c MM0M9Ì- PRESEKI ; GLASILO TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA GOZDNEGA GOSPODARSTVA BLED ISKRENE ČESTITKE ZA VAŠ PRAZNIK | n ULILIU\/ PODATKI O POSLOVANJU DO GG BLED V LETU 1980 TRIGLAVSKI =: NARODNI ' PARK Podatke o poslovanju delovne organizacije Izračunamo iz seštevkov posameznih kategorij celotnega prihodka in dohodka temeljnih organizacij in iz izračunanih povprečij. V tem prispevku so zaradi boljše preglednosti prikazani le najpomembnejši podatki, predvsem tisti, ki opredeljujejo uspešnost poslovanja delovne organizacije. I. Prodaja lesa V letu 1980 bi po planih temeljnih organizacij združenega dela morali izdelati in prodati 148000 m3 lesa, prodali smo ga 134.823 m3 - 91 % planirane količine. V temeljnih organizacijah gozdarstva je bil plan prodaje dosežen 100%, v TOK pa le 77%. Bilo je več činiteljev, ki so vplivali na to, da plan oddaje ni bil dosežen. Činitelji bodo analizirali na posebni problemski konferenci o gospodarjenju v zasebnih gozdovih. Po skupinah sortimentov je bil plan oddaje dosežen takole: Sortimenti % odd. DG % odd. ZG % oddaj hlodovina igl. : 105% 89% 99% cel. les iglavcev: 130% 62 % 94% drobni teh. les igl. : 58% 16% 58% bukovi hlodi: 97 % 34% 58% Iz podatkov se vidi, da je ,največji odmik od plana pri drobnem tehničnem lesu iglavcev. Nekaj lesa predvidenega za predelavo v te Sortimente je bilo prodanega za celulozno predelavo, vendar le manjše količine, pretežni del pa kot hlodovina iglavcev, predvsem zaradi ugodnejših cen. V letu 1980 je bila prodaja za 10588 m3 manjša kot v letu 1979. Iz gozdov v zasebni lastnini 6995 m3, iz družbenih gozdov pa za 3. 593 m3. Skupno je bilo prodano 93. 03 8 m3 hlodovine iglavcev, od tega 78.876 m3 LIP-u Bled. Drugi kupci so bili: GKZ Srednja vas 2.450 m3, druge DO v SOZD GLG - 535 m3. Gradbeno podjetje - 1. 569 m3 , "Bohor" Šentjur - 804 m3, LI Radomlje 1. 034 m3 in drugi kupci - 7. 767 m3. Drugi kupci so prev -zemali kot hlodovino tudi sorti-mente drobnega tehničnega lesa. Doma smo predelali 7.080 m3 drogov in izdelali ter prodali 6.018 m3 tramičev. C e n e : Dosežene cene in primerjava cen s cenami iz leta 1979 in s planiranimi cenami so razvidne iz naslednje preglednice: Sortimenti cena 1979 plan 1980 doseženo 1980 1980/79 hlodovina iglavcev 1. 325 1. 626 1. 891 143% tramiči 2. 208 1.840 2. 407 109% iglavci skupaj 1.225 1. 578 1.812 148% hlodovina bukve 1. 095 1. 040 1.456 133% vsi sortimenti 1.268 1. 528 1.769 140% Dodatno k cenam so bili kupcem pripravo lesa po posebnem na- zaračunani dodatni stroški za ročilu v skupni višini 2, 759. 149 Predlog novega zakona o Triglavskem narodnem parku, ki bo meril okrog 80. 000 ha, je pred nami. Z namenom, da se ohranijo izjemne naravne in kulturne vrednote, se zavaruje rastlinstvo, živalstvo in značilnosti neživega sveta. Tako nekako se glasi začetek prvega člena. Park ima dve območji. Zunanja meja na našem področju poteka od italijanske meje nad planiškimi skakalnicami čez Vitranc, Kurji vrh, na severni rob Me-žaklje, zaobide Vindgar in ob Ra-dovni na Hotunjski vrh, po vzhod -nem robu Pokljuke, na Podjelje, zaobide Srednjo vas, na Rudnico, okrog Ribčevega laza ob gozdu na Žlan-Podluknja-Mencingerje-va koča na Ravnah, po Jati na Kal nad Ravensko planino. Osrednje območje parka, ki ima strožje zavarovanje, pa se odmakne bistveno na Pokljuki, ki je večinoma izven tega območja in v Bohinju tako, da sta izven tudi Studor in Stara Fužina ter smučišče na Voglu. Bohinjsko jezero pa je vključeno v osrednje območje parka. Na območju Triglavskega narodnega parka bodo pod najstrožjim zavarovanjem gozdni rezervati, visoka barja in botanični rezervati. Naravni spomeniki obsegajo pomembnejše vodotoke, jezera, slapove in brezna. Kulturni spomeniki bodo človekove stvaritve arhitektonskega značaja, ki imajo kulturno-zgodovinsko vrednost. Upravljanje Triglavskega narodnega parka bo poverjeno organizaciji za