številka 201 TRST, v sredo 22. julija 1908 Tečaj XXXIII IZHAJA VSAKI DAH — tsdl «b nedeljah in praznikih ob 5., ab ponedeljkih «b 9. zjutraj. Petamične fitev. se prodajajo po S nvč. (6 stot.) v mnogih lobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petni, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Štev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 at. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po ao st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »»daljna vrsta K 2. Mali oglasi 'po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko* V edinosti Je moč I — NAROČNINA ZNAŠA *a vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece « *; na na- ročbe brez doposl&ne naročnine, se uprava ne ozira. Varovalna am m*a«ljako tsdanj* „BDIJVOBTZ" stana: —— latno K 5 30, pol lata 2OO VSI aOpiHl naj se pOBUJaJvr — ".-J-""'" vana pisma se an anrejemalo In rokoolsl SO 00 vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcjja lista .Edinost" v Trstn, nI. Giorgio Galatti St. 18. PoStno-hranllnKni ra?un St 841 652. TELEFON It 11-57. BRZOJAVNE VESTI. Avstrijska gospodska zbornica. DUNAJ 21. Knez \Vmdi3chgriitz je otvo-ril sejo ob 3. uri 25 mio. in se je najprej v toplih besedah spominjal umrlega člena gospodske zbornice, grofa B&\vorowskega. Zakor-ki načrt gledo zavarovanja delavcev proti nezgodam in za slučaj bolezni j e bil rešen v prvem čitanju in izrečen komisiji, sestoječi iz 15 členov, ki se jih izvoli ca pri hodnji seji. Nato jo knez Dietrichstoin poročal o predlogh glede povišanja rekrutnega konti-genta za 1908. V debato je posegel tudi podpredsed-ednik grof Schonburg, ki je pov-darjal, da se mora tudi gospodska zbornica baviti z vojaškimi stvarmi v trenotku, ko se pripravljajo važna vojaška vprašanja, čeravno spadajo vojaške stvari v kompetenco delegacij. Govornik je omenil med drugim tudi zveze z Nemčijo. Grof Rudolf Traua je obžaloval, da se ni š 3 povišalo rekrutni kontigent za skupno armado in da ni še dovršena potrebna reforma vojnega zakona. Govornik je omenil tudi predlogo o reservistih in je izrazil željo, naj bi odpadle zadnje vojaške vaje tudi za častnike in kadete. Konečno je izjavil, da bi bilo bolje, da >e je skrbelo za spopolnjenje skupne armade in mornarice. (Živahna pohvala). Potem sta govorila še knez Orsini Rlsenberg in minister za deželno brambo FMLi Geergi, nakar je bil zakoniki načrt v drugem in tretjem čitanju vBprejet Potem je zbornica razpravljala zakon o reservisti-i in p«i referatu poročevalca je bila debata zaključcna= Baron Plener je nato poročal c predlogi glede določitve alkoholnega kontigenta za obratno dobo 1903 09. Predlog je bil vsprejet brez debate. Potem je zbornica vsprejela več manjših zakonskih načrtov. ki jih je poslanska zbornica rešita v zadnji seii. — Potem ko -so bili še izvoljeni členi v de-legaciio, je bila seja ob 6'/4 zvečer zaključena Prihodnja seja lutri. Rauch v Budimpaiti. BUDIMPEŠTA 21. (Ogr. biro). Ban baron Rauch se od včeraj mudi tukaj. Imel ;e daljši razgovor z ministerskim predsednikom dr. Wekerlom in ministrom za Hrvatsko .Fosipovićem, Dr. Wekerle je opoludne odpotoval na svoje posestvo v Danos. Fallieres v Kočenju. KODANT 21. Predsednik Fallieres je kmalu po svojem prihodu na grad Amalienburg pesetil prest olonaslednika te princa in prin-cesinjo Valdemar. KODAM J 21. Predsednik Fallieres se je danes podal v Roeskilde, kjer je v stolnici položil venec na ki^to umrlega kralja Kristijana IX. Po svojem povratku je Fallieres priredil v francoskem pc-Iarifitvu zajutrek, na katerem sta bila kralj in kraljica, kraljeve rodbine, ministri in mnogo dostojanstvenikov« Potem je predsednik obiskal mestno hišo. Nove grško bande. KOLIN 21. Iz Korafavije poročajo, da se je pojavila tamkaj velika grška banda, močna 300 mož. Banda namerava napadati vaioŠke vasi. Tudi iz Soluna in i& Skopelj poročajo, ds so se pojavile močne grške bande. Is Maroka. TABRIS 21. Ker noče šah odstraniti iz mt-ia Hušte&de, ki jih ljudstvo ne more trpeti zato je danes popoludne copet pričelo streljanje med revolucij onar-.: i pristaši Šaha. PODLISTEK. 2 PARIZ 21. Glasom brzojavke iz Časa-blanke se je mehala Abdul Aziza dne 17. t. m. utaborila v Ain Fazeru, 60 km od Rabata in sedaj maršira dalje, ne da bi prekoračila francoske črte. Iz Perzije. LONDON 21. „Times4* poroča iz Ta-brisa: Mesto je v oblasti revolucijonarcev. Prebivalstvo je silno razburjeno. Da je Re-him Kan umaknil konjenike je smatrati kakor fifi^ko šahov. Pespolk, ki je bil iz Teherana odposlan v Tabris, da napravi mir, je vrgel proč orožje in municijo. Večina vojakov je dezertirala. MladoturSko gibanje v Macedoniji. CARIGRAD 21. Grožnje in atentati Mla-doturkov v obsegu tretjega vojnega zbora v Solunu traja dalje. Zadnje dni je bil ranjen podpolkovnik Nazim v Solunu. Neki kavale-rijski podpolkovnik v Leresu in mutaserif v Dibri sta bila umorjena. LONDON 21. „Morning Post« poroč* iz Feza: V zadnjem ča*a sta si pogostoma dopisovala Raisuli in sultan Mulej Ha ti d. Včeraj je sultan prejel od Raisulija pismo, in je potem sklenil, da 6e takoj odpravi na pot. Rusija. Izredno varstvo v Petrogradn. PETROGRAD 21. (Petr. brz. ug.) V mestu in v guberniji petrograjski je podaljšano izredno varstvo za 6 mesecev. V mestu in guberniji barko vski je vojno stanje nadomeščene pojačenim varstvom. Državni proračun. PETROGRAD 21. (Petr. brz. ag.) Car je potrdil proračun za leto T908 v znesku 2.581 4:03.168 rubljev. Dunaj 21. Znani dermatolog profesor Ziegler je danes umrl. 'Dunaj 21. Poveljnik mornarice grof Montecucoh se je podal v Trst na inspiriranje. Dunaj 21. Železniški minister dr. Derschatta se v četrtek poda v Iš!, kjer ga predpoludne vsprejme cesar v avdijenci. Karlovi vari 21. Ministerski predsednik Sturdza je danes dospel semkaj. Budimpešta 21. Mini-ter za unanje stvari grot Julij Andrassv e je povrnil s svojega potovanja. Budimpešta 21. Iz Carigrada je dospel semkaj zanzibai siri sultan z malim spremstvom. Sultan odpotuje v Pariz. Honolulu 21. Na ameriški oklopnjači „Kearsarge" se je razpočil kotel. Pet mož je bilo ranjenih; ladija ni trpela nikake škode. Rim 21. Nunzio Naši, bivši naučni minister je odpotoval v Trapani. Bukareit 21. Vsled silnih viharjev je železniški promet na raznih krajih ustavljen. Deželni glavar dr. Rizzi t> razmerju med Hrvati in Slovenci v Istri. Jeden sotrudnikov dunajske „Neue Freie Presae^ je imel razgovor z deželnim glavarjem istrskim, drom, Rizzi-jem. Naj stopimo kar in medias res ! Če tudi se bi zdelo marsikomu — je menil dr. Rizzi — da je rešitev jezikovnega spora v Istri