letnik xxiii oktober 1983 Q.10 OBČINSKA KNJIŽNICA 64290 TRŽrČ glasilo delovne organizacije tovarne obutve tržič ' 30 LET BUDUĆNOSTI ' OD DELAVNICE DO SODOBNE TOVARNE v_____________________________________________ 17. septembra so delavci »Budućnosti« svečano proslavili 30-letnico obstoja in uspešnega dela. Na svečanosti je vodja tozda ing. Franjo Repič govoril o razvojni poti. »Budućnost« je začela z delom kot obrtna čevljarska delavnica 15. septembra 1953. leta. Delavnico je ustanovilo sedem ludbreških čevljarjev. Kasneje je prerasla v podjetje in nato v veliko sodobno tovarno obutve. Danes dela v njej 1415 delavcev ali vsak četrti zaposleni v občini Ludbreg. Letos bodo izdelali več kot 1,8 milijonov parov obutve in zgornjih delov v vrednosti 1,214.836.000 dinarjev. Aktivnosti v zvezi s praznovanjem so potekala že ves teden pred osrednjim praznovanjem. Organiziran je bil »dan odprtih vrat« za občane, razstava likovnih del članov Društva umjetnika Ludbreg, modna revija obutve »Peko«. Izdali so tudi knjigo »Budučnost 1953—1983« v kateri je opisan razvoj kolektiva od ustanovitve do moderne tovarne obutve. Prvi pomembnejši dogodek »Budučnosti« je bil že leta 1960, ko se je delavnica preselila iz privatnih prostorov v prostore Starega grada, kasneje v učilnice stare šole in nato v objekt podjetja »Orah«. 1971. leta je bil zgra- jen prvi moderni pogon v Vi-nogradski ulici, kjer so začeli z industrijsko proizvodnjo. Do leta 1975 se je zaposlilo 550 delavcev. V teh letih se je poglabljalo že prej vzpostavljeno sodelovanje med »Budučnostjo« in poznanimi jugoslovanskimi proizvajalci obut*e: Astra, Planika in Peko. Nova proizvodnja lepljene obutve, ki je zamenjala proizvodnjo šivane in zbite je potrebovala večjo količino zgornjih delov, ker je proces montaže z lepili znatno krajši. »Budučnost« je takrat sklenila dogovor o trajnem poslovno-tehničnem sodelovanju s Pekom. Uspelo in obojestransko koristno sodelovanje je prineslo nove rezultate. V 1976. letu je bila v šestih mesecih zgrajena no- va tovarna na sedanji lokaciji in že v prvem letu zaposlila tisoč delavcev. Delavci »Peka« in »Budučnosti« so združili delo in sredstva; od 1. januarja 1977 posluje »Budučnost« kot TOZD Peka. Nova tovarna je dograjevana 1978. in 1981. leta tako, da danes razpolaga z okoli 13.000 kvadratnimi metri proizvodnih in spremljajočih prostorov. Od 1976. do 1983. leta se je proizvodnja potrojila, čisti dohodek je povečan za osemkrat, a akumulacija celo za dvanajstkrat. Že od 1968. leta se »Budučnost« s svojimi izdelki pojavlja v izvozu. Letos se planira, da bo več kot 40 % proizvodnje prodano na tržiščih zahodne Evrope preko firme »Afis« in na tržišča v ZDA preko poznane firme »Roc-port«. Poleg stalne borbe za večjo produktivnost, boljšo organizacijo dela in zboljšanje kvalitete, večjega prihranka pri materialu in racionalno izkoriščanje razpoložljivih sredstev, se v Budučnosti vodi stalna skrb za usposabljanje delavcev. Zavedajo se, da lahko le dobro osposobljeni delavci izvršujejo programe dela in razvoja. Clan predsedstva SR Hrvatske Marijan Cvetkovič z gosti na obhodu po proizvodnih obratih v Budučnosti. Francu Grašiču jubilejno plaketo. Gostje na jubilejni proslavi v Budućnosti. BAZENSKA KONFERENCA Tradicionalno smo organizirali v Mreži naročanje obutve na bazenski konferenci za sezono pomlad—poletje 1984. Že nekaj let smo organizirali naročanje na Bledu. Letos to ni bilo mogoče, ker so v hotelu Jelovica delovni prostor za take konference preuredili v kavarno, v drugih hotelih pa ni bilo prostih kapacitet za bivanje, saj je ob času ko mi organiziramo naročanje, na Bledu še glavna turistična sezona. Kranjska gora in hotel Kompas je bila tokrat naša postojanka. Sprememba kraja je bila ugodno sprejeta pri večini poslovodij, bivanje pa je bilo tudi cenejše kot na Bledu. Sama organizacija bazenske konference je potekala normalno. Kolekcija za pomladansko-poletno sezono je bila sestavljena v glavnem delu iz naše kolekcije za izvoz z več ali manj standardnimi dopolnitvami za domače tržišče. Komisija, ki je pripravila kolekcijo za poslovalnice je delo opravila dobro, saj je bila splošna ugotovitev, da je kolekcija kompletna, tako da se kolekcija naše modne obutve dopolnjuje z obutvijo naših rednih kooperantov. Vsekakor pa je bila ocena enotna, da je bila kolekcija naše matične tovarne odlična. Po prvi oceni so zbrana naročila previsoka. Očitno pa bo glavni problem v tem, da zaradi izvoznih obveznosti v matični tovarni ne bo zadostnih kapacitet za mrežo. Vsekakor nas čakajo pri razčiščevanju naročil in pri zagotovitvi kapacitet v domači tovarni in tudi pri kooperantih odgovorne naloge. Ob priliki konference smo za vse tri grupe organizirali razgovore z vodstvom delovne organizacije in TOZD. Z izčrpnimi informacijami so bili poslovodji seznanjeni o situaciji v tovarni. Precej razprave je bilo okoli osebnih dohodkov zaposlenih v poslovalnicah, ki so bili s sklepom našega delavskega sklepa delno omejeni na račun inflacijskega razkoraka v prodajnih cenah. Da bi bili potni stroški nekoliko nižji, smo organizirali med prvo in drugo grupo zasedanje delavskega sveta, saj je največ članov iz teh dveh skupin. Ob zaključku konference še beseda zahvale vsem službam v RPS pri pripravi kolekcije in kataloga, računskemu sektorju za organizacijo in izvedbo hitrega posnetka izbranih naročil in sodelavcem v TOZD, ki so bili udeleženi pri delu, ki je potekalo na tem področju brez problemov. Zajc Karel Udeležence proslave so navdušili tudi bratje Zupan. PLAKETE Ob praznovaju 30-letnice obstoja in razvoja Budu-énosti so bile najzaslužnejšim delavcem podeljene jubilejne plakete. Dobili so jih: Josip Kranjčec, Franjo Tkalec, Josip Kladić, An-tun Novak, Franjo Lazar, Franjo Repič, Ivan Lesina, Franjo Busija, Slavko Gložinič, Josip Crnkovič, Franjo Jemrič, Danijel Hrastič, Vjekoslav Katana, Jelka Bačani, Olga Valdec, Jalža Kovačič, Ignac Krušelj, Slavko Premec, Marija Gložinič, Stjepan Vidovič, Stjepan Križanič, Branko Pretner, Franjo Zrinski, Dragutin Štimac. ENERGIJA TAKO ALI DRUGAČE V dneh, ko so jutra postala nekoliko hladnejša pridno prižigamo električne peči. Kurilna sezona se še ni začela. Toda ob pogledu na prižgano električno pečico se vprašamo: KAJ JE CENEJŠE; segreti radiatorje in prepovedati uporabo električnih peči, ali ogrevati z elektriko. Vsekakor je prvi nujni ukrep, da se v prehodnih, hladnejših dneh primerno topleje oblečemo. Kaj o tem meni vodja elektrodelavnice Viktor PERČIČ. Na leto porabimo 4,500.000 kilovatnih ur električne energije ali povprečno dnevno 18.200 kwh (območje matične tovarne). Lani smo za električno energijo porabili 16 milijonov dinarjev. Uporaba električnih grelnih aparatov je prepovedana, lahko pa bi varčevali tudi pri razsvetljavi in strojih pri teku v prazno. Predvidevamo, da bi se tako lahko zmanjšala poraba za 10 %. Rudi BERLOT, projektant energetskih naprav in sistemov pa je dejal: Začetek kurilne sezone bomo prilagajali vremenu, ker je ogrevanje z električno energijo bistveno dražje, glede na to, da velja omejitev II. stopnje, pa je to tudi prepovedano. Predvidoma bo oskrba z gorivom (mazut) zmanjšana za 30—40 %. Torej bomo morali varčevati. Lani smo pri porabi 580 ton prihranili 100 ton in imeli od leta 1975 (od takrat se vodi točnejša evidenca) najmanjšo porabo, čeprav takrat še ni bilo upravne stavbe, ki je naš največji porabnik. Z montažo novega toplovodnega kotla v Po-liuretanu bo zmanjšana nadaljna poraba za 80—90 ton. Sicer pa bomo v začetku prihodnjega leta prešli na ogrevanje s plinom. Do takrat bodo namreč končana dela za plinsko napeljavo. V bodoči industrijski coni na Loki bomo kurili tudi odpadke, ker je odvoz le-teh izredno drag. Nabaviti bomo morali ustrezne kotle in drage filtre, pa bomo skoraj vse odpadke lahko spreminjali v dragoceno energijo. ZAČARANI KROG Ni več skrivnost, da je celotno naše gospodarstvo v slepi ulici. Nedelavno, neodgovorno in nedosledno obnašanje smo predolgo prikazovali drugače kot je bilo v resnici. Stara navada je, da smo stvari prikazovali olepšane. Danes moramo odkrtio in kritično pogledati resnici v oči. Kako najti pot iz slepe ulice v katero je zašlo gospodarstvo? Gospodarske razmere so se tako zaostrile, da