varstvo. Vršila bo tehnično, strokovno, raziskovalno in nadzorno nalogo. Zanimajo nas omejitve. Najostr-rejša omejitev bo urbanistična. Na osrednjem območju parka bo odzvonilo vikendom, turističnim žičnicam, hotelom. Tudi vodotokom je namenjena stroga zaščita, prepovedan bo osebni promet na gozdnih cestah. Manjše omejitve A J«* zadenejo lovsko, gozdno In kmetijsko gospodarjenje. Spremembe bodo za domačine komaj opazne, zavrt pa bo turistični razvoj in obiskovalci parka bodo Se nadalje morali biti planinci. Zaščita naših Julijskih Alp naj ohrani vse naravne lepote, ki so nenadomestljive. I. V. DIT NA OBISKU V ZLIT TRŽIČ V sredo, 4. februarja je DIT organiziral ogled proizvodnje v ZLIT Tržič. Škoda, da se je ogleda udeležilo le 19 članov. Največ jih je bilo iz TOZD Bohinj in TOZD Pokljuka. Na kratko bom poskusil predstaviti to delovno organizacijo, ki je tudi članica SOZD GLG.: ZLIT TRŽIČ sestavljajo trije TOZD-i (TOZD Žaga, TOZD Pohištvo in tapetništvo, TOZD Lesna predelava) in DSSS. Skupaj je zaposlenih cca 290 ljudi. Fluktu-acija, ki jim je v zadnjih letih povzročala precej nevšečnosti, se v zadnjem času zmanjšuje. Surovino dobivajo iz neposrednega zaledja, iz TOZD in TOK Tržič. Letno razžagajo cca 25. 000 m3 lesa. Imajo svojo lupilnico, kjer olupijo do 15.000 m3 lesa, ostalo razžagajo v lubju. Les dobijo na žago sortiran (samo hlodovino). Lupilnica je preprosta, majhna in poceni. Lupljenje stane 50, 00 din po kubiku. Lubja, skupaj z ostalimi odpadki, požigajo. Zato imajo svojo energijo za ogrevanje in za sušilnico. Dogovarjajo se s PEKO, da jim odvečno energijo odstopijo, ker dobava plina ni sigurna. Precej lesnih odpadkov pokurijo. Začudeni smo spraševali, zakaj jih ne ponudijo tovarni celuloze Medvode. Odgovor, da jih nočejo, nam ob vsesplošnem pomanjkanju lesa, ni bil razumljiv. Večino svojih izdelkov prodajo na tuja tržišča. Za prodajo doma so s tovarno ALPLES iz Železnikov zgradili nekaj skupnih prodajalen. Jože Podlogar din. Največ posebnih naročil je Primerjava s cenami lesa z dru-bilo v zvezi z izdelavo tramičev. gih gozdnogospodarskih območij je naslednja: Gozdnogospodarsko območje hi. igl. din vsi iglavci din Bled 1. 890 1. 781 Brežice 2. 190 1.831 Celje 1. 881 1. 678 Kočevje 1.819 1. 702 Kranj 1.836 1. 738 Ljubljana 1.853 1. 733 Maribor 1. 776 1.711 Nazarje 1. 804 1. 749 Novo mesto 1. 974 1.845 Postojna 1. 904 1.817 Slovenj Gradec 2. 070 1. 846 Tolmin 1. 876 1. 706 Povpr. v SRS 1. 881 1. 756 V povprečni prodajni ceni ni zajeta prodaja tramičev. Prodajna cena hlodovine iglavcev za LIP Bled znaša din 1.826. To je manj od povprečne cene za hlodovino v SR Sloveniji. Po posebnem spo -razumu pa je ta delovna organizacija za vsak m3 hlodovine združila še 59,40 din, in sicer na- mensko za gradnjo gozdnih cest. II. Pridobivanje prihodka iz drugih dejavnosti Pomembnejši drugi eksterni prihodki na nivoju delovne organizacije so poleg prihodkov od prodaje lesa še: proizvodne storitve eksterni prevozi avtomehanske usluge storitve kooperantov investicije gojitvena dela in prihodki od obresti 12, 779. 705 din 7, 009. 871 din 1,096.460 din 8, 769. 885 din 30, 143. 224 din 26, 931. 376 din 1.656. 166 din Ti prihodki so doseženi v pričakovani višini, razen prihodkov od investicijskih del (gradnje gozdnih cest), ki so doseženi v višini 92% od plana in prihodkov od gojenja v TOK, ki so doseženi v 84%. V gradbeništvu je bil izpad zaradi slabega vremena, v TOK pa zaradi nerealiziranega plana prodaje lesa. Po samoupravnem sporazumu o dohodkovnih odnosih je bilo za TOZD JESENICE obračunano din 7, 320. 959 prihodka kot izravnava pogojev poslovanja, in sicer v breme TOZD Gozdarstvo Bohinj 3. 936. 909 din in TOZD Goz -darstvo Pokljuka 3. 384.051 din. III. Bilanca uspeha za leto 1980 Bilanca uspeha je odraz doseženega povečanja prodajnih cen lesa, nedoseženega plana prodaje po količini in prizadevanja za racionalno in ekonomično delo. Zbirna bilanca uspeha delovne organizacije je seštevek bilanc uspeha temeljnih organizacij in delovne skupnosti. oiianca uspena v 000 di Eksterni prihodki 226. 