Mteljski pravnik. Priobčuje ,,Pedagogiško društro" t Krškem. (Dalje.) Učiteljske pravice v intelektuelnem (duševnem, moralnem) obziru. B. Zakon o šolskem nadzorništvu za Kranjsko (z dne 25. svečna 1870) govori o nalogi te korporacije tako-le: Okrajni šolski svet iraa zastran vseh javnih ljudskih šol in v ta obsežek spadajočih privatnih učilnic in posebnih (špecijalnih) šol, potera zastran oskrbovalnic malih otrok celega okraja tisto področje, katero so imeli po poprejšnjih predpisih politiške okrajne gospčske in šolski okrajni ogledniki. Posebno imajo dolžnost: Zastopati korist šolskega okraja na zunaj, natanko v razvidu imeti stan šolstva v okraju, skrbeti za postavni red v šolstvu, in kar je raogoče isto izboljševati sploh in v vsaki šoli posebe. Skrb imeti, da se razglasujejo postave in zaukazi, dani o šolskih zadevah od višjih šolskih gosposk, kakor tudi, da se spolnujejo. Voditi obravnave zastran uravnave in razširjanja obstoječih šol in naprave novih šol; čuvati nad krajnirai šolskimi sveti, šolskirai stavbarni, razsojevati na prvi stopinji zastran šolskega vstopa in izstopa. Opravljati tutorsko pravico države zastran krajnih šolskih zalogov, če niso za to posebni organi odločeni, ali če ni ta djavnost pridržana kateri višji gosposki. Varovati šole in učitelje v vseh gospodarstvenih (ekonoraičnih) in policijskih zadevah; razsojevati na prvi stopinji pritožbe zastran plačil (dotacij), preskrbnih odrajtil, na koliko se ne plačujejo ta preskrbna odrajtila iz državnih ali deželnih pomočkov, in razsojevati zastran učilnih pomočkov. Rabiti posilna sredstva v primerljajih, po postavi odločenih. Začasno postavljati ucitelje v šolah, kjer je služba prazna, in pripomagati pri stanovitnem postavljanju učiteljev, oziroraa pri pomikanju učiteljev v višjo plačo. Preiskovati disciplinarne pregreške učiteljev in druge pogreške šol in zastran njih razsojevati na prvi stopinji, ali če je potrebno, zastran istih nasvete delati deželnemu šolskemu svetu. Pospeševati daljno oraiko učiteljev, napravljati okr. učiteljska posvetovanja (konferencije) in čuvati nad šolskirai in učiteljskimi knjižnicami (bibliotekami). Dajati učiteljem spričevala zastran njih prizadevnosti. Naravnati, da se ustanovijo krajni šolski sveti, njih dejanje pospeševati in nad njimi čuvati. Napraviti izvanredne nadzore šol. Po zaslišanju krajnega šolskega sveta postaviti pri ljudskih šolah krajnirn okoliščinam priraeren čas za postavne šolske praznike. Dajati naznanila, mnenja, nasvete in občasna poročila višjim šolskim gosposkam. Okrajni šolski svet se shaja najraanj enkrat v mesecu k rednemu posvetovanju. Predsednik pa utegne po potrebi, in tudi mora po nasvetu dveh udov sklicati izvanredne skupščine. Vse zadeve, zarad katerih se mora narediti kaka razsodba, sporočiti, katero mnenje ali kateri nasvet se obravnava zborno (kolegijalno). Za veljavno sklepanje raora biti pričujoča večina udov. Sklepa se po nadpolovični večini glasov. Ge je število glasov enako, razsodi predsednik, ta iraa tudi pravico, ustavljati izpeljavo sklepov, ki so po njegovem mnenju zoper postavo, in si dobiti zastran tega razsodbo deželnega šolskega sveta. Posvetovanja in glasovanja o rečeh, katere zadevajo osebno korist kakega uda, se ta ne sme vdeležiti. Pritožbe zoper razsodbe okrajnega šolskega sveta gredo na deželni šolski svet. Te se raorajo izročiti okrajnerau šolskemu svetu in imajo odložno moč, če so se izročile v štirinajstih dneh po razodetju spodbite