je čas za plat zvona. Splošna gospodarska situacija in pogoji poslovanja so se posebno v drugi polovici leta še zaostrili. Sprejeti so bili posebni ukrepi za zagotovitev vračila obveznosti do tujine. Delež razpoložljivih deviz za oskrbo proizvodnje je vse manjši, zato je prva, najpomembnejša naloga; ZMANJŠANJE DEVIZNE PORABE IN IZVOZ NA KONVERTIBILNO PODROČJE. Tudi naša prva naloga je izpolnitev izvoznih planov, posebej še, ker v prvem polletju zaostajamo, saj smo dosegli le dobro tretjino letnega plana izvoza na konveritibilno področje. Situacija narekuje izjemno stanje s tem pa posebne naloge, samoupravni organi so na podlagi ocene stanja sprejeli naslednje sklepe: 1. Vsak zaposlen, oddelek, služba, sektor in TOZD mora svoje naloge brezpogojno izpolniti ne glede na čas. 2. Za izpolnitev dobavnih rokov v izvozu se mora v proizvodnji organizirati delo v podaljšanem delovnem času. 3. Zagotoviti moramo izvoz za prihodnje leto, pogoj za to pa je pravočasna in kvalitetna izdelava kolekcije pomlad -poletje 1984. Naloge na tem področju morajo biti izpolnjene ne glede na čas, za vse kupce, prav tako pa tudi kolekcija za tovarno čevljev v Alžiru. V kolikor bomo kasnili z dobavami, se nam izvožena * obutev, vrne. Poleg zmanjšanja izvoza bi morali v tem primeru še redno uvoziti začasno uvožen material, vse to pa pomeni tudi za Peko nezaposlenost, ogrožena bo socialna varnost zaposlenih, saj bi se proizvodnja morala zmanjšati najmanj za 30 %. IZVOZNE OBVEZE ZA SEZONO JESEN — ZIMA 1983/84 MORAMO IZPOLNITI ZA VSAKO CENO. V šivalnicah zgornjih delov je podaljšan delovni čas na 9. ur in vse sobote, medtem, ko v montažnih oddelkih ne delajo s polno zmogljivostjo? Odgovarja vodja tozda Obutev Pavel Roblek. S problemi oskrbe proizvodnje smo se srečevali že lani, vendar se to v proizvodnji še ni odražalo, letos se občuti že na delovnih mestih. Problem je oskrba z zgornjimi deli. V začetku januarja smo imeli na zalogi 146.000 parov zgornjih delov. Do maja smo zalogo podelali in to v času, ko bi zaradi proizvodnje poletje morala proizvodnja v šivalnicah narašča- ti, nam pa je padala. Šivalnice niso bile oskrbovane z ustreznimi materiali. Da so bile zaposlene smo prevzeli dodelavo GABOR, čeprav nekateri smatrajo, da to ni bilo potrebno. Z zmanjšanjem proizvodnje se prekine ritem, ki ga je težko spet ujeti. V sezoni jesen — zima je v izdelkih več vloženega dela, zaloge pa so na nuli. Montaže so od 1. junija do danes izgubile 50.000 parov izdelavne obutve. To je proizvodnja za pet delovnih dni. Kaj to pomeni za dobavne roke? Največji zastoji so v oddelku 524, ker je to obutev za domači trg, vgrajenih pa je veliko porabljenih deviz. Večji zastoji so tudi v oddelkih 520 in 521 ker sta oskrbovana z zgornjimi deli od kooperantov. Proizvodni plan najbolj izpolnjuje Trbovlje, približuje se 512, v Budučnosti je 60—70 %, medtem ko so popolnoma zatajili kooperanti Partizan in Ivančiča. Posledica tega je, da smo se skušali organizirati doma, delo smo podaljšali v popoldanski čas za eno uro in vse sobote. Tako je v šivalnicah, v montažah bomo tako organizirali delo, ko bodo dani pogoji, danes je to še nemogoče. Delavke so po predhodnih razpravah na zborih z razumevanjem sprejele dodatne obveznosti. Vsaka sobota nam tako prinese 20 blokov, kar je 2400 parov za montaže v naslednjem tednu. Kljub vsem naporom ne moremo oskrbeti 100 % preskrbljenosti montaž. Verjetno vse to ne bi bilo tako boleče če bi videli konec. Rešili nas bodo le zgornji deli od drugod, ali pa bi morali organizirati v šivalnicah delo v dveh izmenah, za kar pa ni kadra. Šivalke, vsaj na zahtevnejših mestih so kvalificirane, zato je problem še večji. Redno proizvodnjo postavljajo nazaj tudi vzorci za kolekcijo. Ker smo se odločili za podaljšan delovni čas in sobote smo na predlog DS za vse, ki bodo delale več kot 16 nadur nameniti dodatek in je vsaka naslednja ura stimulirana z nagrado neto 45 din. Z namenom, da si zagotovimo zgornje dele obutve za montaže v Tržiču, kjer proizvodnja presega kapacitete šivalnic, smo združili sredstva ali odobravali kredite za izgradno proizvodnih prostorov in nabavo opreme našim kooperantom. Poleg tega jih oskrbujemo tudi z rezervnimi deli. Od kje vzrok, da kooperanti ne izpolnjujejo svojih obveznosti? Odgovarja Slavko BOHINC, vodaja operativne priprave dela: »Partizan« iz Poznanovca in »Ivančiča« Ivanec sta naša stalna kooperanta. S Partizanom smo bili dogovorjeni da bomo od njih dobili dnevno proizvodnjo 900 delovnih ur. Deloma zaradi slabe oskrbe z materiali s strani Peka so nam dobavo zmanjšali na 400 delovnih ur, ki pa jih tudi ne izpolnjujejo. Zakaj jih nismo mogli oskrbeti so vzroki različni. Da pa je prišlo do zmanjšanja dobav: 1. sezona pomlad — poletje ima vgrajenih manj minut, zato nismo pritiskali na izpolnjevanje plana, ker bi se s tem kopičile zaloge. 2. splošni jugoslovanski devizni problem 3. kooperanti kljub deloma oskrbljeni proizvodnji niso izpolnili svojih obveznosti. Za sezono jesen — zima so naročila taka, da bi pri njih še povečali kapacitete, toda tega ne sprejmejo, ker imajo dogovorjene pogodbe z drugimi. Dogovrajamo se na različnih nivojih, tako preko poslovne skupnosti kot tudi preko tehničnih služb. Kaže pa, da nam bo zgornjih delov manjkalo tudi v sezoni pomlad—poletje 84, predvsem zaradi povečanja kapacitet pri brizgani obutvi. Za prihodnje leto s kooperanti še nismo dogovorjeni, kakšne količine zgornjih delov nam bodo nudili. Kljub zdajšnji dobri oskrbi z materiali in rezervnimi deli Patizan ne dobavlja dogovorjenih količin. Z »Ivančico« smo imeli dogovor za 1900 delovnih ur dnevne proizvodnje. Te količine izpoljujejo samo 40—50 %, ker so prevzeli druge finaliste in to takrat, ko jih mi nismo zadostno oskrbovali, ko pa je bila oskrba kompletirana s strani Peka, pa niso pokazali zanimanja za naše potrebe. In kje je rešitev? Izpad kooperantov so deloma pokrile šivalnice 512 in Trbovlje. Potreba je zmanjšana tudi zato, ker montažni oddelki (Nadaljevanje na 4. strani) Nadalje van je OSEBNI DOHODEK - OSNOVE IN MERILA V____________________________________________________J Pri opredeljevanju osnov in meril za nagrajevanje po delu in rezultatih dela poteka oblikovanje meril, za delitev sredstev za OD, v tistem delu, kjer merimo delovni prispevek posameznika na podlagi živega tekočega dela v dveh smereh: a) po vrednosti dela — vrednost del in nalog, v finančnem jeziku temu pravimo obračunske osnove b) po vrednosti rezultatov dela Kot je bilo že predhodno povedano, vrednost del in nalog ugotavljamo preko delitev funkcij, na posamene naloge, ki jih je potrebno opraviti v okviru funkcije, te pa nadalje na naloge, ki jim na podlagi razvida del in nalog in metode vrednotenja, damo mesto v sistemu nagrajevanja. Lahko rečemo, da nalogo ovrednotimo po družbeno priznani vrednosti. Rezultate dela pa ugotavljamo preko različnih osnov in meril, ki kažejo na: — kakovost dela — količino dela — gospodarnost pri delu ZAČARANI KROG (Nadaljevanje s 3. strani) ne delajo v planiranih delovnih sobotah, določeno količino zgornjih delov pa naredijo nekateri novi kooperanti. V tozdu Budučnost v prihodnjem letu ne bodo delali za Planiko, seveda pa bi bilo idealno če bi vsi 100 % izpolnili svoje obveznosti. Z Ivančico smo v dogovoru, da bi že v oktobru zvišali proizvodnjo za nas na dogovorjeno količino to je 1900 delovnih ur dnevno. Moram pa povedati, da je zaradi neizpolnjevanja planov proizvodnje zgornjih delov stornirano večje število naročil kot na primer Veno/Vena iz sezone jesen-zima 83/84. Tako torej. Težave so se pokazale v montažah v vsej svoji veličini in vplivajo po eni strani na pomanjkanje dela in na prevelike zagate v šivalnicah. Delavke v šivalnicah so z razumevanjem sprejele nase tudi tisto breme in delo, ki ga ne opravijo drugi. Kooperanti so si poiskali druge partnerje takrat, ko jih nismo mogli oskrbeti z usnjem. Z usnjem pa jih nismo oskrbeli zato, ker nam usnjarji niso dobaviti usnja. Usnja nam niso dobavili zato, ker nismo bili v stanju združevati devize. Deviz nismo mogli združevati zato, ker ... pa saj poznate tiso o jari kači. Torej začarani krog, trenutno brez izhoda. Sicer pa bomo povest o jari kači nadaljevali prihodnjič. Urednica Vsi trije elementi