743 277. 395 Interni prihodki 107. 169 128.209 Dotacije (med TOZD-i) 6. 172 7.321 1,22 1,20 1,19 1979 1980 Indeks Drugo 8. 977 8. 960 1,00 Relativno nizko povečanje celot- CELOTNI PRIHODEK Porabljeni mat. in 349. 061 421. 885 1,21 nega prihodka, posebno v primerjavi s povečanjem cen za les. energ. 24.063 31. 056 1,29 je odraz predvsem manjše odda- Proizvodne storitve 68. 369 70. 028 1,02 je lesa in manjši obseg del pri Reki. in propaganda 132 119 0, 90 TOZD Gozdno gradbeništvo ( v le- Reprezentančni str. Dnevnice in povpr. 94 84 0, 89 tu 1979 so gradili dovozno cesto k prezračevalnemu jašku za ka- stroški 3. 739 5. 427 1,45 ravanški predor, v letu 1980 pa Prevzeta vred. lesa 43. 903 52. 514 1,20 niso zgradili vseh cest po planu). Amortizacija 17. 293 21.124 1,22 Manjši obseg del se odraža tudi Drugi stroški PORABLJENA 13. 576 15. 212 1,12 v manjšem indeksu povečanja porabljenih sredstev,, posebno pri SREDSTVA 171.169 195. 564 1,14 storitvah (indeks 1,02!). DOHODEK Del doh. za skr. 177. 892 226. 321 1,27 Sredstva za akumulacijo so: a- porabo Del doh. za splošno 6. 822 9. 042 1,33 mortizacija, ki je obračunana po višjih stopnjah, kot so predpisa- porabo 1. 770 3. 026 1,71 na z zakonom in del čistega do- Del doh. za DSSS 14.885 18. 057 1,21 hodka za poslovni in rezervni Del doh. za amortiz. 2. 608 3. 243 1.24 sklad. Zavarovalna premija 2. 950 3. 015 1, 02 Plačilni promet 453 478 1,06 Sredstva za reprodukcijo so: o- Del doh. za obresti 2. 659 2. 949 1,11 ba zneska amortizacije, 80% de- Izravnavanje pogojev Del doh. po čl. 12 6. 172 7. 321 1,19 la dohodka po čl. 12 zakona o gozdovih in del čistega dohodka zakona o gozdarstvu 6. 761 9. 649 1,43 za poslovni sklad. Biološki prispevki 29. 501 32. 192 1,09 Druge obveznosti OBVEZNOSTI IZ 5. 247 7. 279 1,39 IV. Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo DOHODKA 79. 828 96.251 1,21 ČISTI DOHODEK 97.364 129. 270 1, 33 Temeljne organizacije so pri Osebni dohodki 69. 606 80. 852 1,16 razporejanju dohodka in čistega SSP-stanov. del 6. 603 7. 185 1.09 dohodka upoštevala načela iz do- SSP-druge potrebe 8. 686 6. 844 0, 79 govora o uresničevanju družbene Za rezervni sklad 4. 160 5. 315 1,28 usmeritve razporejanja dohodka Za poslovni sklad 8. 309 29. 074 3, 50 v letu 1980. Osebni dohodki so naraščali počasneje od dohodka. Akumulacija skupno 15. 077 37. 632 2, 50 sredstva za akumulacijo pa mno- Vsa sredstva za repr. 33. 619 61.160 1,82 go hitreje. V obračunih izkazujemo dva podatka o višini sred- štev za osebne dohodke. V bi- lanci uspeha navajamo tisti del osebnih dohodkov, ki bremenijo čisti dohodek. Del osebnih dohodkov, ki je evidentiran v nedokončani proizvodnji, se namreč po predpisih obračuna v breme obratnih sredstev. Pri analizah osebnih dohodkov pa navajamo višino tistih lastnih sredstev, ki so porabljena za osebne dohodke, torej ne nadomestil osebnih dohodkov, ki se refundirajo v breme drugih uporabnikov družbenih sredstev. Za analizo višine o-sebnih dohodkov so uporabni le podatki o obračunanih osebnih dohodkih. Obračunani osebni dohodki za leto 1980 so 81, 824.761 din. To je za 4, 3 % več od planiranih in 17, 7% več kot so obračunani o-sebni dohodki za leto 1979. Vrtalci na delu - Foto GG Povprečni mesečni neto osebni Jm/ft 4fr. f dohodki za leto 1 980 je 9. 