nemožna, vendar bi se ob blagi volji na obeh straneh mogel najti način rešitve. Ta se je deželni glavar istrski skliceval na dejstvo, da so te dni slovanski in italijanski poslanci podpisali skupno interpela- cijo proti germanizaciji na Primorskem. Iz tega dejstva sklepa mož, da bi bi 1 o' skupno nastopanje slovanskih in italijanskih poslancev ob gotovih vprašanjih koristno za obe plemeni. Dalje se je skliceval dr. Rizzi na neko — kakor ie rekel — javnosti še prikrito dejstvo. Predzadnje nedelje se je vršil v Pu'i shod Italijanov radi ustanovitve je fine sredr-ie šole z italijanskim učnim jezikom v tamošnjem mestu. Dejstvo, na katero se je dr. Rizzi posebno skliceval, je, da ni na tem shodu pacUa nijedna beseda, ki bi bila naperjena proti Slovanom. Dalje je dr. Rizzi slavil postopanje Italijanov ob vprašanju volilne reforme v Istri. Vsled prijenljivosti in miroljubnosti Italijanov da dobe Slovani od 14 novih volilnih okrožij deset, Italijani pa samo štiri. Razun tega so v novi volilni red vsprejeta določila, p o katerih je izključeno, da bi mogli I tali jani vršiti kakonasilje na Slovanih. Dr. Rizzi je tudi nekako slovesno izjavljal, da Italijani ne bodo delali nikakih ovir snovanju novih potrebnih slovanskih šol! Tozadevnim željam Slovanov bo ustreženo primerno tinancijelnim sredstvom, ki so na razpolago. Sploh da žele istrski Italijani živeti v mirnih odnošajih se Slovani. Dr. Rizziju pa dela skrbi govorica, da hočejo Slovani tudi v italijanskih volilnih okrožjih postaviti kandidate v namen štetja svojih glasov. To da bo moglo kaliti srečno inavgurirani mir. Sicer pa smatra dr. Rizzi kakor izključeno, da bi bil v teh okrožjih voljen kak slovanski kandidat. Vendar se boji, da bi volilni boj v teh okrožjih mogel imeti zle posledice, in to tem bolj, ker bodo to prve volitve po uvedenju novega deželnega volilnega reda. Dr. Rizzi je pridodal še, da neizogiben pogoj za vspostavljenje narodnega miru v Istri je delitev občin, oziroma njihovo zaokrožen je po narodnosti. Dokler ne bo ustanovljeno območje narod-rp^a vpliva vsakega obeh plemen, je po mnenju dra. Rizzija nemožno, da bi nastopili mirni odnošaji. V smislu teh svojih izjav je naglašal dr. Rizzi končno, da je le od Hrvatov in Slovencev odvisno, da-li naj pride do mirnega življenja med Slovani in Italijani v Istri ali ne! Naj napišemo par besed komentarja. Pred vsem bodi priznano, da je deželni glavar istrski ubiral akorde, kakoršnjih nismo bili doslej navajeni poslušati od italijanske strani in naša iskrena želja je, da bi bile besede g. deželnega glavarja v resnici iskrene in da je on res veren tolmač razpoloženja v vsem italijanskem taboru. To ne bi bilo le na korist narodnemu miru, ampak bi bilo tudi neizmerno važno za bodoči gospodarski napredek v deželi. Tudi ne zameijamo gosp. dež. glavarju, da skuša pisati svojim sople-cenjakom spričevalo prve vrste in da hoče na Slovane zvrniti vso odgovornost za bodoči razvoj stvari. Nočemo se prerekati — da-Bi bi se mogli — z g. drom. Rizzijein glede delikatnega vprašanja, da-li je p stopanje Italijanov ob vprašanju volilne reforme in da-li navzoče izjave g. deželnega glavarja izhajajo iz zgolj miroljubja, in ni li le marveč vis major — naravnega razvoja stvari prisilila Italijane v toli proslavljano odjenljivo3t ? ! Umevamo psihično razpoloženje stranke, ki je bila doslej absolutna go Pošteni tat — Sjisal F. M. DOSTOJEVSKI!. — ruskega.) gova navada: moral je vedno godrnjati in rentačitT . Za norca naju je imel oba, Astaiij Ivanovič," sem mu rekel zvečer, ko sem mu podal še eno čašo čaja; iz dolgega časa sem želel, naj bi zopet pričel svojo povest o izgubljenem suknjičku, ki me je zabavala, ker jo je tolikokrat ponavljal in jo pripovedoval s tako globoko odkritosrčnostjo. Astaaja Ivanoviča je ta dogoddk takoj rZa norca naju je imel, gospod, mene razburil, da sem cel j pozabil na tatvino, ko j jezi zaradi Vas, grize me, čeprav ni bil moj tem gledal njega. Kzr ni mogel se pomiriti, j suknjič. Po mojih mislih je ni na svetu hujše Vaaki hip je vrgel svoje delo proč, vsaki hip golazni kot je tat.*4 je pripovedoval znova, na kak način da se je j „Res je, Astaiij Ivanovič, naj bi stvar ugodila nesreča, kako je stal, kako mu je tat rajši zgorela — a pustiti jo tatu, to človeka pred očmi izmaknil suknjič in kako se je jezi, tega ne maramo/ zgodilo., da ga niso mogli prijeti. Potem se j „Kako bi to marali! Sicer pa ni en tat ;e zopet usedal k delu, a je vrgel kmalu kakor drugi. Jaz, gospod, sem naletel nekoč zopet vse strani in tekel k hišniku, povedat na poštenega tata." mu stvar in ga obsipat z očitanji, da dopušča „Na pofttenega tata! Kako more biti kaj takega v svoji hiž;. Ko ae je vrnil, se je tat pošten, Astafij Ivanovič ?u lotil Agrafene in jo ozmerjal Ko je bil zopet! „To je tudi res, tat in pošten — ta-pri deiu, je mrmral še dolgo pred se, si vse kega ni. Hotel sem samo reči, da je bil po-še enkrat pripovedoval: kako je stal tu in čten človek in je kradel. Bil je zelo pomilo-jaz tu, kakor je tisti človek pred najnimi ranja vreden..,u očmi, dra koraka cd naju, vzel suknjič t „Kako je bilo, Asta&j Ivanovič?-kljuke in tako dalje, Pila je pač taka nje*' „Dve leti bo tega. Primerilo se mi je, da sem bil skoro leto dui brez službe. Ko sem še služil zadnje dni, sem se seznanil s čisto izgubljenim človekom. Seznanila sva se v krčmi. Takšen pijanec in postopač! Preje je nekje služil, zavoljo njegovega zanikrnega življenja pa so ga bili že davno odslovili. Oblečen je bil bogvekako. Včasih ne veš niti, ali ima tudi srajco pod kaftanom. Kar je dobil, je zapil. A noben prepirljivec ; tih človek, postrežljiv, dobrodušen. Tako sem se torej z njim seznanil; to se pravi, on se je obesil na-me... saj meni je bilo vseeno. Kakor psiček je tekal za člove kom. Najprvo naj bi fea prenočil. No, storil sem to. Videl sem, potni list je bil v redu. Drugi dan naj bi ga zopet pustil prenočiti, tudi tretji dan je prišel, presedel je dan na oknu in ostal takisto čez noč. Ta se ti je usedel na vrat, sem Bi mislil: dajaj mu jesti in piti in povrh ga prenočuj — siromaku se je obesil še en lačni ca vrat. Predno je priftel k meni, se je bil obesil na drugega; skupaj sta popivala ; oni pa se je preveč napil in je umrl. Temu, o katerem pripovedujem, so rekali Emelej, kajti me mu je bilo Emeljan Ujič. Premišljeval sem : kiaj nit) le napravim z njim ? Zapoditi ga, spodarica v deželi, a mora sedaj odlagati iz roke žezlo samovolje in avtokratstva. Umevamo to in zato umevamo tudi prizadevanje dra. Rizzija, da pripiše svojim rojakom plemenitost namenov, kjer so