nastopajo lahko samostojno ali pa so združeni v celoti, kar z eno besedo poimenujemo tudi uspešnost dela. Kakovost dela V sedanjih gospodarskih razmerah, ko vse sile usmerjamo v izvoz na zahtevno zahodno tržišče, je nujno dvigovati kakovost dela (ne samo izdelka). Zakaj? Kakovost je bistvena sestavina in odraz produktivnosti dela, stopnje stabilizacije gosodarstva pa tudi odraz odnosov in zvez vzpostavljenih v organizaciji. Kakovost proizvodov in storitev na poseben način odraža stopnjo učinkovitosti poslovanja. Zato kakovosti ne moremo obravnavati le kot vprašanje tehnologije in tehnike v procesu proizvodnje, kot vprašaje kupoprodajnih odnosov, ampak kot vprašanje družbenoekonomskih odnosov. Z opredelitvijo kakovosti kot sestavnega dela produktivnosti, se kaže nujnost reševanja problematike kakovosti v vseh fazah poslovnega in reprodukcijskega procesa. Zmotno bi bilo misliti, da se kakovost in s tem kontrola začne z materialom, ki ga damo v proizvodnjo. Začne se že dosti prej, z raziskavami, ali kot to imenujemo z marketingom, in prav tam se ponovno konča, oziroma zopet začne. Pogosto se dandanes srečujemo z mišljenjem, da naj delavec odgovarja za svoj neposredni vpliv na kakovost dela izdelka ozriroma storitve in ne more biti odgovoren za posredni vpliv npr. za stanje stroja, kvaliteto materiala, pravočasnosti informacije itd. Tak način gledanja ni daleč od tega, da na račun storja, materiala, informacije pripisujemo tudi tisto, kar je dejansko vpliv posameznika. Krivdo valimo na vzroke in končno ugotovimo, da nihče ni kriv. S takim mišljenjem se že v naprej skuša ustvariti pregrada in ne krivda, za doseganje slabe kvalitete. Podobno kot večkrat za slabo kvaliteto pripisujemo odgovornost kontrolorjem, ki so pač defekt spustili naprej, dejansko pa le pregledujejo in spremljajo kvaliteto, sama kvaliteta pa se je ustvarila že v celotnem teku proizvodnje. Iz tega sledi, da naj odgovornost za kvaliteto nosi tisti, ki to kvaliteto tudi dela. Če izhajamo iz teh trditev, potem je potrebno ugotoviti kje in na kakšen način doseči, da bo posameznik zainteresiran, da bo posameznik opravil delo kvalitetno, izdelal kvaliteten izdelek, opravil kvalitetno storitev. Podoben princip velja tudi za element gospodarnosti dela. Možen način vplivanja na kakovost in tudi gospodarnost je prav gotovo z motivacijo in stimulacijo, torej z nagrajevanjem. Nagrajevanje in zagotavljanje pogojev za doseganje zahtevnega nivoja kakovosti želenih rezultatov gospodarjenja, pa morata v poslovnem procesu zagotovo hoditi skupaj z roko v roki, ker pač drug na drugega vplivata, torej se lahko dopolnjujeta. (nadaljevanje) Rezar Peter V programu na proslavi v Budučnosti je sodeloval tudi folklorni ansambel »Anka Ošpuh« iz Ludbrega. PEKO V ALŽIRU Prvi del projekta Alžir se približuje koncu, to je izgradnji tovarn v Frendi in El Bajadhu. V Peku se intenzivno pripravlja kolekcija v orodjarni pa delajo opremo za El Bajadh. 1. septembra jev Alžir odšla prva skupina naših sodelavcev, ki bodo organizirali proizvodnjo v Frendi. Vodja projekta Jože GROS je pred odhodom na vjorašanje ČEZ NEKAJ UR BOSTE ŽE V ALZIRU, S KAKŠNIMI OBČUTKI ODHAJATE NA TO DOLGO, PREDVSEM PA ODGOVORNO POT odgovoril: Spreminjam dom. Stanoval bom v Alžiru in prihajal v Tržič. Do sedaj je bilo obratno. V začetku, to je pred zagonom tovarne bo sodelovanje oziroma povezava med Alžirom in Pekom pogosta, vse dokler ne bodo pripravljena vsa orodja in ostala dokumentacija za zagon. Pozneje se bom vračal samo v primeru, kadar ne bo mogoče rešiti problemov telefonano ali preko teleksa. Alžir poznam, potovanj sem navajen, kot sem že rekel, je odhod samo sprememba bivališča. Želim samo to, da bi delo v obeh tovarnah steklo kar pa je odvisno od vseh, ki delamo na tem projektu; od sodelovanja med vodji in matično tovarno in zaposlenih, ki so aktivno vključeni pri izvrševanju nalog za realizacijo projekta. Več bom povedal čez tri tedne, oziroma takoj po tem, ko bo rešeno vprašanje dokončnega oblikovanja kolekcije za El Bajadh. ALŽIRCI PRI NAS V razvojnem oddelku — operativni pripravi dela je od aprila, ko je prispela na usposabljanje prva grupa Alžircev, Hassan ZAIDI, bodoči vodja operativne priprave v tovarni obutve Frenda. V razgovoru je povedal: Imam določene izkušnje, toda ta tovarna bo povsem nova, z vsemi začetnimi problemi in težavami uvajanja proizvodnje do končne polne zasedenosti in izkoriščenosti kapacitet. V Frendi bom opravljal dela operativne priprave proizvodnje, kamor spada nabavni oddelek, operativni plan in analize, priprava dokumentacije, izdelava osnovne tehnične dokumentacije in odpremna služba. Pri nas je komercialna siužba organizirana drugače kot pri vas. Težave imam z jezikom. Razumem slovensko, jezi pa me, da ne morem povedati kar bi rad, preprosto ne najdem besed. Že dalj časa delam pri Sonipecu. Preden sem prišel k vam sem vpeljaval proizvodnjo v tovarni tekstilne konfekcije. Ko tovarna začne polno obratovati me ministrstvo Soni-pec pošlje drugam. Prej sem bil že v Franciji. Zanima vas, kdaj bomo delali s polno zmogljivostjo? Po planogramu bo to čez dobro leto dni. Niso problem delavci, ampak vodje. Delavce ni težko naučiti, problem ga je znati naučiti. Delavnik je pri nas drugačen. Začne se ob 7.30 in traja do 12.30, ko je odmor za kosilo in od 13. do 16. ure. Težko čakam vrnitve, toda rad se bom spominjal dni prebitih med vami. Čeprav so tu povsem drugačni pogoji življenja, navade in klimatske razmere, mi je izredno všeč. Tako se je razgovoril Hassan. Želim, da bi mu ob izteku leta 1984 lahko čestitali k novemu uspehu, uspehu doseganja planirane dnevne proizvodnje. Urednica V montažnem oddelku 521 sem srečala nov obraz. To je bodoči vodja montaž v El Bajadhu, Ameziane BELARIBI. Z drugo skupino je prišel 26. junija za šest mesecev. Po treh mesecih izredno lepo govori slovensko, čeprav pravi, da mu je to največja težava. Delo pri izdelavi obutve mu je poznano, saj je štiri leta delal v novi tovarni čevljev AKBOU, to je tovarna 200 km iz glavnega mesta Alžira. Dnevna proizvodnja je 12.000 parov, polovico od tega obutve iz tekstila. Proizvodni proces mu je tako poznan, zato je bil tudi izbran po predhodnih testih, pri katerih je sodeloval tudi vodja projekta Alžir, Jože Gros. Še prej pa je bil Ameziane devet mesecev stažist v Franciji. Po vrnitvi iz Slovenije bo dve leti v El Bajadhu. Morda je zanimivo to, da mu ta kraj sploh ni poznan. Za kolektiv montažnega oddelka 521, kjer se usposablja, pravi da je simpatičen in da se mu ni bilo težko vživeti v naš način življenja. Pravi, da smo Tržičani dobri ljudje. Navdušen je nad tempom dela v proizvodnih oddelkih. Prepričan je, da bo pri njih stekla 100 % proizvodnja v enem letu. SREČANJE V soboto 1. oktobra so prišli na obisk mladincem Peka in športno srečanje mladi iz tozda Budučnost Ludbreg. Naši mladinci so po športnem srečanju odpeljali goste na Ljubelj. Sicer pa so Ludbrežani obljubili, da nam bodo opisali svoje vtise s tega obiska. MEDSEBOJNI ODNOSI^ V_________________J NAŠI PETDESETLETNIKI VEZNAVER LINA — pomočnik 1 v poslovalnici Rijeka III. GLAVAN LUKA — pomočnik 1 v poslovalnici Ri-jckä III PODLIPNIK LJUDMILA — lepljenje sestavnih delov v oddelku 510 ROBLEK DAMJANA — pomoč pri vodenju blagajne hranilne službe 400 SREČNIK MARIJA — vodenje knjigovodstva obrata družbene prehrane 400 JUSTIN TEREZIJA — čiščenje tovarniških prostorov 200 Čestitamo! V današnjem tempu življenja se vsem nekam mudi. Hitimo drug mimo drugega. Sosed soseda komaj pozna, v stanovanjskih blokih še to ne. V dirki za čimveč smo pozabili drug na drugega. Vprašamo se kakšni so naši medsebojni odnosi in ali lahko vplivajo na delo? Jože TEROPŠIČ, vlivanje na Desmi (Pur) Vsekakor so medsebojni odnosi pomembni. Če v kolektivu ni medsebojnega razumevanja, pri delu ni pravega učinka, človek ne da od sebe tistega kar bi lahko. Med seboj moramo biti povezani in si pomagati. Iz zdravstvenih razlogov sem bil premeščen iz barvarne na delovno mesto vlivanje podplatov. Sodelavca mi pomagata, da na stroju ni zastojev, ker še nimam potrebne prakse in izkušenj. Na pomoč priskoči tudi preddelavec. Mislim, da bi se na splošno moralo dati več poudarka medsebojnim odnosom za korist posameznika kot družbe. Vili