Od leta 1899—1916 so razkapali nemSki starinoslovci za preostanki tolikokrat v sv. pismu omenjenega srednjeazijskega velemesta Babikm. Pred 2500 leti, ko je kraljeval v Babilonu Nebakadnecar, je bilo to na celem svetu najbolj znamenito mesto z en milijon prcbivalci. V 17. letih napornega dela so odkrili Nernci le cn del starodavnega Babilo-na. Pred vsem so se omejili na odkogravanje Nebukadnecarjevega gradu in njegove bližnje okolice. Nobukadnccar ni bil le mogočen kralj, pač pa tudi strahopetnež. Njegov kraljevi grad je bila'izredno odporna trdnjava, ki je mogla sprejeti v svrho obrambe veliko armado in jo tudi prefckrbeti z vsem potrebnim. Kakor je razvidno iz izkopnin, se niso čutili tedanji mogočnjaki ter vladarji varne pred lastnim narodom. Nebukadnecarjeva trdnjava ni služila lc kot obramba nanram -;unaniim sovražnikom, am- pak je bila tudi iz mesta samega nedostopna. Nebukadnecarjev grad je bil zgrajen na površini 48.000 kvadratnih metrov. Bil je obdan od več debelih in visokih zidov, ki so imeli na gotove razdalje obrambne stolpe. Notranjost je bila razdeljena na pet dvorov, kojih največji 'je bil srednji, ki je vodil do največjega poslopja cele skupine, do prestolne Nebukadnecarjeve dvcrane. Odkrili so dele te dvorane, ki so dobro ohranjeni. Tukaj je sprejemal tedaj najmogočnej*i kralj svoje podložne kneze in zunanja oJposlanstva. Stene so bile iz glazirane opeke in opremljene s slikami (mozaiki). Pri izkopavanju so našli celo prostor, kjer je stal prestol. Dvorana je bila dolga 55 m, široka 17 m. Na srednji dvor meji zapadni, kjer so bile zasebne Nebukadnecarjevo sobane in harem, spalnice, kuhinje, kopalnice ter shrambe. Kraljevi grad, ki je bil pozidan za trojni-m mestnim obzidjem, je bil obenem tudi sedež celotne državne uprave. Kr-og srednjcga dvora so bila razvršcena stanovanja in uradni prostori državnih uradnikov, ki so bili pod neposrednim nadzorstvom kralja samega. Vzhodni dvor ije vseboval upravne prostore za podjarmljene pokrajine ter mesta in tukaj je bila nastavljena tudi davkarija babilonskega kvaljestva. Proti severovzbodu so izkopali 14 podolgovatih kamer, o katerih trdijo, da so bile zakladnicc in so služile tudi za stanovanja v najbolj vročem poletnem času. Strehe cele trdnjavske skupine so bile zgrajene v terasah. Na stiehah so bili iz sv. pisma in zgodovine znani in od celega tedanjega sveta kot pravo čudo občudovar.i viseči vrtovi kraljice Semiramis, po katerih je raslo te-r cvetelo in blestelo rastlinstvo celega Vzhoda. Za namakanje r,rtov in trdnjave so služile posebne vodozajemalne naprave, katerih ostankc so tudi našli. Tako zgledajo danes ostanki nekdaj svetovnega kraljestva in najbolj mogočnega vladarja ter'anjega sveta, katere so odkrili znanstveniki pred nedavnim časom svetu ir so te izkoipnine dokaz, kako zgodovinsko res.nična so svetopisemska poročila.