razsodbe. Da ne bi bil okrajni šolski svet pravičen nasproti učiteljstvu, to ni lahko mogoče, ker je to pravično sestavljena korporacija, ki mora v prvi vrsti gledati, da se zakon izvršuje, da se šolstvu koristi in učiteljem ne sko- duje. Na Kranjskem ima krajni šolski svet tudi to pravico, da kvinkvenije podeljuje. Pa saj jih pravzaprav on sara še odreči ne bi smel, kakor bomo to dokazali, kadar bode govor o materijalnih učiteljskih pravicah. V sraislu zakona o šolskera nadzorstvu bi se smelo delo (poročila) okrajnega šolskega sveta med posaraezne ude razdeliti. Vlada (ministrstvo z odlokom z dne 30. velikega travna 1871) smatra okrajni šolski svet (ne pa krajni šolski svet) za prvi organ in prvo inštanco državne učne naprave, in kot takemu organu se mu odreka pravica pritoževanja (rekuriranja) zoper naredbe deželnega šolskega sveta. Ali se pa to vjema z državnim teraeljnim zakonora, ne verjamemo. (Dalje.) Z m e s. XII. nŠolmaštrija" je dobila tudi svojega patrona. Ivan de la Salle, ustanovitelj bratovščin krščanskih šol in velik nasprotnik janzeistov, je bil 24. vel. travna svetnikom proglašen. Baje je povzročil tudi čudeže. Naš klerikalni kolega je že prinesel obširen životopis, kakor se pac spodobi. nPozor" je irael pred kratkim proces s knezoškofom Kohnom, ker je branil pravico neplemenitih kandidatov za kanonike. Urednik je donesel dokaz resnice, a bil kaznovan s 380 K. Obsodba zbuja v jurističnih krogih veliko začudenje. Piat justitia! V Levovu so prodajali po 20 h katol. duhovniki knjižico, v kateri je tiskano pismo arhangela Mihaela, katero je padlo iz nebes v cerkev v Rimu na oltar arhangela Mihaela, se samo odprlo in je napisano z zlatirai črkarai. Kdor ne verjame, je krivoverec! V Laščah so z lahkoto nabrali 8000 K za novi zvon. Za šolo, ki je krvavo potrebna razširjenja, ni raogoče na noben način dobiti enake vsote. Oj, ti zaslepljeno ljudstvo! V Gorici je iraelo ^društvo katoliških učiteljic" dne 20. vel. travna svoje 20. zborovanje. Gospa prednica je rekla med drugim: »Deklice je treba vzgajati po njih naravnih zmožnostih tako, da bodo enkrat — bodisi v D o p i s i. Štajersko. Iz Konjic. V prijateljskih sestankih se spominjamo premnogokrat rajnega gosp. c. kr. okr. šol. nadzomika L e i t g e b a, ki je bil radi svoje kolegijalnosti in družabne veselosti obče priljubljen ne le v tov. krogih, ampak v vseh slojih. Po prigovarjanju ranogih prijateljev rajnega vabim vse velec. tovariše in tovarišice okraj. glavarstva celjskega, da prispevajo vsak po svoji moči za nagrobni spomenik, ki naj bi se do 1. listopada 1.1. postavil s sporazumljenjem gospe vdove Leitgebove. Nagrobni kamen, postavljen s pomočjo naših prispevkov, bi trajno in giasno pričal, kakp smo rajnega ljubili in spoštovali. Gospe vdovi pa tudi olajšamo težko breme, zakaj skrbeti raora še s primerno malo pokojnino — rajni je imel šele 22 def. službenih let — za troje otrok. Gg. poverjeniki, ki so se jira izročile nabiralne pole, naj predlagajo te ne le tovarišem in tovarišicam, ampak tudi neučiteljem, ki so bili prijatelji rajnega, v podpis iraena in prispevka ter mi jih s prispevki vred vrnejo do konca meseca mal. srpana t. 1. Iraena s prispevki se bodo objavila. Po dogovoru z gospo vdovo in njenim bratom, tovarišem Pirkmajerjera v Pramu, se bo naročil spomenik, ki bo rajnemu v hvaležen spomin, narn tovarišem na čast, gospe vdovi na uteho, potomcem pa v dokaz, kako se od učiteljstva čisla pristno prijateljstvo! V