POJOČA GRLA ŠIŠKE
15. maja t. 1. se je v avli Osnovne šole »Valentina Vodnika« v proslavo 100-letnice rojstva Ivana Cankarja in 35-letnice vstaje slovenskega naroda vršila revija pevskih zbo-rov iz občine Šiška. Pred srečanjem zborov se je pred šolo vršil koncert godbe iz Lito-stroja, ki je ustvaril slavnostno razpoloženje in vabil ljudi. In res! V polno zasedeni šolski avli se je po pozdravih in govoru o Cankar-ju zvrstilo rekordno število 12 zborov, ki jih občina Šiška od sedaj še ni imela, in sicer: 6 moških, 3 ženski, 2 mešana in en mladinski. Zato zaslužijo vsi: pevci, dirigenti, odbori, ZKPO in obč. kulturna skupnost, ki je bila pokrovitelj prireditve, iskrene in zaslužene čestitke.
Točno 200 odraslih pevcev je lahko Šiški v ponos, ostalim ljubljanskim občinam pa vzgled načrtnega in vztrajnega dela z zbori, negovanja, podpiranja in pravilnega vredno-tenja Ijubiteljske glasbene dejavnosti. Med občinstvom je bilo namreč opaziti tudi vse najodgovornejše upravne, politične, sindikal-ne in kulturne občinske predstavnike, kar verjetno ni golo naključje ali suha dolžnost. Pevci vidijo v svojih voljenih predstavnikih zastopnike skupnosti in so srečni, če jim lah-ko pokažejo sadove svojega dela, zato jim ne kaže odrekati te njihove upravičene želje.
Počaščeni z njihovim obiskom so zapeli navdušeno in so se vrnili na svoje domove z novim poletom in sklepom po nadaljnji go-jitvi pevske kulture. Mislim, da je taka pot edino pravilna in morda edina rešilna bilka za ozdravitev pevskega ljubiteljstva. Podo-ben uspeh so z istimi sredstvi dosegli tudi v občini Vič-Rudnik in podobnim prijemom lahko pripišemo tudi velikanske uspehe Pev-skega tabora v Šentvidu pri Stični.
Slišali smo torej 12 zborov, od katerih jih poznamo nekaj že vrsto let: vse tri zasedbe KUD »Oton Zupančič« iz Sore (zborovodja Miha Gaber), Sindikalni moški zbor »Viator« (Gorenšek Mirko) in Moški zbor ZB NOV »Karol Pahor« (Gornik Franc). Svojo vztraj-nost je potrdil in obeta postati reden in re-sen zbor Moški zbor iz Avtomontaže (Bogolin Franc), najbolj pa smo se razveselili popolno-ma novih ali delno novih zborov: Mešanega zbora KUD Tacen (Cedilnik Gabrijela), De-kliškega zbora »Rozka Usenik« iz Stanežič (Premože Peter), Moškega zbora iz Litostroja (Rupnik Andrej) Moškega zbora upokojen-cev iz Šentvida (Cedilnik Primož) ter Zenske-ga zbora »Tkanina« iz Vižmarij (Dimkaroski Ljuben).
Niti pri enem zboru ne bi mogel ugoto-viti kakih grobih pomanjkljivosti; nasprotno, vsi  zbori   so   se  izredno   potrudili   in   izvedli
svoj program kvalitetno dovolj visoko, dva zbora: Mešani zbor iz Tacna ter zbor »Rozka Usenik« iz Stanežič pa za svoj čas delovanja celo odlično. Nekoliko je za drugimi zbori za-ostajal le ženski zbor Tkanina iz Vižmarij, kar pa je spričo trimesečnega delovanja še opravičljivo.
Ob koncu so vsi zbori pod vodstvom Fran-ca Gornika zapeli skupno dve množični pe-smi — tudi dobro.
Ganljiv, presenetljiv in posrečen je bil na-stop mladinskega zbora o. š. »Valentin Vod-nik«, ki je pod vodstvom tov. Bronke Sax pozdravil iz ozadja avle zbrane odrasle pev-ce z dvema skladbama in podčrtal povezavo mladi-odrasli.
Pohvala pripada organizatorjem revije za brezhiben potek prireditve in še posebej za priznanja in darila zborom in zborovodjem za njihov trud. Zbori so prejeli novo pesma-.rico »Vstanite sužnji!« in sliko I. Cankarja s posvetilom.
Naj mi bo ob koncu, sedaj, ko je bil dose-žen tako lep uspeh, vseeno dovoljeno izreči nekaj želja in nasvetov.
Vsak uspeh naj bi bil vedno vzpodbuda za nadaljnje delo, za nove izboljšave in še večje uspehe — tako glede kvalitete progra-ma izbire pesmi, izvajanja in števila pevcev.
Uspavanje na doseženih uspehih bi pome-nilo nazadovanje!
Svetujem zborono, ki so imeli na sporedu že tolikokrat prepete in preveč znane pesmi, da se za prihodnje leto pripravijo vsak vsaj z eno novejšo, manj znano ali pa sploh novo skladbo.
Glede skladateljskega stila priporočam. zborovodjem, da se vsaj za pevsko revijo, ki je — hočeš, nočeš — primerjava ali neuradno tekmovanje, odločijo za eno, nekoliko zah-tevnejšo skladbo, bodisi polifono ali sodobno in da vsaj za take prilike opuščajo že zdavnaj zastarele in na čisti harmonski osnovi kom-ponirane pesmi.
Vabim vse zborovodje, da za vsako pesem izdelajo najskrbnejšo analizo in interpreta-cijo in da se ne zadovoljijo le s tem, da pesem pač »gre skupaj«. Tako ne bomo nikdar na-predovali. Bodite precizni, zahtevni in nikdar sami s seboj zadovoljni!
In končno — povabite v svoje vrste še enega in zopet enega pevca ali pevko in o-krepite svoje vrste!
Zelim si vas slišati spet ob letu, vendar z upoštevanjem gornjih nasvetov.
Radovan Gobec