ALJANČIČ, vodja montažnega oddelka 521 Lepo je, če so medsebojni odnosi v vseh okoljih kjer živimo in delamo urejeni, naj bo to v družini, delovni organizaciji ali širšem okolju. Enotnost in sloga v teh odnosih ne pride sama po sebi, ampak se moramo zanjo vedno in povsod prizadevati. Pri tem je pomembno, da vemo, na kakšen način in kje je potrebno prizadevanje. Omenjam samo nekaj misli o pomembnosti takih prizadevanj na delu, ki veljajo za vse, predvsem pa za vodilne in vodstvene delavce. Zavedati se moramo, da so ure-, jeni medsebojni odnosi — jeziček na tehtnici glede kvalitete in količine opravljenega dela, zadovoljstva in dobrga počutja na delu, medsebojnega odnosa podrejeni— nadrejeni, delavec—sodelavec, nižjega odstotka odsotnosti vseh vrst, aktivnega vključevanja v procese samoupravljanja, izobraževanja ob delu in z dela . .. Za izboljšanje medsebojnih odnosov si moramo prizadevati preprečevati nastanke takih skupin, ki bi negativno vplivale na delovno okolje. Pri vsem tem je najpomembnejše imeti človeški odnos do sodelavcev. Vodilni delavci na to lahko vplivajo kot organizatorji, ki komunicirajo na vseh ravneh in o vseh vprašanjih od poslovnih do osebnih. Pri tem je zelo pomemben način komuniciranja in reakcija na ravnanje posameznikov, način kako nekoga opozorimo na napako pri delu ali že sam način, kako ugotavljamo zakaj je nekdo napako naredil. h V Če je naše sporazumevanje dobro, vedno vemo, kaj je treba v določeni situaciji narediti, lahko si pomagamo v zagatah (npr. delavec dela nadure ko je to nujno potrebno ali dobi izhodni listek za neodložljiv opravek). Dobri medsebojni odnosi in osveščenost oziroma obveščenost o vsakodnevni problematiki je pogosto edino, ki pozitivno vpliva na delavce v sedanjih težkih razmerah ko je potrebno tudi zamenjati delo, oddelek, oditi na dopust. .. Kar je za vsakega najbolj moteče. Na zadovoljstvo pri delu pomembno vpliva tudi nagrajevanje. Delitev dohodka in sam osebni dohodek je namreč materialno priznanje za delavčev delovni prispevek delovni organizaciji in za zadovoljevanje lastnih potreb. Delavci smo med seboj povezani in smo torej tudi v odnosu na področju delitve osebnih dohodkov, kljub temu, da opravljamo različna dela, toda v celi verigi je vsakdo nepogrešljiv. Ne moremo delati, če ni za to usposobljenih in zadovoljnih delavcev, urejenih strojev, materiala, pripravljene proizvodnje ... ne moremo prodati blaga, če ga nihče ne bi prodajal, ne moremo kupiti nabavljenega blaga, če ga nihče ne plača,. .. Pogosto se premalo zavedamo prav naše povezanosti, kajti za dosego cilja ne sme nihče zatajiti. Z upoštevanjem vsega omenjenega se moramo zares prizadevati, da bodo naši medsebojni odnosi dobri, če ne najboljši in se zavedati, da je daleč najpomembnejši človek in enostavno povedano — človeški odnos. Lojze KLOFUTAR, ko-smatenje golenic v 521 montažnem oddelku O, pa še kako so pomembni odnosi in vplivajo na delo. Za toje lep primer naš oddelek. Če ima nadrejeni dober, human in pameten pristop se delo odvija nemoteno, zmanjšajo se ali pa sploh ni problemov kot je alkoholizem nedisciplina in podobno. Pri nezdravih odnosih nastajajo sabotaže, nezadovoljstvo, storilnost je nizka, kvaliteta proizvodov pa slaba. V oddelku je mojster tisti od katerega je odvisen uspeh. Sedaj ko smo zadovoljni zagrabimo kadar je treba. Trenutno sicer nimamo pravega dela, toda ko se bo izboljšala oskrba in bomo imeli delo, bomo naredili kar nam bo poverjeno. Drug drugemu gremo na roko. Naš mojster Vili nam je v oddelek prinesel nov način življenja in dela. Pred nedavnim je končal šolo, vsi smo se veselili z njim. Zadovoljni smo toliko bolj, ker smo bili že na tem, da se oddelek 521 ukine. Storilnosti ni bilo, ker niso bili urejeni odnosi na relaciji nadmoj-ster—delavci. Toliko o naših odnosih drug do drugega. Morda boste rekli zakaj spet mnenje iz oddelka 521. Odgovor je preprost. Zato ker so tako hoteli. V uredništvu pa nam je dobrodošel vsak namig kakšno in katero temo naj bi obravnavali. Morda bo v prihodnji številki že vaša ideja? Poskusi- Tudi letos smo kot vsa leta nazaj sodelovali na jesenskem mednarodnem sejmu »Koža i obuča« v Beogradu od 26. do 29. septembra, vendar tokrat v večjem in spremenjenem obsegu s kompletno predstavitvijo obutve za zimo 83/84 in pomlad poletje 84. Ob planiranju reklame je bilo sklenjeno, da v jubilejnem letu nastopamo na vseh sejmih poleg razstave tudi z internimi modnimi revijami, tako na Suštarski nedelji, v Zagrebu, kakor tudi sedaj v Beogradu. Vse to je zahtevalo temeljito spremenjen koncept razstavnega prostora. Tako smo za sejem v Beogradu zahtevali veliko večji prosotr in sicer 140 m2 razstavne površine. V idejnem projektu, timskem delu aranžerske delavnice, smo morali upoštevati poseben prostor za modne revije z reklamo, nadgradnjo, kot prostor za manekene ter razstavni prostor modne obutve, kot dopolnilni program in prostor za sestanke. Za izvedbo smo uporabili standardne elemente prejšnjih sejmov oplemenitenih z domačim lanenim platnom. Dekleta Mladinskega gledališča so pod vodstvom Dolenčeve morale naštudirati posebej prirejen program zaradi spremenjene več nivojske hojnice. V hali tri, kjer smo razstavljali in prirejali modne revije ob 11.30, 15. in 17. uri so bili poleg ostalih večjih proizvajalcev obutve z modnimi revijami tudi Leda iz Knjaževca in Beograjska industrija obuče z mnogo večjim razstavnim prostorom, toda manjšim zanimanjem, tako za revijo kot razstavljene modele obutve. Mnenje izvedencev sejma je bilo enotno, da je tovarna obutve Peko tokrat izstopala kot najboljša tako v izvedbi, »štanta« in aranžmaja, kot tudi z najboljšo modno interno revijo na sejmu Koža i obuča. Zato je verjetno prav, da na tem mestu damo priznanje tako delavcem iz propagande kot aranžerjem in seveda plesni skupini Mladinskega gledališča pod vodstvom tov. Dolenčeve za dosežen uspeh na sejmu. Obenem se zahvaljujemo za sodelovanje delovnim organizacijam: Trio Tržič, Novosti Tržič in Almira iz Radovljice. REKREATIVNO LETOVANJE Svet zveze sindikatov Jugoslavije je ob lanskem zaključnem računu namenil del sredstev za REKREATIVNO LETOVANJE DELAVCEV. Sredstva so namenjena izključno za letovanje delavcev iz neposredne proizvodnje, delavcev, ki so sindikalni aktivisti in uživajo ugled v svojem kolektivu. Iz Tržiča so bili po ključu izbrani trije delavci, med njimi tudi naša sodelavka iz šivalnice 512, vsestransko aktivna in prizadevna delavka ZOFKA MEGLIČ. Iz Strunjana nam ja poslala pozdrave, kako je dopust preživela pa nam je opisala v pismu. MOJE LETOVANJE V STRUNJANU! Bila sem prijetno presenečena in vesela, ko so me na sindikatu predlagali za letovanje v Strunjanu od 21. septembra do 1. oktobra. Nisem pa bila prepričana, da bodo tega veseli tudi doma. Vendar sta moja fanta lepo sprejela novico in tako sem 21. septembra odšla. Od doma sem odšla z malo tesnobe saj sem prvič letovala sama. Zborno mesto je bilo v Ljubljani od koder sta odpeljala dva avtobusa. Po dveh urah smo prispeli v Strunjan do hotela Svoboda. Namestili so nas v bungalovih, ki so ob hotelu. Sobo sem delila s tovarišico, ki je zaposlena v Begunjah v psihiatrični bolnišnici; kar lepo sva se razumeli. Hotel Svoboda ima lepo pokrito kopališče, veliko športnih objektov in čudovite sprehode v okolico. Vreme je bilo toplo in smo večidel dneva prebili kar ob morju, kjer smo se tudi kopali. Sam kraj je miren, saj je namenjen vojnim invalidom in borcem. Malo živahnosti smo jim prinesli sindikalisti, saj smo ob večerih radi malo zapeli in zaplesali ob dobri kapljici in veseli muziki. Po parih dneh smo se že kar dobro poznali in vzdušje je bilo nekam domače, povsod si srečeval ljudi, ki so se radi pogovarjali, tudi osebje je bilo prijazno, hrana dobra. Kar prehitro je minilo teh 10 dni in v soboto nas je avtobus, ki je pripeljal tretjo skupino, odpeljal nazaj v Ljubljano. Odšli smo spet na vse strani Slovenije z željo, da se še kdaj srečamo. Vse priznanje izrekam republiškemu svetu sindikata, ki je organizator tega letovanja in želim, da bo še drugim delavcem omogočilo to letovanje saj to je bila želja vseh nas. In še posebna zahvala vsem vam, ki ste me predlagali, upam da bo drugo leto tega deležen še kateri delavec, delav-^a- Lep