962 din za redni delovni čas (182 ur mesečno). To je 24, 3% več, kot so znašali osebni dohodki v letu 1979. Povprečni osebni dohodki na zaposlenega so naraščali počasneje kot življenjski stroški. Podrobnejši podatki o delovnem času in osebnih dohodkih so razvidni iz priložene preglednice. V. Investicije Planiran obseg investicij je realiziran le 60%, vendar je ta podatek nerealen, zaradi med letom sprejetega rebalansa plana. Ko smo ugotovili, da zaradi objektivnih činiteljev ne bo mogoče za mehanizirano skladišče porabiti 30 milijonov dinarjev, je bil sprejet rebalans plana, s katerim smo planirali izgradnjo še nekaj cest in nabavo mehanizacije. Istočasno bi morali zmanjšati plan porabe sredstev za mehanizirano skladišče, kar pa ni bilo narejeno. Namesto 30 milijonov je bilo za ta objekt v letu 1 980 porabljeno le 3.378.841 din. Če odštejemo manjše naložbe za mehanizirano skladišče, je bil plan investicij realiziran 90%-no. Pri gradnji gozdnih cest je ostalo neporabljenih 4,964.419 din sredstev za investicije. To so še neporabljena sredstva odobrenega bančnega kredita za gradnjo gozdnih cest in sredstev, ki so bila nakazana TOZD-u Gozdno gradbeništvo kot avans. Naložbe po temeljnih organizacijah zdriženega dela in vrstah naložb so razvidne iz preglednice. VI. Bilanca stanja Skrajšana bilanca stanja delovne organizacije na dan 31.12.1980 je naslednja (za primerjavo še bilanca stanja 31. 12. 1979): Janez je venomer nadlegoval Micko, da bi se sestala zvečer za skednjem. Micka pa ne in ne. "Zakaj vendar ne, Micka, saj te ne bom pojedel!" Pojedel ravno ne, pa zaradi pojesti" me tudi ne vabiš za skedenj, se je odrezala pametna Micka. M. Z. Skrajšani bilanci stanja na dan 31.12. v letu 1979 in 1980 v 000 din A) SREDSTVA 197 9 1980 1. Denar in devize 7. 492 22.438 2. Menice in dr. vr. pap. 15. 998 24. 473 3. Terjatve iz posl. razmerij 18. 713 18. 701 4. Terjatve za plačila iz doh. 1. 371 904 5. Terjatve do zdr. sr. v DO 4.439 17. 195 6. Terjatev do zdr. sr. v TOZD-e 18. 671 18. 806 7. Terjatve do zdr. sr. v DS 8. 412 9. 574 8. Druge interne terjatve 4. 891 5. 925 9. Akt. časovne razmejitve 73 446 10. Zaloge mat. in proizvodnje 15. 254 20. 346 11. Sredstva v plasmajih 48. 084 46. 386 12. Nabavna vr. osn. sred. 430. 725 535. 745 13. Sedanja vrednost osn, sr. 247. 340 292. 203 14. Osn. sredstva v pripravi 8. 377 33.945 15. Osn. sredstva izven up. 40 SKUPAJ POSLOVNA SRED. 399. 156 511.340. 789 16. Denarna sredstva rezerv 10. 669 13. 571 17. Sredstva rezerv v plasm. 2. 703 3. 753 SKUPAJ SREDSTVA REZERV 13. 372 17. 324 18. Denar sk. porabe 776 1. 190 19. Zdr. sr. sk. porabe 30. 892 44. 584 2 0. Sr. sk. porabe v plasmajih 4. 979 5. 799 21. Objekti za opremo SP 17. 659 21.677 SKUPAJ SREDSTVA SKUP- NE PORABE 54. 304 73. 250 AKTIVA SKUPAJ 466. 834 601.915 B) VIRI SREDSTEV (pasiva): 1. Poslovni sklad TOZD 258. 361 344.526 2. Zdr. sred. od drugih DO 11. 550 12. 549 3. Dolgoročni krediti 34. 513 44.406 4. Obv. iz posl. razmerij 25. 150 26. 359 5. Obv. iz doh. in za OD 7. 623 11.021 6. Obv. za zdr. sr, v DO 1Ö.429 16. 368 7. Dolgoročne obv. do drugih TOZD 27. 083 28. 380 8. Obv. iz posl. razmerij- interne 4. 865 5. 925 9. Pasivne čas. razmejitve 2. 408 5. 275 VIRI POSLOVNIH SREDSTEV 381.983 494. 808 10. Viri sredstev rezerv 17. 532 22. 639 11. Viri sr. solidarnosti 278 326 12. Viri sr. za dr. namene 2. 676 1. 933 ! 3. Viri sr. sk. porabe 64. 365 82.910 PASIVA SKUPAJ 466. 834 601. 915 Iz te bilance je razvidno, da se je od lani precej povečala likvidnost in da so bila ob koncu leta precejšnja sredstva angažirana v nedokončanih investicijah. Visoka stopnja likvidnosti (22,4 milijona gotovine) je odraz stanja na dan 31.12.1980. Takrat smo zbirali gotovoino, ki jo je bilo potrebno izločiti na poseben račun pri SDK pri dokončni prijavi investicije - mehanizirano skladišče lesa na Rečici po zakonskih predpisih. Dne 8.1.1981 je bilo na izločen račun pri SDK nakazano din 23,438.840,00. Mie V likvidnih sredstvih aktive poslovnih sredstev (denar, menice) so tudi sredstva, ki jih je potrebno izločiti na posebne račune na podlagi sklepov o razporeditvi doseženega čistega dohodka v letu 1980. Po zaključnem računu je bilo potrebno iz žiro raču- A) Predpisani Kazalec 1. Dohodek na delavca-din 2. Doh. v primer, s PUS v % 3. Čisti doh. na delavca-din 4. Akumulacija v primer, z dohodkom v % 5. Akum.v primerjavi