POUK IN ZABAVA    Zastavica v podobah.
FriobČil Fr. Rojec. Rešitev in imena rešilcev priobčimo v prihodnji številki.
nm.       ¦       _ . -                  —           —                                                  —                               —                                -      -----m9r
Uganko v 11. številki lanskega letnika so tudi prav rešili: Zlatko, Petrček in Rožica Žganjarjevi pri Sv. JanŽu na Dolenjskem; Vladimir Seliškar, učenec V. razreda v Kranju; Marjan Šešek, učenec IV. b razreda v Sp. Sišld.
mma —                                     —                                      ------               -- ¦ —         _        --------.=                  -             -.         ¦¦¦
Domovina, vedno mislim nate in na neosvobojene bratel
33
Na   Golici.                              gi ra    molc   Stenar,   Škrhmca,   R«yljica   m
(I836m).                               Cmir  svoje  gole  skalnate   vrliove  v  ncbu.
,,,.      .         ,            ....           t t-      i              ^'a 'cvi 'mfl^ niogočni Stol in ponižno Be*
Bilo   je   neke   majmskc^ nt^cljc.   ko   se     gimj5čico.   Mrzel   veter   me   je   pregnal   v
odpeljem     s     prvim     izletmškim     vlakom     gorko kočo   Tu sem kosL
pvoti   Jesenicam.  bava,   oh   katcn   sem   se        ,-. ,        ..                            ,     .,        T ,,
skoraj   ves   čas   vozil,   jc   jako   narasla.   V        ^dprav:! sem se P° |r,cbeniht * Jek jcvo
gorah   se je   tajal   sncg.                                   seUI(?' T"  sem se .odP°^   P? deeku- ki Je
* Ob sedmih scm bil žu na Jcsenicah. Kav,     P^elpoblevne ovacc.   Odsel scm po poti.
ho se je začcl prebujati ta industrlalni trg.     k] lJrzi "b .Kleku v ^edlo Ro/ico. Spotonm
kn aem koračil po glavni ccsti skozi njcjja.     fem   nal^tt:I   "i1   fcne   P^>J'"ske   pašnike.
Zunaj    tr^    J cepi   ccsta   proti   Planini.     kJ" se Je  Pasl«  lePa  ^oved.
Cesta   jc   jako   dobro   izpuljana.   Na   obeh        ™  Kož:ce   sem   zavil   proti   vasi   HruSici.
stranch   se   širijo   košati   gozdovi.   Na   več     Spotoma    sem    si    ogledal   romantično   su=
krajih   jc postavlien križ — znamenje,   tla     tesko   DovrSniit.
sc jc tu nckdo ponesrecil. Po polurni hoji         Iz   Hrušice  scm   jo  mahnil   na  Jesenice.
scm  dospcl  do  pi ve  hišc  prijuznt:  planin^     \'isoko   nad  seboj   scm   videl   KatU/njfcoi-<i
ske   vasicc   Planine.                                          kočo.   Za   klobukom   scm   imel   spomm   /.
Pri cerkvi  sem zavil nekoliko navzdol in     Gol cc   —•   šopek   belih   narcis.   Z   vlakom
nadaljcval   pot   ob   žubnrečem   Bclcm   po*     scm   sc   odpeljal   im/aj   v   bclo   Ljubljano,
toku. Kmalu sem zavil v gozd.  Plezal sem     zadovuljen   in   nasičcn  svežega  planinskegit
po  strmi   zancmarjeni   drči   do  soteske   Bes     /raka.                            črfomir Ciril Zorec.
lega potoka. Od tu naprcj   ic narejena za^                                      ^
dosti   dobra   pot.                                                     ¦
Uo planinskih  tratin, ki  su spomladi pos                                  y   . ».
polnoma bcle od narcis, je dr/ala pot. Od                                      '
tu naprej  grcš Uihko po svoji  volji. Krcnil        »Zakaj  sedi ta mtadenič v ječi?« vpraša
sem  proti Spodnji koči. Bila  je last   Nem*     nadzornik  jetničarja.
skega     planinskega      društva      (Dcutschcr        »Pijan je bil,« udvrnc jctničar.
Alpcnvcrcin),     sedaj   jc   njcn   lastnik   Slo*        Potcm   se   razpletc   med   nadzornikom   in
vensko  planinsko   društvo.   Koča  je   precej     jctnicarjem   ta   dvogovor.
velika.   Prostor   pa   ni    ravno   najbolje   \z*        Nadzornik^   »Kako —  samo pijan?«
bran.   Obiskal  sem   jo,  da   pritisnem kočin        Jetničar: »Tako, da! Vino ga je razgrelo.
žig  in  sc vpišcm  v   spominsko  knjiyo.            da   se   je   začef  prepirati.   fn   v   prcpiru   jc
Vra   )e   bila   že   deset.   Požuril   sem   sc,     zabodel   tovariša.«
da   pridcm   čimprcj   na   vrh.   Rilcče   marka*        Kadzornik:    »Ali   bo   šc    dolgo   sctlel   v
cije so mc vodile do Kad Inikove koče. ki     ječi?«
je postavljcna ravno na vrhu Golice. Koča        Jetničar:  »Ako bo mogcl — še pet Iet!«
je  lesena  in  jako   prijazna.    Itne   ima  po        Nadzornik:  »Ako bo mogel?«
znnmenitem    slovenskem   planincu    Kadil«        Jctničar:   »Da!   Morda   «a   žalost   in   pa
niltu                                                                  preveč   zaužita   pijača   pobercta   prej.   Zdi
Pogled   z   Golice   je   naravnost  očarljiv.     se mi, da se ga loteva — jetjka!«
Na   scvcru  iraaŠ  prelepo Koroško.  Ako  je                                           Ernesf  Šušteršič.
jasno, vidiš  v daljavi  obrisc  snc/iietiii Ye*                                      f likcga  Klcka   in   drugih   tirolskih   gora.
Jczera —   Vrbsko,  Blaško in Osojsko —                                7 ,     ,
se   ti   vidijo   kakor   modri   biseri   v   zasuž.                                ^ahvaia.
njcnem     slavnem     Korotanu.     Golica     se        PoJ<,bo k   življenjepisu T.   G. Masaryka,
spušca  proti   Koroški  jako strmo.                   ki   jo   priobčujemo   na   7.   strani   današnje
Pogled  na  jujj  jc pa  skoraj  lepši kakor     štev lke, nam je iz Prage preskrhcl gospod
na   sever.   Pod   teboj   se  blišči   Blejsko   jc<     dr.     Otokar    B e n c š,     "eneralni    konzul
zero    in    dere    bistra    Sava   Dolinka.     Na     Čei5kosslovaškc   republikc   v   Ljubljani.   Za
gorsko    skupino   Trglava    je    pogled   pre*     uslužno   naklonjenost   se   gospodu   generaU
krasen.      Okolo      prvaka      jugoslovenskih     nemu   kun/ulu   iskreno   zahvaljujemo!
33