pozdrav Zofka Meglič NOVO V MREŽI V torek 20. septembra smo v Vranju odprli novo, našo 143 poslovalnico. Lokal je v centru mesta. Investicija je utemeljena z vidika boljšega poslovanja delovne organizacije, povečali bomo ponudbo našega blaga v kraju kjer do sedaj nismo bili zastopani. Vranje ima preko 45.000 prebivalcev, z okolico pa šteje več kot 77.000 občanov. Planiramo, da bo promet dosegel letno 12 milijonov dinarjev. Skupna vrednost investicija pa znaša šest in pol milijona dinarjev. Že dalj časa so v Mreži iskali rešitev za prodajalno na Jesenicah. Lokal, ki je naša last, je v izredno slabem stanju, na skrajno neugodni prometni legi. Inšpektorji so že dalj časa opozarjali, da je treba lokal primerno urediti in opremiti. To pa je bilo skoraj nemogoče, ker je tudi prostor premajhen. Ko je SGP Gradbinec Kranj začel na Jesenicah graditi takozvani »tržni center« se je ponudila prilika za nakup lokala v novogradnji. Prodajalno v izmeri 205 m2 smo v celoti opremili sami v skladu s prodajnim programom. Prodajalna je bila odprta pred dnevi. V urejenem lokalu bo možnost solidne postrežbe in večje izbire. Lokal stare poslovalnice pa bomo oddali v zakup, najrajši obrtniku čevljarju. KAKO LAHKO SINDIKAT PRISPEVA K STABILIZACIJI Nelogično bi bilo, če bi pričakovali, da se sindikat kot politična organizacija delavcev z lastnim programom in aktivnostjo ne bo vključil v stabilizacijska prizadevanja družbe oziroma vseh njenih naprednih sil. Pri tem seveda kot izhodišče jemljemo trditev, da je dolgoročni program gospodarske stabilizacije tudi temeljni delavsko-razredni interes večine delavcev in drugih občanov. Zato je sindikat tudi poklican (oziroma v imenu Zveze sindikatov Slovenije republiški svet), da na tej podlagi pripravi pregled temeljnih nalog za vse svoje organizacije iri organe. Vemo, da brez najširše konkretne podpore v vsakem ozdu, interesnih skupnostih in drugod stabilizacijski cilji ne bodo uresničeni. Zato ima sindikalni program vključevanja v stabilizacijska prizadevanja na eni strani namen opredeliti osnovna strateška področja in naloge zveze sindikatov pri tem, na drugi strani pa seznaniti s stabilizacijskimi prizadevanji kar najširši krog delavcev, jih mobilizirati in usposobiti za delo in odločanje v tem težavnem in odločilnem obdobju. To zadnje pa bo zahtevalo tudi spremenjene metode in oblike dela sindikalnih vodstev na vseh ravneh. Naloge, ki so sedaj pred sindikalnimi organizacijami in vodstvi, na prvi pogled niso nekaj novega, nekaj, o čemer v zadnjih letih ne bi govorili in pisali. Res gre tudi za stara vprašanja in probleme — toda še ne rešena vprašanja in probleme. To so istočasno tudi tista strateška vprašanja družbenoekonomskega in političnega sistema, kjer se najmočneje krešejo različni interesi — predvsem razredni. Osnovni cilj vseh stabilizacijskih prizadevanj, ki nikakor ne morejo pomeniti predvsem omejevanja in varčevanja (čeprav je to za prvo fazo najbolj značilno), je utrjevati socialistični samoupravni družbenoekonomski položaj delavcev. To pa je mogoče le s pridobivanjem dohodka in uveljavljanjem dohodkovnih odnosov. Pri tem pa dohodek seveda ne more temeljiti na zidanju stroškov in cen ali pa na pretežno posojilnih odnosih. Za sindikat bo zato pri razpravi o delitvi dohodka (najprej pa ga bo treba ustvariti z dobrimi proizvodnimi programi, boljšo organizacijo dela in spodbujevalnim sistemom nagrajevanja) za investicijsko, splošno in skupno porabo glavno merilo reprodukcijska sposobnost gospodarstva, oziroma koliko vse te dejavnosti prispevajo k boljšemu delu in proizvodnji v gospodarstvu in pvečevanju dohodka. Zahteve za nove prispevke in davke pa bodo morale skozi zelo gosta rešeta tudi glede zaščite življenjskega standarda. POVEČANJE POČITNIŠKIH KAPACITET O izredno uspelem organiziranem letnem oddihu smo že pisali. Sezona se je iztekla s pridobivanjem ležišč pa bomo nadaljevali. Prispeli sta že dve novi prikolici, ki jih je naročil sindikat. Sredstva je dala firma Afis kot darilo delavcem Peka ob 80-letnici. Zanimivo je kako si sindikat mreže širi počitniške zmogljivosti. Lansko leto so začeli z akcijo zbiranja in prodajo odpadnega papirja. Za zbrana sredstva so nabavili počitniško prikolico, letos pa bodo kupili še eno. S tudi na videz nepomembnimi stvarmi se da marsikaj zaslužiti. Notranji sistem organizacije poslovnih, delovnih in delitvenih odnosov mora biti v funkciji spodbujanja boljšega dela in večje proizvodnje, pri tem pa ima sistem delitve po delu glavno vlogo. Osebni dohodek bi zato moral biti neposredno odvisen do dohodka in čistega dohodka. Velike notranje rezerve pa se skrivajo še v združevanju dela in sredstev ter neoviranem pretoku akumulacije tja, kjer bo dala največje družbenoekonomske učinke. Sindikat se bo zavzemal za povečanje realnih osebnih dohodkov, in to predvsem z opredeljevanjem za take proizvodne programe, poslovne in organizacijske povezave ter delitvena razmerja, ki bodo povečevali dohodek in čisti dohodek. Da bi večini delavcev (ob drugih pogojih) dejansko omogočili čimbolj aktivno vključevanje v vsa ta prizadevanja, morajo biti tudi sproti in stalno seznanjeni s celoto problemov družbene reprodukcije in stvarno informirani o problematiki lastnega okolja (o odvisnosti lastnega materialnega in življenjskega položaja od produktivnosti lastnega dela in dela drugih delavcev, od gospodarjenja ter združevanja dela in sredstev). Hkrati pa si bodo sindikalni aktivisti prizadevali, da bodo delavci v široki in demokratični razpravi tudi povedali svoja mnenja in dali predloge za izboljšanje stanja. S tem v zvezi mora biti sindikat bolj kot doslej tudi opora samoupravnim organom in delavski kontroli v ozdih. Na področju socialne politike si sindikat ne bo prizadeval za nove instrumente, ampak za dosledno uresničevanje sedanjih. Hkrati pa bo treba preprečevati in odpravljati razlike v družbenoekonomskem položaju ljudi, ki niso posledica dela. Za vse te opredelitve in usmeritve pa v organizacijah združenega dela po mnenju sindikata ne potrebujejo nekih posebnih formalnih stabilizacijskih načrtov. Ukrepi za boljše, bolj racionalno gospodarjenje, zmanjševanje neproduktivne režije, večji dohodek in večji osebni dohodek naj postanejo sestavni del planskih dokumentov vsakega tozda. Matjaž Kek (RO ZSS) IZOBRAŽEVANJE OB DELU Na srednji tekstilni in obutveni šoli Kranj — tehnična čevljarska šola je opravila zaključni izpit STANKA STEGNAR iz tozda Obutev. Pri Dopisni delavski univerzi »Univerzum« Ljubjana pa je opravila zaključni izpit na Ekonomski srednji šoli ANGELCA HORVAT iz oddelka 511 Na Šolskem centru za blagovni promet Kranj je prejel diplomo EDVARD MRAZ iz Mreže za program trgovinska dejavnost — smer poslovodja Pri Ekonomsko administrativnem šolskem centru Kranj, upravno administrativni šoli je opravila zaključni izpit IRENA SMUKO VIČ-KERMELJ iz splošnega sektorja. Pridružujemo se čestitkam. OB TEDNU OTROKA Mednarodni sklad OZN za pomoč otrokom UNICEF v letošnji poslanici poziva svetovno napredno javnost z geslom »LAČNI OTROCI — IZZIV SVETOVNI ZAVESTI« k akciji za zaščito ene od temeljnih otrokovih pravic — to je do življenja. „ Človek kot posameznik se v svoji nemoči sprašuje, kaj lahko sploh stori ob grozljivem podatku, da v deželah v razvoju dnevno umira 40.000 otrok ali vsakih 6 sekund eden zaradi lakote ali za otroškimi in drugimi boleznimi, ki jih zaradi slabe prehranjenosti ne morejo preboleti. Število žrtev med otroki pa se povečuje iz dneva v dan zaradi svetovne ekonomske krize, ki najbolj prizadeva nerazvita področja sveta. Če se stvari ne bodo spremenile, ugotavljajo v OZN, bo število neprehranjenih stradajočih otrok do leta 2000 naraslo na več kot 600 milijonov. Sprašujemo se, kako je sploh mogoče, da do takega položaja prihaja, saj bi bilo potrebnih le 6 milijard dolarjev letno, ali le ena stotina sredstev, ki jih svet namenja za oboroževanje. Te grozljive razsežnosti problema so nam še tako dobronamernim posameznikom tako oddaljene, da konkretno ne moremo bistveno nič pomagati. Lahko le kot državljani SFRJ podpiramo njeno uspešno in načelno zunanjo politiko v smislu neuvrščenosti in borbi za mir. Kaj pa vendarle lahko storimo za naše otroke v družini, v šolah in vzgojnovarstvenih