s čistim doh. v % 6. Akum. v primerjavi s PUS 7. "OD" in "SSP" na delavca me s. povpr. din 8. Čisti "OD" na del. -mes. povpr. din 9. Prisp. iz OD na del. -mes. povpr. din 10. Prisp. iz doh. na del. -letno din 11. Akum. in amort. v prim. s PUS v % 12. Povprečna PUS na delavca v 000 din 13. Cel. prihodek v prim. s porabljenimi sredstvi 14. Cel. prihodek v prim. s povpreč. uporabljenimi obr. sredstvi-količnik 15. Dohodek v primerjavi s planiranim 16. "OD" v primerjavi s planiranimi 17. Odpl. inv. kreditov v primerjavi s sredstvi za reprodukcijo v % B) Drugi kazalci 1. Krediti v prim. s posl. skladom 2. Ödpl. kreditov v primerjavi z amort. po min. stopnjah 3. OD v primerjavi s čistim doh. 4. Akumulacija v primerjavi s posl. skl. na prenesti na poseben račun rezerv 5,316.001 din in na dva posebna računa sredstev skupne porabe din 8, 959. 203. VIII. Kazalci za izkazovanje us-peSnosti poslovanja v letu 1980 leto 1979 leto 1980 Indeks 352,959 49,4 % 193. 182 471.512 51,4 % 217. 582 1, 33 1, 03 1,40 8, 9 % 16,6 % 1. 86 16,3 % 28, 9 % 1,76 4,4 % 8, 9 % 1, 93 13.900 16.472 1, 18 8. 037 9. 966 1.24 3. 388 4.212 1,24 125.096 157. 813 1,26 9,2 % 1 3, 3 % 1,44 714 918 1.28 203, 9 % 215,7 % 1,05 2,59 2,56 0, 98 110,2 % 107,4 % 0. 97 99, 9 % 103,1 % 1, 03 13,0 % 8,7 % 0, 66 13,4 % 12, 9 % 0, 96 25,0 % 22,5 % 0, 90 71.5 % 62,5 % 0, 87 5,8 % 10,9 % 1, 87 OKAMENELA ŽENA I Ob odhodu tov. Pristov Ivanke v pokoj se spomnimo, da je pred leti prejela nagrado za naziv na-Sega glasila "Preseki". Ko se bomo peljali po novi cesti čez Poljane na Jesenice, si na Poljani, na levi strani oglejmo visoko skalo, imenovano: "Oka-menela žena", o kateri nam je tov. Pristov Ivanka povedala legendo: "Nekega dne je zbral graščak viteze in oprode. S seboj je vzel tudi hlapce in nekaj podložnikov, ki naj bi služili za priganjanje divjadi. Z njimi je šla tudi graščakova hči, znana po svoji trdosrčnosti. Stala je poleg služabnika in opazovala lov. Nenadoma je divja žival napadla podložnika. Služabnik mu je hotel pomagati, gospodarica pa mu je to prepovedala, ker je hotela opazovati smrtni boj, v katerem bi podlegel podložnik. Takoj, ko je to izrekla, je oka- menela in tako stoji tam še dati nes. R. P. Velesa družba pride v prijetno podeželsko gostilnico in naroči jedi in pijače. Med drugim je Francelj naročil telečjo zarebrnico z zelenjavno prilogo. Ker je bil obrok videti zelo okusen, je Miha storniral govedino s krompirjem in naročil isto kot Francelj. Strežajka je prinesla naročeno, se vljudno priklonila in rekla: "Žal, storniranega krompirja nimamo več!" (pa še res je bilo!) M. Z. Opomba: PUS = povprečno uporabljena poslovna sredstva M j* Jr. 7 Zaradi učinkov inflacije ti kazalci ne opredeljujejo poslovne uspešnosti tako, kot bi jo v stabilnem gospodarstvu. Več informacij o uspešnosti poslovanja lahko dobimo s primerjavo indeksov rasti posameznih kazalcev, kot pa iz kazalcev uspešnosti poslovanja samih. Zelo realen je kazalec ekonomičnosti poslovanja pod št. 13, ker izključuje učinek inflacije. Kljub temu, da zadnje čase najemamo znatne kredite, se stop -nja zadolženosti ne povečuje in je še daleč izpod nivoja, ki je mejni za ugotavljanje kreditne sposobnosti. Prilogi: - Analitični podatki o delovnem času in o osebnih dohodkih \ letu 1980 - Pregled izvršitve plana investicij za leto 1980 Milan je svojemu prijatelju nenehno dopovedoval, da je bolan in naj gre k zdravniku na pregled. Ta ga je bil končno «it in se je odpravil v ambulanto na temeljit pregled. Zdravnik je ugotovil, da je le-ta povsem zdrav. Pa sreča Milana in ga vpraša, čemu sugerira prijatelju, da je bolan. Sigurno je bolan, veš, sigurno mu manjka kalcija. Že dve leti hodim k njegovi ženi, pa mu še vedno niso zrasli rogovi. Mjcka iz Bohinja je šla v Ljubljano. Pa je prečkala cesto na nepravem koncu. Prometni miličnik je žvižgal in ji pokazal, naj se oglasi pri njem. Micka pa v dir in je tekla vse