se morali pokoriti sili narave. Vspričo izjave dra. Rizzija, da glavni pogoj miru je narodno zaokroženje občin, nam silijo grenke besede v pero. Ali omejamo se na konstatacijo, da so bili Italijani, ki so svojedobno ustvarjali umetno velike občine z italijanskimi centri in slovanskimi večinami prebivalstva, ker so se nadejali, da bodo njihova središča pestila, gnetla in raznarodovala naša sela. Računi pa so se vendar izjalovili. Če torej dr. Rizzi kliče sedaj po narodni delitvi občin, pripoznava, ia so bili Italijani tisti, ki so ustvarjali naj-veče ovire narodnemu pomirjenju v deželi! Ali še jedne točke v izjavah dra. Rizzija ne moremo pustiti brez odgovora in moramo odločno zavrniti mnenje g. deželnega glavarja. Diktu njegovemu, da Slovani ne bi smeli postavljati svojih kandidatov v italijanskih volilnih okrožjih, ker da se s tem ca rodni mir stavlja v nevarnost, ne moremo pri poznati veljavnosti. Z naglašanjem potrebe, da se občine razdele po narodnosti, nam pripoznava dr. Rizzi sam pravico, da varujemo in si skušamo ohraniti vsako svojo dušo, kar priznava ob enem, da je ob sedanji razdelitvi tudi v tako imenovanih italijanskih krajih tudiljudij nt §e krvi! Do teh ljudij imamo mi pravico in ti ljudje imajo zopet neoporečno pravico, da se uveljavljajo in da afermirajo svojo narodnost tudi na volitvah. Ta namen bodo imele eventuvelne slovanske kandidature v tako imenovanih italijanskih okrožjih! Čim je dr. Rizzi ssm uverjen, da v teh okrožjih ne more biti izvoljen slovenski kandidat, potem jednostavno ne umejemo, kako bi mi spravljali narodni mir v nevarnost, ako mi te svoje ljudij štejemo in hočemo manifestirati, da so to pripadniki našega plemena ? !! Saj se Italijani sami radi sklicujejo na princip narodne avtonomije. Na temelju tega principa ima vsako pleme pravico do vseh svojih odlomkov brez ozira na geograrično položenje in na politično pripadnost njihovega bivališča. Dr. Rizzi pripoznava, da z a italijan3ke kandidature je izključena vsaka nevarnost. Po tem takem je vprašanje, ali Slovani postavijo kandidate tudi v italijanskih okrožjih, zgolj interno, notranje vprašanje Slovanov samih. Če pa bi morda pri tem prišla v nevarnost kaka italijanska stranka, je to zopet notranja stvar Italijanov, ki nas nič ne briga in na katero ozirati se mi — nismo dolžni ! Vsekmetski javni shod v Štanjelu. O točki: „Zahteva za brezplačno aii znatno znižano dovažanje krme in živil v deželo po državni in južni železnici je govoril Viktor Sirca iz Godenj. Jedro njegovih izvajanj je bilo : Ni dovolj, da povzdigamo svoj glas, ampak storiti moramo tudi vse, kar je možno, da tudi res kaj pridobimo. Na današnjem shodu je navzoč tudi zastopnik vlade in pričakovati smemo, da se bo naš glas uvaževaU Doslej so bili vsi naši glasovi klici vpijočega v puščavi. Vlada se mora enkrat ozreti na ta revni kmečki stan. Na naših tlel imamo južne in državne železnice. Vlada naj poskrbi, da nam pojdeta tudi ti dre komunikacijski sredstvi sem se sramova1, smilil se mi je: takega vbogega, izgubljenega človeka, da se Bog usmili! On je tih, ne prosi, usede se ti nasproti in ti gleda kakor psiček v oči. Tako pokvari pijača človeka! Premišljeval sem zmeraj, kako bi mu to povedal: glej, da se spraviš, EmeljanuŠku, nimaš pri meni ničesar iskati, nisi naletel niv pravega. Kmalu sam ne bom imel nič grizti. kako naj hranim še tebe ! In kaj bo storil, ako mu kaj takega rečem ? Vidim to jasno pred očmi: dolgo me bo gledal, ker ni od mojega govora razumel nobene besede ; čim pa se mu naenkrat zasveti v glavi, vzame svojo preluknjeno, rdečekrižasto culico, v katero je bogvekaj zavil in katero povsod vlači seboj, skrbno popravi svoj plašček, da lepo pokrije njegovo nagoto, da bi se ne videlo takoj lukenj in da bi tudi grel.... da, gospod, >il je rahločuten človek.,., s solzico v očeh odpre vrata in zdaj je že tudi na stopnicah. A ne gre pustiti človeka, da se popolnoma pogubi. Zato sem prevdarjal dalje pri sebi: saj tako in tako ne boš mogel več dolgo praznovati pri meni, Emeljaruška, kmalu grem iz službe, potem pa me ne najdeš več. (Dalje) Stran II UUV Mb. »Ki-- ►EDINOST« Stv. 201 na rok„ T tej skrajni bedi, . U^da na. še O in jffŠjTS*^ ^^ bosta brezplačno dovažali izlastakrmo. Ne- zastopa V IMlinu. blagajnik rojanske čitalnice gosp. Matija katere dežele — posebno Galicija — imajo Kakor smo že poročali, je bilo v Kninu Ž n i d e r S i č. Šel je mimo 5ole rojanske. tudi letos do7olj sena. Ako bi je moga aoni- demonstracij proti hrvatskemu banu ba- Ravno pred šolo mu je priSlo slabo. Sel je vati od tam, stalo bi nas seno — ako m °® ronu Ranchtt obsojenih več ma&čanov v zapor Da prag Sole, kjer je čez kakih 15 minut oziroma v globe. Včeraj pa smo komentirali izdihnil. Pokojnik — poštni sluga p3 svojem dejstvo, da je bil občinski zastop v Kninu poklicu — je bil splošno znana oseba, zvest razpuščen radi rečenih demonstracij. ; gin svojega naroda in delaven, kjer je le mo- j Povedali smo odkrito svoje mnenje o tej gel kaj pripomoči za dobro stvar, odredbi dunajske vlade : označili smo jo kakor Nenadejana njega smrt je bolno zadela veliko — neumnost. V podkrepljenje naših izva- vse naše Rojančane. Pogreb bo danes ob 5. janj se moremo danes sklicevati na klaSično uri popoludne. Bodi mu zemljica lahka! pričo : na dunajsko „Neue Freue Presse", Sorodnikom pa izrekamo svoje sožalje. torej list. ki gotovo naklonjen Hrvatom. j Strah ima velike oči — pri „Piccolu" • „Neue Freie Presse" piše: „Obsodbe v namreč. Na uvodnem mestu reagiramo na' Cirkvenici — kjer je tudi hudo predla ba- ; izvajanja deželnega glavarja istrskega v po-; ronu Rauchu — ao umljive, kajti ta kraj ee govoru 3 sotrudnikom dunajskega lista ,.Neue nahaja v Hrvatski, kjer je ban načelnik de- Freie Presse". Dočim se dr. Rizzi le boji, da želne uprave. Ker je ban odredil preganjanje, bo s slovanskimi kandidaturami kalil „srečno je umljiva tudi strogost kazni. Neumljiva so inaugurirani narodni mir", pa ima „Piccolo" pa kaznovanja v Kninu, kajti tamkaj je ban veliko veče oči, ki že vidijo, kako »i hočejo privatna o s e b a in njegova vožnja tjakaj ni Slovani Istre že na prihodnjih volitvah pri-bila oficijelna, marveč zabaven izlet". j avojiti večino v deželnem zboru. Zadarska „Hrvatska Kruna", glasilo' Pečamo na strani dejstvo, da dr. Rizzi dalmatinskik Starčevičancev piše: „Nas tuk .j izključuje to možnost m odgovarjamo „Pic-ne briga, hoče-li in kako zadoščenje poda colu« : če so italijanski velilni okraji res ita- vlada na Dunaju in Zadru, ker sta ti vladi potem 86 "P,ccol° le *meSl, 8 te®> za nas tuji, kakor je tudi tuja za naše brate 'da »hka na steno črnega vraga — slovanske ona eksponentna madjarske vlade v Zagrebu.' večine. Ce pa niso — pa niso! Iz tega dej -Mi smo ponosni na domovinski čin Kninjanov stya lzhala Slovanom neizogibna dolžnost, da in ta čin si osvaja vsa Dalmacija od 'mislijo na svoje ljudi v omh okrajih in jim Raba do Špiča, ker je bil iz naše sredine'dado možnost, da vrše svoje politično pravo izgnan, ne hrvatski ban, marveč eksponent' VmisIu svoje pripadnosti k narodni al o van-madjarske vlade". I 8al celotl» Jednostavno smešno je torej, % ako rn 4.