebno pa nas je navdušila italijanska pesem "La Brigatta Garibaldi". Ta pesem globoko izraža, ka--. . ko močno so bixi povezani italijanski garibaldinci" in primorski partizani. Ko je bilo-proslave konec, smo se porazgubili po svoje; ogledali smo si mesto, nekateri so ga prvič videli in razne druge stvari'. Paše za oči je bilo dovolj. Mi smo si ogledali znamenito grobnico Burbonov na Kostanjevici. Dan je minil zelo hitre in. kar je največ vredno - brez dežja. Vsi smo bili zadov-ol-nji in se veselo vrnili- domov . Sindikat Alpine n.,m je omogočil brezplačno vožnjo, kar se je zelo odražalo v veliki udeležbi, saj so izpred Alpine odpeljali kar trije avtobusi. V imenu vseh lepa hvala za tako organizacijo, saj smo s tem pokazali, kako blizu nam je primorski človek. Težko je bilo življenje Primorca pod 25. letnim fašizmom. Z vsesplošno vstajo se je skupno z drugimi narodi Jugoslavije osvobodil in živi srečno pod skrbnim vodstvom tov. TITA. Ivanka BEKŠ ELEMENTARNE NEZGODE IN OBRAMBA PROTI NJIMI Najhujša sta potres in poplava ker smo nemočni proti takim elementarnim nezgodam. V nedeljo 22/9 1968 se je pripetila taka nesreča pri nas v Žireh in to v tovarni sami. Popoldan, ko je deževje že ponehavalo, je iz strani Žirovski vrh pritekla voda., ki je ne pomnijo od leta 1926. Preko cele ravnine so bili vsi potoki in grabni polni vode in je prestopala svoje bregova. Vsa voda se je zbrala na najnižji točki v Stari vasi pri Bahaču, kjer ni nobenega večjega propusta, da bi se voda odtekala. Ker je bilo vode veliko, je nastopila do tovarne ZANIIIIVI L.PORTNI DOGODKI Tekmovanje v Gorenjski košarkarski ligi za pionirje se bliža koncu, le eno kolo je ostalo do konca, pa bomo zopet vedeli, kdo je prvi pri pionirkah in kdo pri pionirjih. Pred zadnjim kolom lahko že skoraj zagotovo trdimo, da bodo v obeh konkurencah prvi košarkarji ŠŠD "I/.BOR" Žiri. V spomladanskem delu tekmovanja so pri pionirjih vodili Žirovci brez zgubljene tekme in z odlično kos razliko0 V jesenskem delu tekmovanja so tudi odlično startali, saj so premagali v Škof ji Loki: Mladi rod I. z 34 : 28 Mladi rod II. z 50 s 30, nesrečno pa so izgubili doma z Jesenicami z 37 s 45. Zadnjo tekmo igrajo v Radovljici z istoimenskim klubom. Tudi poraz z minimalno razliko, jim zagotavlja prvo mesto in tako bodo drugič zapored osvojili prvenstvo Gorenjske za pionirje. Tudi dekleta so bila po prvem delu tekmovanja na prvem mestu. V drugem delu tekmovanja pa so premagale: Trato z 43 :. 20 Mladi rod z 22 : 9 izgubile pa so tekmo z gimnazijo Skofja Loka z 21 : 26. Zadnjo tekmo Igrajo doma z Medvodami. Ker medvode niso kdo ve kako dobra ekipa, računajo na zmago in seveda na prvo mesto v Gorenjski ligi. Če bodo eni in drugi postali Gorenjski prvaki, bo to nekako lep uspeh zamMa.de košarkarje; ter obenem Markotu in Dariju Erznožnik lepa vspodbuda za še nadaljne delo pri vzgajanju dobrih košarkarjev. Kiju temu, da vsako leto zapusti Šolo več dobrih košarkarjev, v Žireh vendar nimamo dobre članske ekipe. Glavni vzrok je pred vsem v tem, da ni obstajal noben košarkaški klub, v katerem naj bi si mladi izrio^oln je val i svoje znanje Kot vse kaže, bo temu sedaj konec. Ustanovi jen je košarkaš ki klub in tudi dvakrat tedensko redno trenira. Fantje imajo v načrtu,da se spcmladi prijavijo v Gorenjsko ligo za člane. Če bo čez zimo usposobljena dvorana v TVD Partizan za redne treninge, potem imajo vsekakor možnosti, da v tej ligi tudi ostanejo. V kakšni formi je ekipa se bo hitro pokazalo, saj bo v kratkem občinske prvenstvo v košarki v Dolenjem Logatcu. Za občinski praznik 12.september, je bilo v Logatcu organiziranih več športnih tekmovanj Košarkarji so nastopili na tur nirju^4 