do Tro-mostovja. Vsa preplašena je prišla nazaj v Bohinj in potožila Janezu. Veš Janez, v Ljubljano pa ne grem več. Tam je bil stražnik, pa mi je žvižgal, mahal z rokami, hotel me je objeti - ampak Janez, jaz imam samo tebe rada. " XV. Ivankino slovo od dela je bilo iskreno prisrčno Foto GG c-ravilo in odvoz lesa v težkih zimskih pogojih P Foto GG Bled M. Z. Podiranje dreves pozimi - Foto GG ANALITIKI PODATKI O DELOVNEM ČASU IN OSEBNIH DOHODKIH ZA ČAS OD I. - III. 1980 Bohinj Pokljuka Jesenice Gradbeništvo Avtoprevoz, , TOK DSS3 GG Bled 1979 1. Štev. delavcev po planu 93 105 65 71 55 60 64 513 562 2. Štev. delavcev po izrač.iz ur 87 97 61 70 55 56 54 430 493 3. Štev, del. po stanju ob kon,meseca 92 100 60 59 53 56 57 437 493 4. Planirano štev. delovnih ur 220.511 234.212 149.333 169.902 132.343 140.174 133.388 1.185.363 1.234.106 5. Obračunane delovne ure 190.408 210.955 133.325 152.624 120.988 121,231 119.015 1.048.546 1.098.335 6. Obračunane ure glede na plan 86,3 1° 90,1 i 39.3 io 39.8 io 91.1 io 36.5 io 86,0 io 38.5 $ 90.1 4 7. Obračunane ure za delo po času 66.264 73.772 56.705 37.619 52.602 70.560 100.947 4-68.469 430.629 3. Obračunane ure po učinku 73.635 84.731 47.198 79.951 33.175 26.453 - 350.198 382.339 9. Dre boleznin do 30 dni 13.805 9.340 6,456 2.632 2.344 2.992 2.876 41.445 39.032 10. Zastoji - slabo vreme 9.713 13.744 5.319 8.574 2.195 3.769 - 43.414 42.467 11. Druga nadomestila - ure 26.931 28.863 17.647 23.743 15.172 17.452 15.192 145.020 111.937 12. Ure boleznine nad 30 dni— 11.019 8.371 4.184 4.525 2.872 4.832 6.472 42.775 44.664 13. Delež ur na delu v vaeh urah 80 73,5 % 75,1 i° 77,9 io 76,8 i 83,3 i 80,0 i 84,8 4 78,0 i 73,6 4 14. Delež ur na delu v vseh urah 79 75.6 * 73.4 1° 76,7 io 30,6 io 84.1 i 30,2 io 84,6 4 78,6 4 - 15. Planirani OD bruto za leto 1980 14. ,005.000 15.460.000 9.350.000 10.510.000 3.313.000 10.022.000 10.293.400 78.453.400 69.652.500 16. Obračunani bruto 01 £ 15. ,256.967 16.345.091 9.594.153 11.027.241 9.040.925 10.056.891 IO.33O.O92 31.824.761 69.506.549 17. Obračunani OD glede na plan 108,9 i 105,7 1o 102,6 io 104,9 io 102,6 i 100,3 i 100,3 4 104,3 4 99,6 4 18. Obračunani OD v 1. 1979 12, ,607.067 14.029.777 ■8.596.469 9.396.618 7.997.807 8.082.698 8.796.113 69.506.549 - 19. Povečanje OD v primerjavi z 1.79 121,0 i 116,5 i 111,6 % 117,3 % 113,0 i 124,4 4 117,4 4 117,7 i - 20, Bruto OD na 182 ur - po planu 11.559 12.014 11.395 11.25S 12.074 13.012 13.537 12.046 10.271 21. Obračunan povpr.mes. OD bruto 14.583 14.102 13.097 13.150 13.600 15.098 15.797 14.203 11.474 22. Obrač.mes. bruto OD glede na plan 126,2 io 117,4 io 114,9 i 116,3 H 112,6 i 116,0 io 116,7 io 117,9 4 111,7 4 23. Povpr. bruto OD v letu 1979 11.936 11.297 10.778 10.544 11.332 12.182 12.386 11.474 - 24. Povečanje mes. OD glede na 1. 1979 122,2 i 124,3 % . 121,5 io 123,5 * 120,0 123,9 4 127,5 123,3 4 “ 25. Povprečni neto OD - mesečni 10.345 9.933 9.308 9.210 9.476 10.555 11,006 9.962 9.013 26. Povpr. neto OD v letu 1979 8.332 7.924 7,602 7.435 7.332 8.465 8.594 3.013 - 27. Povečanje v primerjavi z 1. 1980 123.4 i 125.4 io 122,4 ’S 123.9 io 120,2 io 124.7 i 123.1 4 124.3 4 - 28. Neto OD za efekt.delov.čas za 182ur 10.972 10.640 9.707 9.634 9.789 10.919 11.072 10.412 8.457 29. Odnos do povpr. neto OD v GG Bled 1.054 1.022 0.932 0.925 0.940 1.049 1.063 1.000 " X Ure niso vštete v seštevku obračunanih ur XX OD za solidarnost niso vstati, niti ne OD dopolnilnega dela PREGLED IZTRŠETAEJA PLABA INVESTICIJ ZA LETO 1980 PBI GG BLED Trite naložbe Bohinj Pokljuka Jesenioe planirano doseženo 7* planirano doseženo p planirane doseženo % Gozdne eèatè 9.020.000 6.814.036 76 9.748.000 7.923.886 81 3.100.000 2.292.024 74 Starke — — • 30.000.000 3.378.841 n 100.000 99.955 100 Mehanizacija 2.240.000 1.619.744 72 885.000 378.645 43 550.000 11.000 2 Drogo — 25.885 — — - - - 9Q.t3.f7. , - Skupaj 11.260.000 8.459.665 75 40.633.000 