« a. -___, A -Piccolo" očita Slovanom nelojalnost. Ce bi raj • ^dredb^ dunaj^e vla^ ne zboljša ni mogla res nastati kaka nevarnost za kak raj . odredba dunajske vlade ne zooijsa ni italijansti manaaf ne prihaja ta nevarnost iz najmanje položaja Rauchovega, pač pa omraza J™ ' . neloialnoati amnak moela bi nriti pred Dalmacijo dunajski vladni ziBtem. Za _s °!aD8j£e nelojalnosti, ampait mogia di pnu avstriiaki zistem velia i>ač tisti znani rek • le ,z ~ narave, 1Z faktlCmh narodnostnih Klam, čez d^™šiva! po noči para 1 Od ene0«? ^Imanje pa morejo Italiji strani'delajo velikanke obljube', da bi ^Zu^^JŠF^ Z-'* * ? bili Dalmatince za državno skupnost z Avstrijo, j rah D,lC07 D0J pr0U Banm * * na drugi strani pa provocirajo iste Dalma- J „Slovenčevo" retnicoljubje. „Slovenec" tince z bedastimi odredbami. j je z drznostjo, ki mu je že lastna, napisal ; trditev, da smo mi zamolčali, da je bil dr. ; Venezian tudi z glasovi okoličanskih zastop- j nikov imenovan častnim občanom. Nasproti xr 2 • * a l ••• - -i ' temu konstatiramo, da je v poročilu našega V zadnjem času so v Avstriji prešle v;^ dotični rae9t^ega Jeta, in sicer v državno posest tri železnice : ,Družba držav- j ođ dnQ t J izreča0 povedano, da je mh zeleznie, aeverozapadna železnica m ppedl to imenovanje vsprejet enoglasno, južno severno nemška sporna zeleznica. S po- f_ . ®____... „„ . ■J. r ' -Am%n ___________ _ - j\*nna?on;o # kvintal. S tem bi nam bilo že mnogo olajšano. Ta nas a zahteva do železnic — posebno državnih — ni,nikakor pretirana, marveč je opravičena. Železnice so državne, a mi plačujemo državi ogromne davke. Ni-li torej država dolžna, da nam pomaga s tistimi Bvojimi sredstvi, ki si jih je nabavila in jih vzdržuje tudi z našim denarjem?! Žrtev pa tudi ne bi bila tolika, da tbi je država ne mogla doprinesti, voznino, ki bi odpadala, hi država prav lahko pogrešala, a nam bi bilo pomagano. Obračamo se torej do državne uprave klicem: pripeljite nam krme na dom ! V tem smisla predlagam resolucijo, ki bo prečitana na zaključku zborovanja. O zahtevi „za odpravo zemljiškega davka, ki naj se ga nadomesti z dohodninskim", je govoril Anton Črne, posestnik iz Tomaja. 60 let je — je menil govornik — odkar smo se osvobodili iz graščinske odvisnosti. Od tedaj imamo 25 kvalitet davkov. Bodimo odkriti: davek je potreben, ker brez njega ne more obstojati ne država, ne dežela, ne občina. Ali če je davek previsok, je krivičen. A dejstvo je, da je ravno naš Kras silno oblo* žen z davki. Tu je ogromen davek na skalovje! To žene našega kmeta v obup. Navezan je samo na pridelek vina ; če ta izpod-leti, s čim naj nadomesti? Morda z živino, morda z gojzdom, kakor je v drugih deželah, n. pr. tudi na Kranjskem : če ni dalo polje, pomagata živina in gojsd. Kaj nam daje država za te ogromne daoke? Imama v enem političnem okraju: glavarstvo, dve sodniji in dve — to je glavno za državo — davkariji. Pač imamo tudi zdravnika in živinozdravnika, ali njiju služba ni urejena tako, kakor bi zahtevala korist ljudstva. Izskustvo uči, da vinogradnik ni še nobeden obogatel, pač pa trgovci z vinom. Zato pa smo danes pod pritiskom veloposesti, veletrgovine in velekapitala, To 03tane tako, dokler Bi ne ustanovimo svojih velikih zadrug, ki bodo določevale cene vinu. Potem je govornik obširno navajal 25 vrsti raznih davkov in davščio, direktnih in indirektnih, ki jih mora plačevati ljudstvo. Posebno se je bavil z bolniškimi nakladami, ki večkrat presegajo dohodek direktnega — davka. In ta davek morajo plačevati občine po velikem delu, plačevati zn ljudi, ki bivajo stalno v mestu in jih občina v časih niti ne pozna. Govornik je navel kričeč s!učaj ko je morala neka mala občina za neko ... devico, ki je šla v Carigrad svoje telo prodajati, plačati bkratu 400 gld. v zlatu. L? par tacih devic — je vskliknil govornik — pa bi bila občina kmalu na kantu z vso — svojo gmp jno !! Govornik je potem prišel do zaključka, da naj hi se ljudstvu, ki obnemoguje pod to težo davkov, nekol ko olajšalo s tem. da bi i Podržavljenje železnic v Avstriji. j w i• , , v , - • ?Fa\ . i Iz tega poročila pa je tudi razvidno, da so državljenjem teh Jelezmc se pripoji državni bm nskolfCan9ki £slaJnci navzoči; aaj ae je železniški mreži 3000 km železniške proge ' đr gF udeležn tadi debat. tako da ima sedaj država skupno okolu 18.000 J wSjov'enec- ost&j; __ pa5 „Slovenec". S km zelezuice. __| tem je pove 3an0 ^ Hrvatska. • n| vs®eno! pi5ei° Dam: m: 0 _ . . , ; hteva kdo v tobakarni Vivoda v Rojanu ži- Baron Rach na potovanju. > gice družbe 8V Cirila iQ Metodija, odgovar- Hrvatski listi poročajo, da pride baron jajQ mUj naj kupi druge, saj da je „vse Rauch te dui v Križevac, kjer se bo mudil en0". — en dan. Od tamkaj se Rauch poda v Belovar: Kupovalci pa imajo na razpolago kaj in potem obhodi vso županijo. j jednostavno sredstvo v pouk tobakarcarju, : da vendar ni „vse eno". Ce meni tobakarnar. Ogrska. da je „vse enoM, ali slovenski zavedni ljudje Madjarska pravica. j ^]uejoVg® ^""če^Th^^ uV^pri^n e^ se zemljiški davek odpravil in da"'b?država! „ Budimpeštanska odvetniška zbornica je' ^jHrifljo l ^^ P" ^^ v osebni di3Ciphniran.m potom kaznovala romunskega umirovjJen e ravnateIj takai£n;e državne poslanca Maniu, ker je imel na svoji odvetni- . ; J ' . . V r\w i -__ Ski pisarni romunski napis. Maniu se je proti1 f^fJ? ^r. Gustav Heigl. Ob te, priliki mu temu pritožil, a sodišče je ukrep odvetniške 3e pobeljen na,lov vladnega svetnika, zbornice potrdilo, češ, da je Maniu z rornun I Vojne ladije v pristanišču. Včeraj popo-skim napisom „škodoval časti in ugledu odvet- ludne so se zasidrale v našem pristanišču niškega stanu." j avstrijske vojne ladije: Kari VI., Pelikan, j Sv. Jurij in Lakroma. Jutri se vkrca na i ladije tukajšnji bosanski pešpolk. ki odide na drugod iskala nadomestila, n. pr dohodnimi. Doslej pa, dokler se ne odpravi zemljiški davek, je osebna dohodnina pri kmetu ^krajno krivičen davek. Govornik je napovtdal resolucijo za odpravo zemljiškega davka. V zaključka