ustanovah, v stanovanjskih soseskah, v krajevnih skupnostih? Naši otroci ne umirajo od lakote. Smrtnost otrok, zlasti dojenčkov v Sloveniji je v svetovnih statistikah med najnižjimi. Pa vendarle, ali ni prav TEDEN OTROKA priložnost, da se vsi in vsak zase vpraša, ali je možno še kaj storiti za kvaliteto življenja naših otrok. Tudi nas prizadeva ekonomska kriza. Ali smo in bomo kot posamezniki in družba toliko osveščeni, da ekonomske stabilizacije ne bomo izvajali na »hrbtih otrok«?! V svojih delovnih okoljih in zlasti v delegatskih skupščinah moramo budno spremljati restrikcijske ukrepe vseh vrst, ki bi lahko prizadeli doseženi standard za otroke. Šolske in vrtčevske prehrane ne bomo mogli krčiti ob dejstvu visoke obojestranske zaposlenosti staršev. Lahko pa analiziramo v krajevnih skupnostih in drugih okoljih, ali je družbena prehrana dostopna vsem otrokom, ki so jo potrebni. Ali so v dovoljni meri izkoriščene zmogljivosti kuhinj za otroke? Splošno je znano, da je prehrana doraščajoče mladine, ki se vozi v najrazličnejše šole izven občine, najbolj pomanjkljiva. Nekateri si lahko privoščijo svoj hot-dog ..., pa drugi? Res smo včasih kar positnarili, da se sindikati po OZD brigajo bolj za ozimnice, kot za kaj drugega. V času, ko kupna moč prebivalstva pada, bi bilo pa kar prav, da bi vsakemu otroku poceni zagotovili jabolko, ki mu je potrebno kot kruh. Pomanjkanje vitaminov ima dolgoročne posledice za zdrav telesni in duševni razvoj. Ali smo se kdaj vprašali, kako se naša mladina prevaža v šole in na delo? Znamo pogodrnjati, kako nevljudni so, če ne odstopijo sedeža starejšim. Pa smo se kdaj vozili z njimi ob »konicah«, ko so končali naporni de- Skupina iz vrtca v stanovanjski soseski Bistrica. lovnik? Ali smo videli malčke, ki so vstajali sredi noči in skupno z delavci v »šihtarskih« avtobusih odhajali v svoja varstva ob 5. uri po poletnem času? Ali v KS in stanovanjski soseski opazimo posameznega otroka, ki trpi zaradi pomanjkanja hrane, ljubezni, oziroma zaradi neodgovornega odnosa staršev. Ali smo morda še mi pripomogli, da je tak revček še bolj socialno izoliran, ko smo svojim otrokom prepovedali druženje z njim, ali pa smo mu pomagali? Ali smo v lastni družini omogočili našim otrokom, da doživljajo demokratične odnose med vsemi člani, ali pa še vedno dovoljujemo odnose, ki so stari stoletja: podrejenost žensk in otrok? Ali se, če smo prosvetni delavci, borimo za pogoje, v katerih otrok lahko zaživi kot posamezna neponovljiva osebnost. Med temi pogoji je tudi naša miselnost: ali smo dovolj demokratične osebnosti? Ob razmišljanju ob TEDNU OTROKA ne moremo mimo knjige »PRVOTNO BESEDILO ŽIVLJENJA«, ki jo je spisala Alenka Puhar (Globus, Zagreb 1982). Avtorica podrobo analizira odnos Slovencev do otrok v preteklosti. Iz knjige zaveje optimizem, da smo napravili ogromen korak v miselnosti in pogojih za človeka vredno življenje — tudi otroka, zlasti z delavskimi gibanji in socialistično revolucijo. Avtorica prepričljivo premaguje s konkretnimi primeri naše domotožje (nostalgijo) za starimi, dobrimi časi. Prepriča nas, da za proletarske otroke starih, dobrih časov ni bilo. Bili so izkoriščani, kot njihovi starši. Zato, nič nikar ne tarnajmo, čeprav ne mine dan, da ne bi tožili n. pr.: da vreme nekoč ni bilo tako mrzlo, cene tako visoke, tempo življenja tako brezumen, izdelki tako zanikrni, hrana tako brez okusa, otroci tako neubogljivi, šola je tako zanič, mladina tako nesramna, ljudje tako pokvarjeni... Seznam bi bil lahko neskončno dolg. Slikovito ponavadi tako tarnanje zaključimo z: »a ni grozno?!« (po A. Puhar). Bodimo raje optimisti in realni. Naklonimo otrokom še več ljubezni, prisluhnimo njihovim potrebam, skrbimo za to, da ne bodo osamljeni ali izpostavljeni raznim škodljivim pritiskom. Otroci in mladina so v dobesednem pomenu besede naša prihodnost. WO »Tončke Mokorel« Tržič Majda Vujovič Ludbrežani so bili navdušeni. Modna revija je bila za njih nekaj novega. V mesecu oktobru — mesecu požarne varnosti — spodbudimo z geslom: STO TISOČ PREVENTIVNIH PREGLEDOV VARNOST PRED POŽAROM - NAŠA VSAKDANJA SKRB. Posebna naloga je poverjena vsem posameznikom, društvom, družbenopolitičnim organizacijam, združenemu delu, krajevni skupnosti, hišnim svetom itd. Naše gasilsko društvo bo v oktobru opravilo temeljite preglede vseh objektov in opozorilo odgovorne na morebitne pomanjkljivosti glede požarne zaščite. Gasilsko društvo Peko šteje danes 35 članov. Predsednik društva je ing. Ivan Zaplotnik, Miloš Kaplan je poveljnik, tajnik pa je Edo Petek. V podjetju na srečo gasilci do sedaj niso imeli posebnega dela, ker so nevarnosti požarov v veliki meri odpravljene s preventivnimi ukrepi. Društvo razpolaga z najmodernejšim gasilskim avtomobilom znamke FAP za gašenje z vodo, peno in prahom. Letos praznuje IGD Peko 30-letnico, ki jo bo slavilo v oktobru. Hidrant na steni je sicer viden, toda težje dostopen. Upajmo, da do požara ne bo prišlo. OKTOBER — MESEC POŽARNE VARNOSTI SPREMLJAMO DOGODKE 18. septembra 1918 je bila v Ljubljani ustanovljena Narodna galerija. Največ zaslug za ustanovitev te pomembne kulturne ustanove sta imela tedanji ljubljanski župan Ivan Hribar in slikar Rihard Jakopič. 19. september 1693 je umrl zgodovinar in etnograf Janez Vajkard Valvazor, star 52 let. Na svojem gradu Bogenšperk pri Litiji je pisal »Slavo vojvodine Kranjske« in ustanovil delavnico bakrorezov, v kateri je delalo več priznanih umetnikov. 23. septembra 1846 je nemški astronom Johann Galle odkril do tedaj neznani osmi planet našega osončja, ki so mu dali ime Neptun. 29. september 1521 so Turki zasedli Beograd. I. oktobra 1949 je po zmagi ljudske revolucije kitajsko ljudstvo razglasilo Ljudsko republiko Kitajsko. 5. oktobra 1864 se je rodil francoski fotograf in izumitelj filmske kamere Louis Lumiere. Z bratom Avgustom je izdelal prvo filmsko kamero in postopek snemanja v naravnih barvah. 7. oktobra 1941 so partizanske enote v bojih za Kraljevo prvič uporabile topove. V spomin na ta dogodek slavimo današnji dan kot dan topničarjev JLA. 8. oktobra 1870 je bila Italiji priključena cerkvena država in Rim je postal glavno mesto. 10. oktobra 1892 se je rodil eden največjih jugoslovanskih pistaljev, Ivo Andric. Najprej je objavljal pesmi, lirsko prozo, prevode, kritike nato pa pripovedi in romane; med njimi so predvsem znani: Most na Drini, Travniška kronika, Gospodična. Leta 1961 je dobil Nobelovo nagrado za književnost. II. oktobra 1807 je umrl slovenski jezikoslovec Jurij Japelj. Bil je prvi, ki je v šolski knjigi uporabil namesto imena Kranjci izraz Slovenci za ves narod. 14. oktobra 1895 se je rodil vodilni slovenski kritik, esejist, dramaturg, prevajalec, urednik in družbenopolitični delavec akademik Josip Vidmar. Bil je med ustanovitelji Osvobodilne fronte, udeleženec II. zasedanja AVNOJ, predsednik SNOS, predsednik prezidija ljudske skupščine LR Slovenije in zbora narodov FLRJ, član sveta federacije, v letih 1982 — 1976 predsednik Slovenske akademije znanosti in imetnosti. 15. oktobra 1844 se je rodil slovenski pesnik Simon Gregorčič, »goriški slavček«. Leta 1882 je izšla njegova najboljša zbirka »Poezije«, ki je s svojimi domoljubnimi pesmimi imela veliko osveščevalno vlogo med primorskimi Slovenci. 17. oktobra 1943 je bil v Dobrniču pri Trebnjem prvi Kongres slovenske protifašistične ženske zveze (AFZ). 18. oktobra 1931 je umrl ameriški izumitelj Thomas Alva Edison, star 48 let. Izumil je nad tisoč patentov, predvsem v elektrotehniki; odkril je električno žarnico z ognjeno nitko, fonograf (gramofon), mikrofon; med prvimi je zgradil električno centralo in izpopolnil je telefon in akumulator; odkril je kinetoskop in prvi uporabil 35 mm celuloidni filmski trak, ki ga uporabljamo še danes. Delal je poskuse za sinhronizacijo filmske slike s tonom in zgradil prvi filmski atalje na svetu. 