11.681.372 29 3.750.000 2.493.326 67 Trsta naložbe Gradbeništvo AvtoprevozniStro Delovna skupnost sk. služb planirano doseženo planirano doseženo planirano doseženo _£ Gozdne ceste mm «• — — Starb® • - - 417.000 430.594 103 - - - Mehanizacija 6.400.000 6.274.663 98 4.610.000 6.829.046 148 - - - Dru*o — 8.020 — — 111.160 - 610.000 103.975 _iž_ž Skupaj 6.400.000 6.282.683 98 5.027.000 7.370.800 145 610.000 103.975 15 * Trsta naložbe ■SOK Zasebni sektor Skupaj GG Bled planirano doseženo # planirano doseženo % Gozdne ceste Stavbe Mehanizacija Brtwo 11.680.000 10.777.811 92 640.000 673.024 105 33.548.000 27.807.757 83 30.517.000 3.909.390 13 15.325.000 15.786.122 103 a0.000 339.387 56 Skupaj 12.320.000 11.450.835 93 80.000.000 47.842.656 60 Opomba» Pri TOZD §ozdarstro Pokljuka je pod atavbami rSteta naložba r nehaul*irano skladi85« ▼ planiranen zneska din 30,000,000,00 in realiziranem zneska din 3.378.841,00. Bled, dne. 18. 2. 1981 Tj A r/\T r\ t P nD Otr^Tr'/^ A C1\/TD trt/n P°d za^»o starega sestoja (s XV-ri Zj V Uu UUUlJlUuU.n D IVlirl JllJEvv/«* tem se zmanjša proizvodna do- VEGA GOZDA IN GOSPODARJE. In debelino zmerne» ln vztraj- NJE V NJEM -ISKAVE dr. M. Raziskovalnemu delu večkrat upravičeno očitamo, da je pri svojih usmeritvah preveč odmaknjeno od resničnih problemov v vsakdanji prak-si. To se nam dogaja kljub temu, da imamo v združenem delu možnost vplivanja na izbor tem za raziskave. Vzroki so med drugim v pomanjkanju ustreznih kadrov, kar še posebej velja za področje raziskav o razvoju sestojev domačih drevesnih vrst na domačih rastiščih. Pritisk družbenih potreb po lesu nas je doslej silil, da smo - z željo delali čim bolj strokovno -uporabljali izsledke predvsem tujih avtorjev. Uporabnost tujih donosnih tablic, prirastnih in višinskih krivulj je bila seveda samo delno potrjena, kljub temu pa se je med našimi strokovnjaki preveč zasidrala miselnost, da je v naših sestojih možno doseči bolj ali manj enake donose in na približno enak način. V praksi smo bili zlasti pri izdelavi in potrjevanju gospodarskih načrtov večkrat v hudi dilemi: ali prisluhniti najvišjim strokovnim in političnim krogom in se podrediti takemu "intenzivnemu" modelu gospodarjenja, kjer je bil poudarjen predvsem čim večji lesni donos sestojev, ali pa ravnati v skladu z dolgoletnimi izkušnjami generacij gozdarjev v domačem okolju. V našem območju nam je manjkalo predvsem uporabnejših teoretskih osnov za določanje ob-hodnje, dolžine pomladitvene dobe in jakosti ter vrste sečenj v sestojih smreke, ki je pri nas najbolj zastopana, posebno v nadmorskih višinhh nad 1000 m. Toliko bolj je zato pomembna in razveseljiva v letu 1980 končana in objavljena znanstvena študija dr. Marjana Kotarja, univerzitetnega učitelja na gozdarski fakulteti. Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva je avtorja po- IZSLEDKI RAZ KOTARJA vabilo na predavanje, ki je bilo dne 4.3.1918 ob udeležbi številnih članov društva. Izsledki te študije so za našo prakso takorekoč ključnega pomena, zato v naslednjem navajam nekatere ugotovitve, ki zanimajo tudi širši krog sodelavcev. - Smreka že sedaj predstavlja pri nas zaradi svoje proizvodne sposobnosti, uporabnosti lesa in svoje varovalne funkcije daleč najpomembnejšo drevesno vrsto, njen delež pa se bo še povečal: pri zaraščanju kmetijskih površin in melioracijah panjaste bukve. - Doslej uporabljene raziskave smreke iz srednjeevrop. gozda imajo v gorskem gozdu le omejeno vrednost, saj vladako pri nas druge rastiščne razmere, poleg tega pa so razmere znotraj istih rastišč tako velike, da jih ne moremo strpati v enotne tablice ali krivulje. Pogla -vitna razlika pa je v legi doslej analiziranih sestojev, ki so pretežno nižinski. - Proizvodna doba v gorskih smrekovih gozdovih mora biti dolga. Analize starosti so namreč pokazale, da je starost na -ravnih sestojev v optimalni fazi (stabilen sestoj, še zmerno naraščanje zaloge v