je še naglašal, da je šolski davek na Krasu neka specijaliteta, ter je menil, da naj bi država vzela v svojo oskrb šole, ceste in cerkve. (Glasni klici iz občinstva : Tudi duhovski stan!) Po teh absolviranih referatih so prišle na vrsto: „raznoterosti". Tu pa res ne moremo drugače, nego da naglasimo, da se je uveljavil znani rek : nomen — omen. Razni govorniki so res govorili .... raznoterosti in izneverili so se dani paroli : da se je na shodu izogibati vsakemu strankarstvu in da se imajo razprave strogo omejati na samo gospodarska vprašanja. Obžalovaje smo opažali, da je razprava tu pa tam padala pod višino prejšnje treznosti in stvarno iti. Naj se nam ne zameri te odkritosrčnosti, kajti prihaja le iz dobrohotnosti in z namenom, da bodo sklicevatelji takih shodov v prihodnje pazlji-veji. Saj so nas udeležniki iz tržaške okolice in iz Istre mej vožnjo na Opčine izrecno naprosili naj napišemo ta opomin. * ritatelji nas bodo torej umel't ako iz poročila o nadaljnjih govorih izključimo marsikaj. — Rudolf Pečarič iz Pobegov v Istri je iskreao pozdravil zborovalce in jih vapod bujal vzajemnemu pristopanju. Ta govornik je po pravici ožigosal postopanje državne uprave in je drastično karakteriziral tisto vedno naglašano „dobrohotnost" vlade do kmetovalca s tem, da je konstatiral, da uprava naših kaznilnic in vojne mornarice kupuje vino od ljudi j, ki nikoli niso videli, kako trta raste, pridelek kmetov pa leži v kleteh ! Uprava kupuje ponarejena vina, pristnega pa kmet ne more spraviti v denar. Kmet dela in te trudi, trgatev pa imajo ljudje, ki o vinogradništvu nimajo ni pojma. Mi moramo podpirati državo, da ona potem z našim denar-i jem podpira — židovske prekupčevalce in Rusija. Roždeštvenski umrl. j vojaške vaje v Pulo. Umrl je v nedeljo po noči v kopališča Dvorana za sodbene dražbo Uiica Sanita Nauheim pri Frankobrodu rusEi admiral Rož- 23—25 pritličje. Dražba, ki se bo vršila 22. destrenski za srčno hibo, ki se je pojavila5 julija od 9—12 oz. 3 pop. naprej, vsled rane zadobljene v znani pomorski bitki pri i Množina pip za peči na phn, umivalniki Čužimi, kjer je bilo rusko brodovje uničeno, iz litega železa in porcelana, bragete, popolni NAUHEIM 21. Vest o smrti admirala c!oset^ mer°ik,i vola°t.ine^. za.mabi z ?.ržajei?-ftdeqt*enBkeea se ne notriuie mppel na vijak, protmjaki, pipe za plin Z 1, Kozdest venskega se^nepo^uje. 12 in 3 plameni, medeni držaji, obroči zi hrnhriA nnIS+ifriA OActi :acet- Plin> sretilke ™ balončki, posode iz UrODIie pomične vesti, ; litega železa in porcelana, medene lire, Fallieres v Kodanju. V ponede- j reflektorji s kristalom, mrežice^ tulipani L:li- ljek je dospel v Eodanj na vojni ladiii pred- put, vijaki za mižale, naslonjači in šota. sednik francoske republike Fallieres. Vsprejeli Izgubil je nekdo srebrno škatljo z naatop- ga je kralj z vbo kraljevo rodbino, civilne in'ajmi inicijali: D. L. M. Dotičnik, ki prinese vojaške oblastnije ter diplomatični zbor. j skatljo v hetel „Moncenisio". dobi primerno Burian ne odstopi. Neki dunajski' nagrado. Povprašati je po D. Luigi Michelin, list je priobčil vest, da je skupni finančni: » ■ 1 minister baron Burian odšel na šesttedenski TfZdSKd ITI 313 K PO 111 Kd. dopust ter da se ne povrne več na svoje; rain MnaMi,Ma lim... mesto. Njegovim naslednikom da je določen grof , .. ^ * t P . I. Zichy, ki da ga protežira pre.tolona.Ied- ^f0 P^TJilJS c .. ^Uf. Snn nik nadvojvoda Fran Ferdinand. „N. Wiener;bach" Tagblatt pa preklicnje omenjeno veet kakorj ^jrSrJ^JS^A^ ZPknViD8t£r 1 :-LNek 'F**™ P0^i0kc IrJrmt^l^ eb, dop.sn.k nekega petr^rajskega h.ta, po-.g * zlaJtl pa roparski umor t Gosebachu. S^iLTS^Tor^4"^ Bay je srednje^ Jve močan, ogore. ima tr»zvezi, da ae tako odtegne vedno L.j na-^^ - ^ ta" d Sk rašcaječemu angleškemu vplivu. Razun tega S™ rnL :e tetovirana namerava sultan odpraviti mnogoženstvo in, na 1 ie")Virana' konečno svojega četrtega sina, ki se ima po-] lzP,la J® gtruP in |M>tom Skočila V morjo. ročiti z neko evropsko vojvodinjo, proglasiti SinoCi ob 10,20 80 te!efonirah na zdravmšk? svojim naslednikom. To vest je treba seveda P°8tai°» da j® neka ženska a°zdevne starosti vsprejeti z največo previdnostjo. 35 let akočUa v morje pri Cedasu. Pripeljal Be je na lice mesta dr. Bolmacich in našel Dnevne vesti. ženskot katero sta dva biciklista prenesla na Setališče. Rs vic a je, predno s 3 je vrgla v fabrikante vina! Govornik je zahteval naj država namesti Tržaiki Slovenec na razstavi v Borolinu morje, izpila bržkone klorove kisline. Zdrav- več potovalnih učiteljev in tem naj poveri na- \z Berolina s-no prejeli nastopno brzojavko * 3° 3e dal Preneiti v bolnišnico. Njeno logo, da bodo izbirali vino za državne usta- Tu se je odprla mala plesna razstava, ki se »tanje je še precej nevarno, nove. Govorniku so zborovale! burno pritr- je udeležujejo Nemci, Angleži, Italijani in' Luč — na glavo deklice. Petletna Lea jevali. — (Zvršetek pride.) tržaški Slovenec profesor plesa, gosp. Ivan Zavnik, stanujoča w ulici R. Manna št. 12, i U m e k. Druzega Slovana ni nobenega. je včeraj zjutraj hotela splezati gor na neko V Trata; dne 22. julija 1908 omaro, na kateri se je nahajala petrolejka* Ta se je prebrnila, padla deklici na glavo in se razbila. Z glavo vso razsekano s o prenesli punčico na zdravniško postajo, kjer ji je zdravnik zašil sedem ran. Za 929 K jajec! V lastnem stanovanju v ul. Fo*co!o št. 7. je bila predsinoenjem aretirana preprodajalka Marija Kocijančič, stara 23 let, iz Dekanov. Zaprta je bila na ovadbo trgpvke s sadjem Alojzije Doriguzzi, ki ima svojo trgovino v ul. Fcscolo št. 8. Kocijančičeva je bila do pred par meseci pomočnica v isti trgovini. Pri tem je prodajala jajec raznim odjemalcem ter si pridrževala denar. Kmalu jih je prodala za 929 K. Gospodinji pa je natvezala, da je odjemalcem prodala jajca na upanje. Ko pa je gospodinja začela tirjati pretvezne dolgove, tedaj je prišla vsa goljufija na dan. Nezvesti pomočnica se je bila med tem odslovila iz službe. Riziko dela. Anton Soller, 25 leten voznik, je včeraj v javni luki pal z voza in dobil težko hunko na desni nogi. — Ivan Vodnik, star 65 let, delavec v ladijedelnioi pri sv. Ma^ku, je pal pri delu in si zlomil levo ramo. Oba sta bila sprejeta v bolnišnico. Brezplačna vožnja. Ob prihodu Lloydo-vega parnika „Koerber" iz Port-Saida je bil aretiran litograf Ivan Ducrie iz Pasova. Isti se je bil v Port-Saidu vtihotapil v parnik in je tako napravil vožnjo, ne da bi plačal potrebne vozaine 871(i frankov. Plavi ponedeljek. Predsinoenjem je policija aretirala 14 ponočnih pevcev-pivcev. Smeiaioa. — Lepa zabava. — Služkinja: Gospa, jaz moram danes zopet k zdravniku iti, dt mi izdere zob. — Gospa: Kaj že zopet k zdrav niku?! Seveda — to bi ti ugajalo, kaj ne — vsak teden izdreti si po en zob in jaz naj bi ti opravljala tvoje delo. Koledar in vreme. — Danes: Marija Magdalena. — Jatri: Apolinar skoF. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne: -f- Cels. — Vreme včeraj : deloma oblačno. Vremeaak* napoved za Primorsko: Spremenljivo s posamičnimi padavinami. Zmerni vetrovi. Vroče. Tendenca za nevihte. Sodna kronika Zlostavljena mladina. Včeraj se je vršila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem za kazenske stvari obravnava proti zakonskima Tropacher, ki sta mučila svojo nečakinjo deklico Petronilo Echer. O tem dogodku, ki je napravil veliko 5>enzac'je, smo poročali svoječasno. Iz pravdnih posnetkov je izviralo, da je bila Pctronila zares brezsrčno tepena in zlostavljena od svojih stricev. Oba obtoženca sta bila obsojena, in Bicer Roža Tropacbtr na 2 meseca in Peter Tropacher na 6 tednov zapora. Branitelj dr. Robba je priglasil vzkiie. Društvene vesti. Obletnica razvitja zastave društva .Kolo \ V nedeljo se bo Jednjič vendar vrnila v „Narodnem domu'* v Barkovljah ta tradicijonelna prireditev, ki jo je dru^Uo ,,KoIo<; zopet in zopet odložilo is aame obzirnosti do drugih narodnih prireditev. Kar se tiče obzirnosti, daja ,tKolo" v resnici najlepši izgled drugitn narodnim društvom. Z ito je smeti pričakovati z vso pravico, da dotična društva povrnejo v nedeljo ..Kolu" milo za drago. Izlasti pa opozarjamo na dano ob'jubo tista društva, katerih zastopniki so — ko so prosili, naj „Kolo" njim na ljubo odloži svojo prireditev — svečano zagatovljali, da od^kj-dujejo društvo za to ljubav z obilnim poaet-jui na ^pozneji nameravani prireditvi. Obljuba dela dolg. V nedeljo naj dotična druit,*a po plačati ta dolg. Odbor moško podružnice dr. sv. Cir, in Met. na Greti obrača se tem potom do prijateljev in znancev, da blagovolijo podariti kakovi dar v prid šaljive tombole, ki jo namerava prirediti na dan veselice dne 2. prihodnjega meseca. Darovi naj se pošiljajo na ime gospice Zorice Lavrenčič v „Konsumno druitvo" v Rojanu. ,.Rokovnj;Či:f. „Čitalnica'' pri Sv. Jakobu uprizori v nedeljo 29. t. m. na vrtu „Kons. društva" pri Sv. Jakobu to krasno narodno igro s petjem v 5 dejanjih. „Čitalnica'; se resno trudi, da pada slav. občinstvu obilega užitka. Zato se odbor nadeja obilne vdeležb?. Sedeži in vstopnica so v predprodsji pri taj -uiku R. Cotiču, ulica Valdirivo stv. 15 f naloga južnega sad.a) in vsaki večer v Čitalnici". Odbor rDramatičnega društva - bo imel jutri ob 7, uri in pol zvečer v društveni sobi važno sejo, kateie naj bi govole gg. odborniki vdeležiti polnošteviln :>. Trž. kol. društvo „BalkanPodpisano vabi vse gg. odbornike na današnjo važno izvanredno eejo. Začetek točno ob 8. ur: m pol. — Predsedništvo. Pevsko društvo „Ilirija*4 pri Sv. Jakobu v Trstu priredi v nedeljo dne 2. avgusta koncert v dvorani „Narodnega Djma" v Buzetu z zelo obširnim programom, kakor petjem, igro in plesom. Na koncertu in k plesu bo svirala sokolska godba i z Buzet i. Kdor se hoče pošteno zabavati, naj pobiti v nedeljo dne 2. avgusta z nami v Buzet. Ker nam je želez-nična uprava dorolila znižanje vožne cene na polovico, ako se prijavi 100 oseb, bo iznušila V Trstu, dne 22. julija 1903 »EDINOST« štv. 201 £>tra,n lil voznica le 1 K 70 st. tja in nazaj za osebo. VAft+l 17 AnricIfA Kdor želi prirediti lep izlet in vrhu tega Se OOU «Uri»HO. IH) ceni, naj se blagovoli prijaviti tekom tega Iz Nabrežine. Tombola ▼ korist pevskega tedna pri predsedniku „Ilirije" g. Prahu ul. druStva, ki .<>9 jo imela vrfiiti minolo nedeljo, Indnstria št. 653 I. ali pa v pevskem društvu odložiti se je morala radi skrajno neugodnega .,Ilirija" uL Montecchi št. 15 (vratar). Ob vremena na nedeljo dne 26. t. m., na ker zglasitvi je treba položiti 1 K, ostalih 70 st, opozarjamo slavno občinstvo z željo, da se na dan odhoda na postaji. Odhod z vlakom iste v najobilnejšem številu udeleži. državne železnice ob 3*50 zjutraj. Tudi kolesarjem grozil je bog Pluvius z , - — - dežjem, a isti se niso strašili njegovega grc- Gospodarstvo. menja, temveč prihiteli so v obilnem številu n^iJMi^i, loi, ion? VT r. -u na ustavni občni zbor II. oddelka tržaškega x Vinski pridelek lete 1907. Na Gonskem kolesarskega društva „Balkan" v Nabrežini. 'k5,'681 • m i - katerem nam je pojasnil društveni katerih 184.246 hI belega in 141.416 hL' pred>ednik g. Sirk namen in pomen kolesar-crnega vina na obdelovani površini 9376 keg4 druSt 8i6diIe 80 T0litve, ter so bili ^BrdihV in^ sicer Kft« U*- ^črne^ pa v j«*800 gg: Rado Medic, .. m siceri^o-i m., črnega pa v njegovim namestnikom: Fran Nemec, redi- mzim, namreč 93.985 hl. Ako se upošteva t9yem . IvaQ Pertot tajnikom: Josip Macarol, obdelana površina, so si nižina in brdsl blagajnikom : Dragotin Drašček. K lesarsko kar se tiče pridelka približno enaka ; v brdih, drušfcvo je torej ustanovljeno. Kdor želi še i4d.65 < hI. 144.431 hI. v nižini. J pristopiti v ta oddelek, javi naj se načelništvn. Zanimivo je, ako se primerjajo vinski i -___.,___. t ' . . , pridelki goriške dežele z onimi v drugih kro- L * Pomanjkanje vode - Kužne bolezni. noFinah, kar se tiče množine pridelki z ozi-1 0b6,lna 7 obmi,a fe.Je že rom na obseg obdelovanih zemljišč. V tržaSki j na d,ezelni zbor. * ProSnJ° zf okolici se je pridelalo poprečno 9 hektolitrov PodPor,°' * ^ D,T° Potr^m vodovod. na enem hektarju vinogradov; v Istri 18-4.' zb" J6j v 29' decembra Q.K; 1902 v to svrho K 600. Tudi nameslništvo se je bavilo s to stvarjo in je leta 1903 obljubilo, da da po svojih tehničnih organih izdelati načrt za preskrbljevanje vode da podeli podporo iz državnega zaloga. Leto pozneje je bil račrt izdelan in okrajno glavarstvo gradišćansko je naznanilo deželnem odboru, da občina Kožbana ne more dopnnašati k stroškom za izvršitev načrta, ker je obremenjena s K 20.000 na gradnji ceste Muli-nut—Kuzin, radi česar je neobhodno po- v Dalmaciji 10'8, na Nižjem Avstrijskem 8*5; na Štajerskem 12*3, na Koroškem 1*5 (vsega skupaj 71 hI.), na Kranjskem 2618, na gorenjem Tirolskem 30, na Predarelskem 5*8, na Češkem 7*1, na Morav^kem 11*8. Galicija, Gorenje Avstrijsko, Slezija in Bukovina ne pridelujejo vina. Produktivno intenzivnost v naši deželi nadkriljuie le Trentinsko, kjer iznaša povprečen vinski pridelek za hektar 69*9 hekto- krov, na Goriškem pa 59'3 hI. . . _ , j * i • • , . , . Kar se tiče kvantitete, prihaja za Trenti- ^KS pr"pevek 12 leta 1902 nom Drva Dalmaeiia