21. oktobra 1941 so Nemci v Kragujevcu ustrelili več kot 7000 talcev. Med ustreljenimi so bili tudi dijaki od 4. do 8. razreda gimnazije, skupaj s profesorji in ravnateljem šole. 24. oktobra 1929 je bil na newyorški borzi »črni petek«, prvo znamenje velike gospodarske krize, ki je zajela ZDA in ves svet. 5. novembra 1943 je agencija Tanjug, ki jo je ustanovil Moša Pijade iz osvobojenega Jajca poslala v svet prvo vest. 7. novembra 1867 se je rodila znamenita znanstvenica Marie Curie-Skladowska, ki je skupaj s svojim možem Pier-rom Curiejem odkrila prva radiaktivna elementa polonij in radij ter tako postavila temelj moderni vedi o radioaktivnosti. S tem odkritjem je bilo ovrženo tisočletno mnenje, da so atomi poslednji, nedeljivi delci snovi. Zakonca Curie sta leta 1903 prejela Nobelovo nagrado za fiziko. 9. novembra 1799 je Napoleon Bonaparte strmoglavil Di-rektorij in postal konzul Francije. 10. novembra 1943 je odšla na pot na zasedanje AVNOJ v Jajcu 16-članska delegacija iz Slovenije. 15. novembra 1920 se je v Ženevi začelo prvo zasedanje Društva narodov. To organizacijo so aprila 1919 ustanovili z namenom, naj bi pripomogla ohraniti mir na svetu in politično neodvisnost vseh članic Društva. Držav utemeljiteljic je bilo 32, med njimi tudi SHS. Ko je izbruhnila 2. svetovna vojna, je društvo prenehalo obstojati. Leta 1947 so njegovo premoženje prenesli na OZN. {JsCJtusCts O Za nagradni natečaj smo dobili veliko prispevkov učencev tržiških osnovnih šol. Vseh ne moremo objaviti, pregledala pa jih bo posebna komisija in najboljše nagradila. Nagrada je za enkrat še skrivnost. Za vsakega udeleženca natečaja pa smo pripravili jubilejno značko. Natečaj bomo zaključili oktobra. Do takrta pa veselo na delo! NASTANEK TOVARNE PEKO V Tržiču je bila dobro razvita čevljarska obrt, zato ni prav nič čudno, da se je sčasoma začela oblikovati v industrijsko proizvodnjo. Leta 1883 je začela delati tovarna Goeken-Müller, ki je imela svoje prostore v Slugovi hiši. Leta 1900 je že dajala delo nad sto zaposlenim. Danes imamo v našem mestu eno največjih tovarn v Jugoslaviji. Ustanovil jo je industrijec Peter Kozina. Leta 1910 je Kozina od barona Borna za drag denar kupil velik travnik blizu tržiškega kolodvora. Na njem je nameraval sezidati veliko tovarno. Nemška javnost je takrat kar besnela, napadali so barona Borna, češ da je zem- ČETVEROBOJ V soboto 17. septembra je bilo v organizaciji Industrije usnja na Vrhniki tekmovanje v ČETVEROBOJU za ekipe: Planika, Alpina, IUV in Peko. Tekmovanja so se odvijala v košarki, malem nogometu, šahu, kegljanju za ženske in moške in streljanju. Na programu je bilo tudi balinanje, ki pa se bo opravilo naknadno. V skupni razvrstitvi je bila prva IUV s 23 točkami pred Pekom (18 točk), Planiko (17 točk) in Alpino (9 točk). Industrija usnja Vrhnika je zmagala v košarki, malem nogometu in kegljanju. Ekipa Peko je zmagala v šahu, Planika pa v streljanju. TENIŠKI KLUB Ljubitelji tenisa so se prvega in drugega oktobra na tenis igrišču na Golniku pomerili med seboj. Prijavilo se je 16 tekmovalcev in tekmovalk. ljišče prodal v slovenske roke. Okrajno glavarstvo je zaradi malenkostnosti leta 1911 zidavo ustavilo. Kljub vsemu je bila tovarna še istega leta zgrajena. Proizvodnja, število zaposlenih in sama prostornina tovarne so skokovito naraščali. Delavcev je bilo že leta 1935 čez 260, v začetku samo 70; proizvodnja: od začetnih 40.000 parov do 470.000 parov leta 1935. Že takrat je tovarna imela 45 prodajaln po vsej državi: v Ljubljani, Zagrebu, Karlovcu, Sušaku, Beogradu, Skopju itd. Danes je tovarna Peko seveda še veliko večja, prav tako število izdelanih čevljev, zaposlenih delavcev. Njeni čevlji potujejo v Sovjetsko zvezo, Združene države Amerike, Nemčijo in še kam. Ženske so igrale dvoboje v soboto kljub slabemu vremenu, moški pa v nedeljo. Rezultati: ženske 1. Hermina Uranjek — Gumoplast 2. Nataša Meglič — DSSS 3. Štefka Gros — DSSS 4. Ljuba Nadišar — Komerciala Moški do 40 let: 1. Dušan Jazbec — Obutev 2. Marjan Dolžan — DSSS 3. Relja Dragutinovič — Orodjarna 4. Dare Meglič — Komerciala Moški nad 40 let: 1. Vili Špehar - DSSS 2. Jaka Bahun — Komerciala 3. Peter Meglič — Mreža 4. Viktor Pober — Komerciala Po razglasitvi rezultatov v nedeljo je bila ustanovljena »teniška sekcija Peko« ki jo sestavljajo: Janez Kališnik — predsednik, Dare Meglič — tehnični vodja, Nataša Meglič — tajnik. Tržiški čevljarji so si v mnogih letih priborili svoj praznik, svoj dan — to je Šu-štarska nedelja v Tržiču. Tako veselo in pisano je v našem mestu le malokdaj. Takrat se odpremo za mnoge obiskovalce, ki hitijo kupovati, jesti znamenite tržiške bržole, si ogledovati razstavo čevljev v paviljonu NOB, pa modno revijo, celo lepo tradicionalno prireditev »fraj-šprehungo« smo do nedavnega imeli. Na ta dan Tržičani in mnogi drugi pravijo »prav veseli smo ljudje«. Urška Kališnik, 7. a, Grajzer /\J*cl~bsrnjC>' /'u-'Ci'O /was JsuO' ju u r vu* 29. september je dan treh milijonov jugoslovanskih pionirjev. Praznovali so tudi pionirji osnovne šole heroja Grajzer-ja. KLUB ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV TERAPEVTSKO DELO V SAVUDRIJI Po sklepu našega kluba in terapevtskega tima smo se domenili, da prvomajske praznike preživimo z načrtovanim terapevtskim delom v naravi. Odločili smo se za Savudrijo, kjer smo se za tri dni abonirali v domu ljubljanskega Roga. Tako smo se vsi veselili in polni pričakovanj 27. aprila odpeljali iz Tržiča proti morju. Ob prihodu v Savudrijo so nas v Rogovem domu lepo sprejeli in nam izročili ključe naših sob. Popoldne smo si ogledali okolico, ki je zelo mirna, kar nam je ob našem delu prišlo zelo prav. Zvečer smo se zbrali in imeli sestanek, kjer so nam terapevti razdelili teste. Dogovorili smo se za točne ure sestankov, ki smo jih imeli naslednje 3 dni po dvakrat na dan. Ker je bilo nasledje dni premrzlo za kopanje, smo v prostem času balinali, igrali namizni tenis in urejali okolico doma. Na sestankih, ki smo jih imeli zjutraj in zvečer pa smo največ govorili o družinskih problemih zdravljenega alkoholika in o delovanju našega kluba. Ti sestanki so nam prinesli še trdnejše vezi med samimi zdravljenci ter med zdravljenci in terapevti. Vsak je ocenjeval svoje delo in ga analiziral. S tem se je videlo, koliko vsak posameznik dela in koliko je doprinesel za klub. Člani se trudijo da bi pomagali tudi drugim, ki tega sami še ne zmorejo. Skupaj smo tudi sklenili, da ne smemo odstopati od nobenega dela in si zadali veliko nalog in obveznosti, katere bomo redno opravljali. Tudi o sodelovanju z drugimi klubi smo veliko govorili saj nas za sedaj smatrajo za zelo zaprt klub. To terapevtsko delo v naravi nam je dalo zelo velike spodbude in samozavesti za v prihodnje. Tako smo na večer pred 1. majem zakurili tudi kres in razlegla se je pesem a takrat iz treznih ust, ki nas je družila pozno v noč. Trije dnevi so hitro minili in v nedeljo smo pospravili svoje stvari ter se odpravili domov z obljubo, da prihodnje leto spet pridemo. NAGRADNA KRIŽANKA r KARTA LA VOŽUJO PREVEDE!! TEKST A. IME BAHADUR ŠASTRI) EMIL LUDVIOER TOZUIK JEKO" PTIČAR, KI UATIKA OBROČKE PO MOTOR. DIRKAH ZUAH mi OTOK VRSTA STA RIUSKIH TISKARSKI CBK SKODELICA L1UP5KO VPLE- TAU3E LETOVIŠČE BLIZU SPLITA PREPROST PLUQ ČE5T0VAR-RAROBUTVE ŠTOR. PAUJ ŽELI5CE KRAJ V SEVERHI RODEZIJI ČASOPIS OBZORUIK 5PAUSK0 OTOČJE UTRIP, PUL5 .LAVO ČERMELJ LEPO DIŠEČA roža BUTEC. 