Tepanjah, p. Konjice, 1. rožnika 1900. Jurko. Istra. Slovensko uciteljsko društro za koprski okraj je zborovalo dne 17. vel. travna ob 9. uri predpoldne v Boljuncu. Po praktičnem nastopu g. učit. Mir. Anžlovarja (sadno drevje — nazorni pouk v nižji skupini) se je hotelo zborovati kakor navadno v šolski sobi, čemur pa se je protivil g. Anžlovar, češ, da je prepovedano po c. kr. okr. šolskem svetu vsakršno zborovanje v šolskih prostorih (raogoče radi kake druge prepovedi). Društveni predsednik mu pojasnuje, da so prepovedana vsa zborovanja v šol. prostorih, ki ne sodijo k šolstvu, zakaj če bi bili tako natančni, bi ne sraeli iraeti v šolskih prostorih niti doraače učit. konferencije. Ker pa je jedro vsega našega zborovanja samo nšola", naj bode le brez skrbi radi zborovanja v šolski sobi.*) Ker pa g. Anžlovar le ni hotel odjenjati od svoje trditve(?), da je tudi zborovanje učiteljskega društva prepovedano v šolski sobi, je zborovalo učit. društvo v drugem prostoru, v gostilnici (seveda v posebni sobi). — Predsednik g. Fran Jereb pozdravi navzoče, posebno goste, obžaluje, da nara je nemilo vreme pridržalo mnogo tovarišev doraa, vsled česar je vdeležba manja nego bi bila ob ugodnem vreraenu. Meni tudi, da ni umestno in spodobno kritikovanje o nastopu v gostilnici, in predlaga, naj se isto opusti. Po odobrenju tega predloga se prebere in potrdi zapisnik zadnjega občnega zbora v Lazaretu. G. predsednik poroča, da društveni odbor ni imel v svojih sejah na dnevnem redu dane mu naloge: kako preustrojiti nadaljevalne tečaje — ker je razposlal dež. poslanec dr. Ghersa vprašalne pole 1. o potrebnih preustrojbah šol, in 2. o učiteljih. Na ta vpražanja je odgovoril društ. odbor v svoji seji. Društveni tajnik poroča o delovanju odborovern sledeče: V svoji seji dne 8. svečna t. 1. je rešil odbor s pomočjo c. g. dež. poslanca Jos. Koraparet a in drugih vdeležnikov vprašalno polo o morebitnih in potrebnih preustrojbah šolstva in to: l.o šolah, 2. o učiteljstvu, katero je razposlal g. dež. poslanec dr. Ghersa. Ker so ta vprašanja in odgovori istih jako zanimiva, mislira, da je najbolje, da jih *) Tako je! Uredn. preberem . . . Sklep te odborove seje se je odposlal enemu vodstvu ljud. šole vsakega kraj. šol. sveta v Istri, da se sporazume z ostalimi učitelji istega kraj. š. sveta in izvoli enega delegata k delegacijski seji, v kateri so poročali delegatje o sklepih na vprašalne pole. Da so bili pri teh delegacijskih sejah edini slov. in ital. učitelji, je znano, a kaj bode ukrenil dež. istrski zbor glede učiteljev, še ni določeno, a skoraj gotovo, da razdele vse šole v mestne in kmetiške, kar bi pa bilo zelo krivično. — Odbor je sklenil, da si naroči BUčiteljskega Tovariša" in tudi kak pisalni pomnoževalni stroj v društvene namene. Učit. odbor je odobril enoglasno ta dva odborova sklepa, na kar se je pregledal in odobril racun društv. blagajnika. G. naduč. Vek. B u n c je poročal o krajnih šolskih svetih v Istri (po sklepu nZaveze"). Obširno in temeljito razpravo je zaključil sledeče: »Ker pri nas v Istri nimamo kraj. šolskih nadzornikov in tudi ne sestavlja terno-predlogov krajni šolski svet, bi stavil sledeči predlog: Predsednik in udje kraj. šol. sveta naj bodo najsposobnejši in za šolo najbolj vneti raožje, katerirn predsednika volijo učitelji pri okrajnih učit. konferencijah, in da se krajnerau šolskemu svetu pusti le adrainistrativno delovanje". Ta predlog se je enoglasno odobril. G. učit. V a 1 e n t i č