Dotem Ist a Goriška Primerno ZflSa- Deželni zbor je v svojem za-nom prva Dalmacija, potem Istra, Uoriška,| d . j 19Q4 t dJ ^g j pr?otno podporo štajerska itd. Kar se ti Če vinskega pridelka j ^ ^ 6qq g 2000. * ? opažamo, da je pridelal Kras poleg mnogo belega vina tudi nad 27.000 hI. črnega, na katero odpada znani teran. Življenjsko zavarovanje si odpira zmago-nosno pot v vse sloje, v katere je prodrl resnični napredek in inteligencija, ker je ono najprimernejše nalaganje prihrankov in obenem najvažnejše zagotovljenje rodbin. Ker izplačavajo zavarovalni zavodi ves zavarovani znesek, tudi če umre zavarovanec mum. vsakovrstnega pohištva - navadne do najfinsje vrste po najnižjih cenah. • Peter Jeraj TRST, ulica Vincenzo Bellini siv. 13 ter vogal ulice iv. Katarina. Rojan, ul. Montorsino št. 5 (blizu kavarne „Ai volti di Roiano" Prodaja se viško vino, opolo in belo ter črno Omiško. — Steinfeldovo pivo. Za družine niske cene. Priporoča ee : A. DOBROJ E VIĆ. takoj potem, ko je bil vplačal morda samo en® zavarovalnino, je splošno priznano, da je najkoristnejše nalagati prihranke v zavarovalne zavode. Tisti zavarovanci, ki nočejo imeti rizike za eventuelne izgube, si izberejo za svoje življenjsko zavarovanje le delniški zavod, Skupna potrebščina izaasa K 10.000. od katerih je prevzela vlada K 5000 na breme državnega zaloga; občina je mogla dovoliti le K 200; ostalo je torej nepokritih še K 2800. Občina je predložila decembra 1906 vnovič prošnjo na deželni zbor za zvišanje deželnega prispevka. V seji 16. marcija 1907 je ta zvišal že dovoljeno podporo za nadaljnih K 800, tako, da je bil iz deželnega zaloga na razpolago znesek K 2800; ob enem je stavil pogoj, da ostalih še nepokritih K 2000 prevzeme vlada. Lansko spomlad se je v vasi Škrljevo, občine kožbanske razširil legar; od 178 pre bivalcev jih je obolelo na lijem v treh me Reška tvrdka išče mladega samostalnega knjigovodjo popolnoiua veščega vsakega koraptoiriskega dela ter hrvatskega, nemškega in po možnosti tudi italijanskega jezika. — Nastop takoj. — Ponudbe na [nseratni oddelek Edinosti pod: KNJIGOVODJA. VELIKI KINEIMTOGMf San Giusto piazza Giambattista Oko St. 4 6 (Predor Montuzza) Isveiloba, mirnost, popolnost, eleganca, novo3t Prostori nalašč zgrajeni. Ventilacija. Najboljsi kinematograf v Trstu. RAZPORED od 21. do 24. julija: AFERA DRETFUS ali ZLOČIN V RENNES u novost. ZLET DELAGRANOE a na turinskem orožnem trgu. PRELEPA GOSPA posebno interesantna slika za gospe. kateri vspre.jema zavarovanja za stalno dolo- secih 30, od teh jih je v času, ko so se *PHP ^varoralmn*. ' Yxlilfi uradna poizvedovanja, 15 ozdravilo, 3 Previdni trgovc:, ki se zavarujejo za j so um^j, 12 pa jih je bilo še bolnih. risoke svote, se izogibljejo vzajemnih zavodov, Ker bi morali nositi pri njih kakor zavarovanci in Člatii veiik in nevaren riziko. Najboljši dokaz temu je ravnokar izdano poročilo najvažnejšega društva obrtnikov (za leto 1907) kjer se glasi dobesedno : Navidezno bi bilo najprimernejše skleniti to zavarovanje na temelju vzajemnega jsimiva ter določiti po- Ko je izvedel o tem deželni odbor, te je obrnil na okrajno glavarstvo v Gradiški, naj povspcši rešitev stvari o kožbanskem vodovodu in njega zgradbo. Na drugo pospešnico je slednjič glavarstvo odgovorilo letos meseca maja, da je že meseca decembra 1007 poro čalo namestništvu o projektirani zgradbi j vodovoda v Kožbani in da pričakuje rešitve.1 trebno premijo šele naknadno, tako, da bi i Na to se je deželni odbor obrnil naravnost oiio možno prej spoznat« razmerje, v katerem j m, namestništvo, da povspeši končno rtsitev bi bilo potrebno nadomestiti mogoče izgube. ■ podleže če stari, pii ~ Čemer naj se ozira ca Toda navesti moramo, da dajajo zavarovanci I dejstvo, di občini kožbanski nedostaja prednost zavarovanju za stalno zavarovalnino j sredstev, da bi mogla zvišati pris-.evek za delniškemu zavodu) pred vzajemnim zavaro- j zgradbo vodovoda, in da se ta občina nahaja vanjem, pn katerem so stroški za zavaro- j v takih zdravstvenih razmerah, da se je bati, vanje podvrženi možnim spremembam in ^mo; da se prej ali slej zopet razširi legar, kakor ->J3&trali vsled tega za koristno, pogajati se' iaD^0 jet0 za omenjeno zavarovance z raznimi zavaroval-! y dopisu od dne 1. t. m. je namestništvo prodajalnica švicarskih nr JOSIP OPPENHEIM urar In izdelovatelj časomerjev. TRST — CORSO štev. 5 — TRST blizu knjigarne Vram Bogata izbera zlatih, srebrnih in kovina- 11— stih ur. j--■ Stenske ure z modernim zvonilom. Prstani, uhani, verižice i. t. d. ====== po zmernih cenah. 5— - Popravljanje se* izvršuje po dogovornih cenah in z garancijo. G. 3(ehiayan TRST — Corso štev. 23 Ni notrelino naročati na Dunaja. URE nikelnate od K 4 naprej srebrne n - 9 zlate „ ^ 26 PRSTANI 14 karatni od K 6 naprej 14 „ idilam. „ 10 „ BUDILKE garantirane od K 3 50 naprej Vrhu tega bogata izbera zlatih in srebrnih verižic, uhanov, Broohes itd. I . V nedeljah matinee od 12 do Ob delavnikih od o do I0.30. Ob praznikih od 2.30 „ 10-30. Vsako sredo i a soboto matinee za nčence od 3 do 5 pop. nimi družbami. Med češkimi in slovanskimi zavodi, ki tik iepajo zavarovanja v naprej določenih kapi-talov za stalno premijo, je edino Prva češka splošna delniška družba za zavarovanje na življenje v Pragi. Omenjena družba ie vsprejela. v prvih šestih mesecih 1. 1908 1517, ponudb 11a K 6,070.000 in je izstavila 1187 : zavarovalnih iiitin na K 4,620.000. naznanilo deželnemu odboru, da se načit izdeluje in da se dovrši prihodnji mesec. Potrtim srcem naznanjajo podpirani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je njih nepozabni brat oziroma soprog Mar, delav. organizacija. W Matija Znidaršič LJUDSKE CENE: Prvi prostori..........stot. 40 Drugi proBtori.......... 20 Dečki pod 10 letom plačajo polovico. -- Vojaki * drugih prostorih 10. Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. Specijaliteta : Graške pottlards. Cene dogovorne. — Postrežba na dom. Ulica Campanlle št. 15« Zdravljenje krvi Čaj ^TisoČerni cvet" (Millefiori Čisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če p; re v želodcu, kakor proti nlabe mu prebavljai ju in hemeroidam. Jeden ornotza zdravljenje aiane 1 K ter se dobiva v odlikovani lekarni II PRAXMARER „fli 9ue flori" Zrs\, veliki trg • •• • •• Največja zaloga stekla in porcelana Popolnoma konkurenčne cene. za doJmačo ^fbo aha ln gostilne. JAKOB ■ ■ Podpisani javlja žalostnim srcem vsem I iv .jim članom in prijateljem tužno vest, da j je včeraj nenadoma umrl tovariš Matija Z n i d e r š i č, c. kr. poštni uslužbenec, jeden od najzavednejših članov N. D. O. Da se na primeren način počasti spomin milega pokojnika, vabi podpisani vse stoje člane, naj se kolikor možno polnoštevilno vde-leže pegreba. ki se bo vržil danes 22. t. m. ob 5. uri pr']>}ludno iz hiše žalosti v Kojanu St. 225. Trst, dne 22. julija 1908. Odbor N. D. O. mammmmm Velika delavska slavnost, ki jo prireja N. 1). O. 9. avgusta t. 1., obeta biti največja od vsih dosedanjih prireditev v Trstu. Kakor ;e obveščen odbor N. D. O., pripravljajo se v velikem številu delavci podružaic iz Pule in z Goriškega, da obiščejo ta dan svoje tovariše v Trstu in da s svojim prihodom imenovani Javnosti pripomorejo do kar večjega -ijajs. V kratkem izide oficijelni razglas vsporr la vse slavnosti. v letu svoje dobe, danes v jutro ob 7. uri mirno v Gospodu zaspal. Pogreb janu št. 225 U o j a n, dne 21 julija 1008. ANA roj. SEKBEC, soproga. LOVRENC, brat. ■ ARIJA por. K0VACIĆ, *eatra. Sestanek t. m. cb S. storib. boletistov bode jutri dne 23. uri zvečer v društvenih pro- Sestanek zasebnih težakov bode v pe-tek dne 24. t, m. ob 7. ari zvečer t društve- sili prostorih. Vstop je dovoljen samo članom. Podpisani odbor „Narodne Čitalnice" v Rojanu javlja svojim članom in prijateljem tu/no vest, da je ustanovnik „Narodne Čitalnice" v Rojanu in nje blagajnik Matija Znidaršič v 49. letu svoje dobe, včeraj ob 7. uri v jutro, mirno preminul, Pogreb zemskih ostankov bla-pokojnika bo danes, v sredo 22. t. m. ob 5. uri popoludne. Roja n, dne 22. julija 1908. ODBOR Narodne Citalaice v Rejam •mi HIRSCH TRST, ulica Cavana 15 (nasproti škof. palači. Tel. 1350. Vrsta vrčka It. 4 V prvi avtorizovani doli za skušnjo enoletnega prostovoljstva TRST - ulica delle Poste 10 z italijanskim in nemškim učnim jezikom odprt je letni tečaj tekom poletja. Na stotine usposobljencev iz te šole dobili so izvrstne službe. Ravnatelj, gimnazijski prof. Riccardo Miclis. Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi Kollar 8c Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton z* pokrivanje, lesni Cement, Karbollnej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd. za sedaj priznano kakor najbolje in naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove in stare plasti na asfaltičnih kartonih, skrilnih ----ploščah In vsakovrstnem lamarlnu.v.v.*. Asfaltirani kartoni, izolatorni kartoni, lesni cement, karbolinej, karbolna kislina, asfalti in drugi proizvodi iz asfalta in katrama, opolzla olja, mast za stroje, mazila za voiovs, priznane in najbolje znamke (registrirane) mast za vagone, mast-vasolina za kože, mast za orodje, voščilo za čevlje itd. # Tovarna in pisarn* v TR^FČL1 'Monfn'cone") pr! Trstu. Stran IV »EDINOST« št v. 201. V Trstn, dne 22. julija 1908 CARLO GORTAA Zaloga olja - Irst - V. Santa Caterina 13. Prodaja na veliko in na drobno - TELEFON 865. = V spomin na okupacijo Bosne. — Na Trnnwina ipQtvifl dohro 3 atot. beaodo; I mestnotiakana besede se račnnajo enkrat I 1 vač. Najmanjša pristojbin« 40 Btotink. I j i — Pifiča se takoj. — & j —-—-—---——\ PrnHoin CD obleke za moSke in dečke Pla-■ I UUdJU OC čilo na mesečne ali tedenske obroke. Ulica Caserma 12, I. 892 Diplomirani kurjač ^.f^'lfe! želi. — Fran Ban, Trst, via Muraglioni 22 (1082 7nmliiĆP(k Pri cest' na P^^. ^000 klaft*-. Lclllljlatc Obrniti se: Barriera vecchia 31 Rnbieri, pri sv. Mar. Magd. zoornji. 1084 Izvrstno istrsko vino tani pri Vrsaru. Ima na razpolago 1500 hekt. Vino ima 10 stopinj. Na željo pošlje uzoree. 1022 7alnno llinsi »stiskega I. vrste po 26 K £.dlUyO Vlila hkt od 56 litrov naprej. — Kraški teran po dogovoru. — 'ože Č e b u 1 e c v Sežani _103H IfnrocnnnHont ve5č 8lOTeDiiine. itaUjan-HUrCSpUlIUClI I, ščine in nemščine z dobrimi npričevali sprejme se takoj za mesto v Istri. Ponudbe na tiskarno „Edinost". 1075 Deva ali mlada vdova ; S,"'ž doto ali brez te, ki bi zaželela samstva breme odložiti. in blagovolila nadaljevati zakona medeno pot na strani zalega 29-letnega meSčana v državni službi, caj blagohotno izjavi pod šifro : Potoški L Poatere-stante Gorica 3. Sprejmejo §e le resne ponudbe s eliko za koje diskretnost se jamči. Gospod Giuseppe Nuzzi & Co. CEN VIN JAN. štejemo si v prijetno dolžnost naznaniti Vam da molje r našem skladišču s Vašim iserstnim izdelkom „LHi&lKLLlvu. Vspeh je prekašal naše pričakovanje v vsakem pogledu iaJco da samoremo mirno vestjo prorokovati Vašemu izdelku lepo bodočnost^ katero v resnici tudi zasluži. Vspeh je bil za nas tem večji, ker smo se z e privadili po uporabi toliko ničvrednih izdelkov te vrste čakati xotov nevspeh. TRST, i:>. julija 1008. Z odličnim spoštovanjem C. SCHMIDL & C. xxxxxxxx*xxxxxxx Guerino Marcon :: ulica Zivarttella štev. 3. :: Priporoča svojo nalogo oglja in drv ki je vediiu preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. Pošiljanje na dom. Telefon št. 1664, XXXX XXXX XXX *OOCX X i c^ | Fed. F. Huber Succ. TRST. ul. Barriera vecchia štev. 26. bogata zaloga barv, povlak, čoplčev, pramenlj. kemičnih Izdelkov, inlner. vod. paifl-mov. zamahi, železna žice, elastike za cepljenje, mila n STEKLENIH SIP Zaloga žvepla in modre galice. EDINA HLADILNA PIJACA JE: Sumeči eiirat Z1 Šumeči citrat „Zirilli ' od vseh cenjen NE. Šumeči citrat Zirilli" je na prodaj tolo, Brusadin, Brusini, Cumar, Dapretto. ^elschmit, Pasco. Petrone. Pettorich. Poropat, HizzoJ Ker se da hitro napraviti in radi svojih dobrih lastnosti ne bi smel manjkati v nobeni družini. Nobena pijača ni tako /.aželjena kakor ta hladilna pijača, posebno pa v poletnem času in v toplih krajih, kjer se jo porabi v veliki množini. Šnmefii citrat r?irilli" je, čeprav ni zdravilo, izvrstno sredstvo proti želodčnim boleznim. Slabi tek, duh iz želodca, suhota jezika, bljuvanje in pregretje neha takoj, ako se pije to hladilno pijačo samo kot odžejajočo. V si oni, ki slabo prebavljajo, bi morali rabiti ta izdelek, ki Zaprtost, ki se pojavlja sedaj tako pogostoma, /.a kar se rabi navadno vsakovrstna mečila, izgine takoj, ako se pije Šumeči citrat „Zirilli", kateri vzdržuje telo v popolnem redu. Potniki, letoviščarji, oni, ki morajo dosti sedeti ali pa so daleč od zdravniške pomoči, so vedno preskrbljeni s to pijačo, ki jo rabijo v slučaju zaprtosti ali slabosti, tembolj, ker se ohrani dolgo časa radi zrnate oblike, kar daje možnost, da se nosi vedno pri sebi. II Šumeči citrat ..Zirilli ' sredstvo proti morski bolezni. je vrhu tega najuspešneje nadkriliuje vse druge pijače te vrste. Tovarna: Trst, ulica Aleaaandro Manaoni št. 6. -- Telefon IS63. Hotel Balkan 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji vrene smerni. Podkuj & Kog). Hotel Balkan