7MESAUEC STFDE.UA KRI UA RAMI ČLOVEK, KIDA REUTO STRMlICA V TRAVO-KOTUEM MOTIM DOPISUJ! BEUESKl COLU! ▼ KOKLJA KUJ IDA ZAKOUOV, ZAKOLUK VRSTA, SORTA UA$ m VEC31 OTOK IZRAZ PRI HOKEJU L REKA V 5IÜTTCARTU 5AUI UOŽZA OBREZ TRTE UAPAD, WA5K0K (JR?K0 IME ZA TROJO 0ŽIVL3E- UJE, OŽIVITEV (JRS.JUUAK ORESTES) ME5T0 UA URALU TISKOVIN AÜEUCIJA V IUD0-WE1I3I CLAU PRED -IUD0EVR0P-5KIH PLEMEH DARILO L D CESAR. VLADAR AM.0BVE5C. AQEWCIJA STREZUIK V LETALU PRISTAS IL1RSTVA UIUOLA TESLA RAS EVA TELE- VIZIJA OČE, TATI SODIJO UA ROČ ILO, POZIV PRIPAP- UlCA ŠČITOV JEZERO V AZIJI, SZ AMFITEATER V PULJU M. IME (FRAWC ... mesizo; Križanki smo dali daljši dopust. Danes je spet med nami. Kar lotite se je, rešitve pa nam pošljite do 28. oktobra 1983. PRIŠLI ODŠLI V TOVARNO Kranjec Alenka, Primožič Nataša, Kos Dragica, Adžem Gordan, Valjavec Leonida, Stubljar Marjeta, Hrnčič Alenka, Miljak Robert, Jelar Zdravka, Bečan Silva, Gričar Vilko, Marušič Mara, Jesenko Bernard, Martinčič Manca, Zelič Marjana, Preisinger Vesna, Teran Marjeta, Perne Edvard, Strgar Vito, Ahačič Olga, Ahačič Vinko, Dornig Brigita, Resnik Peter, Ravnik Janez, Vertelj Jožef, Markič Bojana, Pečnik Jožica, Dobre Mirko, Regancin Robert, Majstrovič Kostadin, Kukec Marjan, Pogačar Branko V TOZD BUDUĆNOST Čukec Anica, Gotič Krunoslav, Horvat Marica, Modrič Štefica, Povij ač Katica, Dovečer Nevenka, Povij ač Ružiča, Posavec Anica, Ločaj Vesnica, Pepelko Biserka, Halapija Katica, Štiglec Ivanka, Safarek Jasenka, Komes Nevenka, Posavec Grozdana, Kumer Jovanka, Breško Marija, Luksa Štefanija, Herega Vesna, Katalenič Snježana, Okie Nevenka, Pajtak Djurdjica, Durajec Velemir, Jalsič Ana, Kezman Ljiljana, Golub Nada, Tenčič Biserka, Turek Vlatka, Hrgar Dubravka, Kisiček Štefica, Sever Danica, Smontara Biserka, Sever Ksenija, Štefanek Šnježana, Repič Djurdjica, Makar Višnja, Gasparič Jasnica, Stabi Djurdjica, Pijanec Marijana, Horvatek Vesnica, Jantol Djurdjica, Novko Nada V MREŽO Brežice Celje I Kranj III Ljubljana III Prevalje Gornja Radgona Trbovlje Tržič II Pula Zagreb II Sunčič Vladka Zupanc Zdenka Žnidaršič Veronika Lackovič Dragica Dobrodel Barbara Kežman Majda Sotlar Ksenija Bogdanič Olga Runko Marija Capan Ankicd IZ TOVARNE Trkulja Liljana, Zore Robert, Kapidžič Edin, Toporiš Stojan, Ranko Miroslava, Bogdanič Olga, Žepič Anton, Dovžan Jožefa, Šmrkovič Hajrija, Valavačkovska Mara, Kramar Nevenka, Blažič Mojca, Vrhovnik Borut, Poklukar Francka, Deželan Anton IZ TOZD BUDUĆNOST Funtek Ljubica, Ljubič Ljuba, Kežman Marija, Canaki Nada, Bohnec Ivanka, Lukša Štefanija, Rozman Katica, Golub Nada IZ MREŽE Zagreb II T. Mitrovica Sarajevo Galoič Marija Žuri Ramadan Karič Fata PREGOVORI IN REKI Pregovori so zaloge modrosti. Perzijski rek Samo norec preizkusi z obema nogama, kako globoka je reka. Afriški rek ZAHVALE Ob smrti drage mame KATARINE MARKOVIČ Ob boleči izgubi drage mame KATI BODLAJ se iskreno zahvaljujem sodelavkam iz oddelka 512/3 (pete) se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem oddelka 511 za denarno pomoč in izrečena sožalja. Ljubica Marin za denarno pomoč in izraze sožalja. Cirila Kenda Ob smrti brata ALBINA KLEMENCA se zahvaljujem delovni organizaciji Peko za izraze sožalja. Francka Rožič Ob boleči izgubi drage mame ANE RIBNIKAR se iskreno zahvaljujeva oddelku 523 za denarno pomoč in izrečena sožalja. Iskrena hvala tudi vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. sin Stane in hčerka Ana Ob smrti moža in očeta LADISLAVA BREZARJA iskrena hvala sodelavcem in sodelavkam finančnega sektorja za venec in denarno pomoč ter delovni organizaciji za izraženo sožalje. žena Mira in hčerka Mija Ob nenadomestljivi izgubi drage mame HELENE MARKUN se iskreno zahvaljujeva sodelavkam iz oddelka 512/4 in 512/2 za denarno pomoč, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči hčerki Helena in Brigita Za sočustvovanje, poklonjeno cvetje in solidarnostno pomoč se delovni organizaciji in osnovni organizaciji sindikata tovarne Peko najlepše zahvaljujemo. Hvala vsem, ki ste drago pokojnico MARIJO PERKO spremili na njeno zadnjo pot. žalujoči vsi njeni Ob boleči izgubi moje drage mame MARIJE BUKOVEC se sodelavkam in sodelavcem oddelka 522 iskreno zahvaljujem za denarno pomoč. Iskrena hvala. hčerka Anica Novak z družino Ob boleči izgubi našega očeta ANTONA VODNIKA Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame CILKE GRAŠIČ se iskreno zahvaljujem vsem delavcem nabavnega sektorja za poklonjeno cvetje in izrečeno sožalje. Žalujoči sin Milan z družino se vsem sodelavkam in sodelavcem iz sekalnice 510 in oddelka 522 iskreno zahvaljujeva za denarno pomoč in izrečena sožalja. Žalujoči hčerki Anica Vodnik in Silva Janžekovič Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame BURGICE CMREČNJAK se iskreno zahvaljujemo delovni organizaciji Peko za izrečeno sožalje, sodelavkam in sodelavcem iz oddelka kontrole, oddelka 522 in nabave za izrečena sožalja, denarno pomoč in poklonjeno cvetje. Še enkrat iskrena hvala. Žalujoči hčerka Dragi Štrukelj in sin Slavko Ob smrti mojega moža JOŽETA PRAPROTNIKA se zahvaljujem upravi tovarne obutve Peko za podarjeno cvetje in denarno pomoč. žena Tinca Ob smrti drage mame MARJETE AHČIN se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavkam in sodelavcem šivalnice 512/2 in nabavnega sektorja za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in denarno pomoč, ter spremstvo na njeni zadnji poti. Se enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoča hčerka Mari Bradač in sin Janez Ahčin Ob odhodu v pokoj se sodelavkam in sodelavcem iz montažnega oddelka 520 prav lepo zahvaljujem za darilo ter jim želim še veliko delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Pepca Dovžan Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem kolektivu poslovalnice Peko I. Ljubljana za lepo darilo in dolgoletno lepo sodelovanje, vodstvu mreže in tovarni za izkazano prizna- Ob boleči izgubi dragega moža in očeta VIKTORJA NOVAKA se zahvaljujemo sodelavkam in sodelavcem oddelka 521 in nje, vsem svojim stanovskim kolegicam in kolegom za nepozabne lepe trenutke in pozornosti. Vsem skupaj iskreno želim še veliko uspešnih in srečnih let. Eda Jagodič 522 ter prodajalcem trgovine »Deteljica« za denarno pomoč in cvetje. Vsem prav lepa hvala^ Žalujoča žena Anica Novak in sinova Matjaž in Viki Ob odhodu iz delovne sredine se vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka 529 zahvaljujem za prelepo darilo, ki mi bo lep spomin na vas. Vsem pa želim še veliko osebne sreče in uspeha pri delu. Anka Radič Kolektivu tovarne obutve Peko Tržič se najiskreneje zahvaljujeva za solidarnostno pomoč, ki ste jo nudili ob smrti našega dragega očeta in tasta CIRILA STEGNARJA Prav tako se zahvaljujeva za podarjeno cvetje in udeležbo na pogrebu. hčerka Silva Lavtar z možem Antonom Za vse izrečene želje, ter prelepa darila, katera sem sprejel ob odhodu v pokoj iz oddelka 550 Trbovlje, se naj lepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem. Hvala za izkazano pozornost, delovni skupnosti Peko Tržič, OOS Trbovlje, posebno pa še vsaki in vsakemu sodelavcu iz sekalnice. Žepič Tone Po večdnevnem dežju in sobotnem neurju smo bili prepričani, da prvič ne bo mogoče izvesti naše že »tradicionalne Suštarske nedelje«. Tudi meteorologi so napovedovali deževen vikend, zato je bila tudi bojazen upravičena. Toda tradicija se nadaljuje. V ifedeljo se je naredil tako lep dan, da ga ne bi mogli pričakovati niti najbolj vneti pristaši velikega praznika Tržiča. Modno revijo je v soboto preganjal dež. V nedeljo pa je bila izredno dobro obiskana. Nemalo obsikovalcev je imela tudi razstava obutve v paviljonu NOB. Največji obisk in najbolj živo pa je seveda bilo na »šuštarskem sejmu«. Prodajalci so si meli roke, blago je menjalo lastnike. Tako je minila petnajsta »šuštarska«. Glede na to, da je zaživelo turistično društvo, pričakujemo, da bo v prihodnjih praznovanjih program prireditev in ponudbe širši in da bo SUŠTARSKA NEDELJA praznik Tržiča. Modno revijo je napovedovala Dorca Kraljeva, še prej pa je zadonela pesem bratov Zupan. Tudi letos je bilo izredno zanimanje za modno revijo. Pripravila jo je domača plesna skupina. Prizor z modne revije Romana Ogrin je redna gostja in spremljevalka na prireditvah kjer nastopa plesna skupina. II. ZVEZNO TEKMOVANJE 21. in 22. oktobra bo v Kranju II. ZVEZNO DELOVNO PROIZVODNO TEKMOVANJE DELAVCEV OBUTVENE INDUSTRIJE JUGOSLAVIJE. Organizator letošnjega tekmovanja je Planika. Po pravilniku lahko na Zveznem tekmovanju sodeluje vsaka republika in pokrajina z dvema ekipama: ekipa za izdelavo moške in ekipa za izdelavo ženske obutve. Iz naše delovne organizacije se na tekmovanje pripravljajo štirje delavci, ki bodo tekmovali skupaj s tekmovalci iz drugih slovenskih delovnih organizacij. O poteku tekmovanja in rezultatih pa prihodnjič. SM čevljar Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n s°l- o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Janez Kališnik, Edo Košnjek, Bojan Prešeren, Marko Tomazin, Sašo Uranjek, Karel Zajc, Tomislav Zupan, Marija Slapar — glavni in odgovorni urednik. — Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 int. 217. — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj. Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3300 izvodov v slovenskem in 1700 izvodov v srbohrvatskem jeziku. — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno. r TRADICIJA SE NADALJUJE - ŠUŠTARSKA NEDELJA >