se zahvali odboru za natančno in marljivo delovanje in želi, da bi tudi nadalje isti deloval kakor doslej. Njegovi želji se pridružijo tudi drugi zborovalci, zaradi česar se odbor za prihodnje leto ni izpremenil, arapak ostal kakor doslej, namreč: predsednik g. Pran Jereb, podpred. g. Mijo Ž a g a r, blagajnik g. Vek. B u n c , tajnik g. Ksist H r o vatin, odbornik g. Anton Tul in pevovodja g. Fran J e r e b. — Delegatora k ^Zavezinemu" zborovanju sta voljena g. Pran 0 r e 1 in g. Anton M a s 1 u. Ker vdeležba ni bila popolna, se je izpustila slednja točka — petje. G. predsednik se zahvali novič navzočim na vdeležbi in zaključi zborovanje z nadejo, da se pri prihodnjem zborovanju vidimo v večjem številu. zakonu, bodisi izven zakona — lehko izpolnjevale dolžnosti kot raatere". Tu je gotovo mislila na farovške kuharice. Dr. Pavlica je govoril o pesmi ^Veni creator", namesto o nVeni spons . . ." Nekdanji velik prijatelj uciteljstva A. Koblar je sedanji velik nasprotnik istega in najpazlivejši čitatelj ,Učit. Tovariša". V -Slov. Listu" št. 20 je objavil članek »Kranjsko liberalno učiteljstvo in njih glasilo", kjer blati vodje nZaveze", kako terorizirajo vse učiteljstvo, ki si ne upa več dihati. Iz tega dve Ijubeznivi cibebi za poskus: »Govekar se podpisuje v narodu Asmodi, kdor je pa z ra a š i 1 zadnjega -Učit. Tov." (št. 14) skupaj, bi se lahko podpisal Prismodi." Potemtakem iraa samo Koblar še zdrave raožgane, drugi so vsi prismojeni. Wie der Schelm selber ist, so denkt er von Anderen. — rKoliko časa bodo še paraetni učitelji, kakršnih je precej na Kranjskem, mirno gledali glumače, ki skačejo okoli »Učit. Tov." in neizmerno škodujejo učiteljstva ugledu?" . . . Kislo je grozdje, dejala je lisica, ko je našla paternošter, kjer so namesto jagod sarae —¦ besede. Iz istega peresa je »Slovenčev" listek: wNavadni in častni član, ali: »Nasprotja se dotikajo", kjer iztrgane stavke iz BUčit. Tovariša" prinaša, da bi smešil učiteljstvo. Z učiteljem Desko (v Tavčarjevih spisih) pa iraa le sraolo, zakaj Tavčar je v Deski očrtal pravi prototip stare klerikalne šole, ki kaže toli drastično, kako so duhovniki postopali z učitelji in katere čase si tako strastno žele nazaj. Da, lačnerau učitelju je rnoralo res divno biti gledati okroglega župnika, kateremu je nosil jedi na raizo in se sam lahko prepričal, da trebušček ne spominja na post in zdrževanje raesnih jedi, rdeči obrazek pa ne priča o žeji in pomanjkanju pitne vode. Zmrzlikarjev Tone si je tudi izmislil literarni kartel v Ljubljani. Priznane književnike imenuje le liter-rate. Resnično, resnično vam pa povem, da vsak duhovnik petkrat toliko vina na leto popije kakor vsak učitelj. Le sarai trkajte na prsa: Mea culpa! Levčev »Pravopis* je zbudil zopet zaniraivo polemiko. Dr. Štrekelj ga secira v nSlovencu" pod črto, Koblar pa je Štreklja kar objel v svoji »Smetišnici". ^Slov. Narod" pravi: „Ali ni to primeren prostor, vsaj za kurata, tega največjega lenuha, ki ga pita dežela? Povsod drugod bi bila deželna uprava takega postopača že davno vrgla na »smetišče", s kojega naj bi ga pobral g. knezoškof, ki bi lažje vzdrževal človeka, ki ni za drugega na svetu, kakor da krade Bogu čas." Zupnik Šinkovec v Jesenicah se strašno boji »Učit. Tov." Nedavno je rekel: nIzvedel sem, da iraate v vaši gostilni list »Učit. Tov." Reci doraa, da ga morajo takoj odstraniti, zakaj ta je še veliko hujši kakor nSlov. Narod". Ne bo šlo! Okrajno učit. društvo v Kočevju je zadel