ekip (KK Dolenji Logatec, 3SD Bodočnost Gorenji Logatec, KLI in Žiri), ter zased li- drugo mesto za Dol.Logatcem V odločilni tekmi za prvo mesto so se dogajale č'jL&ne stvari. Sodnik, (ki je bili iz Logatca) je Logatčanom dovoljeval vse, (tako* da je bila tekma bolj podobna rugbiju, kot košarki) pri zapisnikarski mizi so delali kar so hoteli, našega predstavnika pa so odgnali. Pa tudi občinstvo se je zelo športno zadržalo, saj so Žirovce zmerjali z vsemi- mogočimi izrazi živalskega sveta. Na koncu so nekaterim, igralcem zaradi tega popustili, živci in malo je manjkalo, da ni prišlo do splošnega pretepa, i;. V bodoče, če organizator ne bo poskrbel za red in mir za časa tekme, je vsekakor bolje, da nas ne vabijo več tja. VPRAŠANJA - ODGOVORI Nekdo pod imenom "Radovednež" sprašuje, če je to hoby, ker šef proizvodnje zelo pogosto obiskuje proizvodne oddelke ne glede na čas. ODGOVOR: Očividno je, da ne poznate pravic in dolžnosti delovnega mesta šefa proizvodne, zato predlagamo, da si vzamete toliko časa in pridete na zasedanje delavskega sveta (seje so odprte in jih ima vsak član kolektiva pravico obiskovati), mogoče vam bo potem bolj znano, kakšne dolžnosti imajo posamezni vodilni delavci? Urednik Miha GOVEXAR MALI CGLAS Večkrat beremo, kaj ljudje vse zbirajo, od znamk pa do raznih starih predmetov. Neke vrste zbiralec sem tudi jaz. Kot slikarja naše domačnosti me predvsem zanimajo poslikane panjske končnice ali pa slike delane na steklo. Zato naprošam člane našega kolektiva, naj pobrskajo po starih podstrešjih in pogledajo, če je kaj podobnega za prodajo. Oglasijo naj se pri meni osebno, ali pa naj dajo svoj naslov pr.i vratarju in jih sam obiščem. Jože PETERNELJ Učenke "Čevljarskega šolskega izobraževalnega centra Ži n ", sprašujejo kako je v naši tovarni s štipendijo za poklic čevljarske stroke in povedo, da druga podjetja dajejo štipendije svojim učencem. ODGOVOR: Nekaj let nazaj je tudi Alpina dajala štipendije tistim učencem, kateri so se po končanem šolanju nameravali zaposliti pri nas. Sedaj pa so se pokazale potrebe po štipendijah srednjih, višjih in visokih šol za delavce podjetja in bodoče strokovnjake. Zaradi tega za enkrat ne zmoremo vsega. Mislimo pa, da tudi štipendije za poklic čevljarske stroke ne bodo vedno izključene. Urednik PESEM JESENSKE ALEJE Ko listi mojih knjig porumene in zadobe prhneči vonj davnine, ko bom, že star, popoldanskega dne po znanih krajih si budil spomine, vse mirno bo. Takrat modrost jeseni vse lepo in vse grdo uravna ter razstopi v spokojnosti srca, ki se za nič na svetu več ne meni. Ne slave, ne denarja, ne ljubezni ne bo v željah. Le mir, le mir, le mir... Na park,izmučen v starčevski bolezni, iztezal vitke prste bo večer. In šel bom skozi park sam s vojo senco in s palico prebadal svojo senco. Janez MENART "Delo, življenje" je glasilo ,—Alpjjie-r-tovarne čevljev Žiri. Ureja ga uredniški odbor: Silva Burnik, Albinca Možina, Alfonz Zajec, Anton Hribar, Jože Peternelj, Vladimir Pivk, Tone Žakelj, Ivan Capuder -odgovorni uredniic, Jožica Jamnik - glavni urednik. / » * i Izhaja mesečno. Naklada 950 izvodov. ŽipL, oktobra 1968. / FILMSKI SPORED ZA ČAS OD 15.10, DO 15.11. V KINU SVOBODA ..ŽIRI 16.10. 3 in 2 sovjetski zabavni 19.-20. Naloga eskadrile 633 10. ang.vojna drama 23.10. bo naknadno javljen 26.-27. Posodi ni svojega mo?a ameriški zabavni 30.10. Londonski lopov ameriška komedija 2.-3« Konec rimskega carstva 11. ameriški zgodovinski 6.11. Koledcijonar drama 9.-10. Žandar iz San tropea 11. francoska komedija Svetišče greha ameriška drama KRIŽANKA ST. 24 1 ^ 7—j5---- 9 TO 12' TJ'T ..... 14 ^ /, 15* ~' ...... !16 r "717" _______ 18 "" """ ,"l9 ~~ ....... -~2