hud udarec, izstopil je g. Fr. Jaklič s svojo gospo, rekši: »Ker je društvo član »Zveze", katera ima za svojega častnega člana dr. Tavcarja, onega moža, čegar ideje in načela so nasprotna mojira idejam . . . in ker se je ta mož pokazal tako nizkotnega značaja v zadnjem zasedanju deželnega zbora napram moji osebi, si ne štejem v čast, sedeti v takem društvu". Bravo! Nastal je nepopisen jok! Mene pa veseli, da gre ljulika kar saraa iz pšenice. — Kakor je g. dr. Tavčar v deželnera zboru dokazal, je Jaklič slab matematečni ženij taraošnjega konsuranega društva. Ali v Istri res učitelji in duhovniki ostanejo še dolgo v navideznem prijateljstvu, pokaže bodočnost. Srnešno pa je, ako pravi ,,Slovenčev" članek ,,Duhovščina in učiteljstvo v Istri" — nda se ,Učit. Tov.' naj ne utika vnaše razmere". Kdo zamore braniti, da bi šolski list ne smel pisati po svojem prepričanju? Ali iraajo samo klerikalci patent, da lahko vtikajo svoj nos v vse . . . tudi v privatne razmere?? Lobt und preiset einander nur zu! Blast Wolken von Weihrauch! Wenn Ihr's selber nicht thut — Anderen fallfs sicher nicht ein. V Gradcu je 5. rožnika Valentin Stolzer, 58 let star, bivši učitelj in cerkveni skladatelj, skočil v Muro, a ga je rešil neki policaj. Bil je brez penzije odstavljen, in beda ga je gnala k samornoru. Glejte, kako ljubeznivo ravna štaj. deželni šol. svet z učitelji?? Mariborski učitelji niso za zedinjenje štaj. učiteljstva, ker jih slovenski listi preveč napadajo. No, raariborski in ptujski učitelji prekašajo vse druge s svojo nemško zagrizenostjo in arogantnostjo, kar so nedavno pokazali na šolskih izletih. Poturica je hujša od Turka! — V želodcu pa imajo tudi svojega poslanca dr. Kokoschinegga, ki je dejal: BDie Lebrer mogen die Gemeinden endlich in Ruhe lassen — es ist jetzt nichts mehr moglich — in 10 Jahren sehen wir uns wieder". Neraški učitelji, le poglejte si svoje poslance. Ako učitelji kritikujejo klerikalne poslance, tedaj so že zavrgli narodnost, kakor je čenčal enkrat nSlovenski Gospodar". Poslanec župnik Zičkar je rekel na shodu v Zaverču, naj otroci nehajo hoditi v šolo že koncem 12. leta svoje starosti. Torej slovenski narod, ki bije Ijuti boj na političnem, duševnera, gospodarskem in kulturnem polju s svojirni mogočnimi sosedi, ne potrebuje višje omike? Naši nasprotniki pa si ustanavljajo vse raznovrstne šole in povsod, kjer je le peščica otrok, si tako kujejo orožje proti nam. Žalostno, da tega nočejo uvideti naši poslanci. Dr. Gregorčič, baje Hljubljenec naroda", je ustanovil v Gonci še klerikalno ncentrifugalno" posojilnico, v politiki pa je tako grdo zavozil, da se raorda desetletja ne bode dalo popraviti. Kapituliral je pred Missijo, dež. glavarjem in ces. naraestnikom. Brez najmanjše pridobitve je peljal svoje ovčice v deželni zbor ter tam celo — čujte, klerikalci! — 1 a š k o govoril in debatiral. Kaj ne, tak klerikalec je imeniten vodja goriških Slovencev! Ali je to klerikalna politika? Potem ni vredna piškavega oreha. — Gudno je še, da so tudi profesorji dr. Kos, Berbuč et tutti quanti v klerikalnera taboru. Morda čakajo, da jih nastavi Missija na svojih ustanavljajočih klerikalnih zavodih za docente. Geška obstrukcija v državnera zboru je sijajno zraagala. Tudi obstrukcija učencev na trgovinski in nautični akademiji v Trstu je zmagala. Bili so toženi radi žaljenja Njih Veličanstva, a sodišče jih je oprostilo, slovanski profesor Cubretovic pa je bil prestavljen v Spljet. Bravo! Kešetar.