debelino) od 100-190 let. To pomeni, da so razlike med posameznimi rastišči tudi velike in jih je treba v praksi upoštevati. - Pomladitvena doba - to je čas razvoja mladja pod zastorom-je tudi dolga najmanj 30 let. To dokazuje razlike v starosti pri starih sestojih, ki so nastajali s pomladitvijo v manjših vrzelih skozi daljšo dobo (tudi do 100 let). Obnova in rast mladja in gošče potekata v naravnem gozdu no. - Rast v višino se nadaljuje še v visoki starosti. Prirastek v debelino - "letnice" - se brez nazadovanja ohranja do velikih debelin (80 cm). Na širino letnic bistveno ne vplivajo redče -nja, ker sestojem, ki so po naravi svetli, ne primanjkuje svetlobe. Smreka tako na gorskih rastiščih dosega kljub neugodnim razmeram velike dimenzije po višini in debelini. To njeno sposobnost moramo izkoristiti tako, da jo v času njenega optimalnega razvoja ne prekinjamo s premočnimi sečnjami, ampak ohranjamo zadostno število drevja in visoko lesno zalogo. Premočna redčenja bi zmanjšala skupno proizvodnjo lesa. Visoka lesna zaloga je tudi najbolj stabilna in nudi pogoje za visoko vrednost osebkov. Z močnejšimi redčenji pa moramo posegati v sestoje čim bolj zgodaj, da izločamo nekvalitetne osebke in podpiramo najboljše. - V naravnih sestojih obstajajo v zgradbi po debelini, višini in socialnem položaju velike razlike, ki jih moramo ohranjati zaradi stabilnosti gorskih gozdov. - Za visoko kvaliteto debel je pogoj čiščenje vej. Poleg naravnega čiščenja vej v primerno gosti zarasti pospešujemo umfetno - obžagovanje vej - kot redni ukrep gojenja gozdov v kvalitetnih sestojih. - Oblika krošenj vpliva na prirastek in kvaliteto sestoja in na pomlajanje. Podpiramo normalno razvite krošnje, ki so naj -bolj produktivne in omogočajo normalno čiščenje vej ter postopno pomlajanje. Izločati moramo široko krošnate osebke. - Minimalna dolžina proizvodne dobe naj bo v starosti, ko je poprečni skupni lesni prirastek (lesne mase) glede na starost največji; zgornja meja pa naj bi bila v starosti, ko bi najdebelejša drevesa v vladajočih slojih dosegla vsaj 50 cm. Pogoj je, da prirastek po masi še ni zašel močneje upadati. Zanimiva je primerjava med a-nalizami študije in našimi "u-radnimi" proizvodnimi dobami (obhodnjami). Poprečna proizvodna doba po študiji je v gorskem gozdu med 130-230 let; če odštejemo dolžino pomladitvene dobe 30- 100 let, dobimo obhodnje med 100-200 let, kar kaže na to, da so nekatere naše proizvodne dobe prekratke. Posledice so nezadostno izkoriščena sposobnost sestojev v optimalni fazi, ko je priraščanje zjasti po vrednosti največje. Dolžina proizvodne dobe je odvisna od rastišč In kakovosti sestojev. Upravičeno skrajšana proizvodna doba je lahko le v sestojih slabše kvalitete. To "slabšo" kvaliteto pa lahko povzročimo tudi s premočnimi redčenji ali neupoštevanjem drugih zako^ nitosti naravnega gorskega gozda. Na koncu omenimo še nekaj ugo -tovitev, ki so bile izrečene na razpravi po predavanju dr. Marjana Kotarja. Ze dosedanja razmišljanja naših goztfa r jev v ob- Močju so bila na pravi poti. Manjkalo nam je teoretskih osnov, ki jih končno prinaša omenjena študija, Kazno je, da smo pod vplivom velikih potreb po lesu že premočno razredčili nekatere kvalitetne sestoje in da mestoma zanemarjamo zgodnja redčenja. Velikopovršinski koncept je ponovno doživel nov udarec, saj negira prenekatero ugotovitev iz študije. Ponovno se je pokazalo, kot tudi v drugih podobnih primerih, da moramo v praksi misliti in ravnati na podlagi dolgo -letnih izkušenj tudi po svoji glavi, pa naj bo tehnokratski pritisk od vrha še večji. Obžalujemo lahko le to, da se v naši praksi načrtneje ne ukvarjamo s prenosom raziskovalnega dela v prakso in da iz naših vrst še ni zrastel znanstveno - raziskovalni kader za naše specifične pogoje. To pa še povečuje uspešnost študije dr. Marjana Kotarja. Priporočam jo vsem gozdarjem, ki še niso segli po njej. Naslov je: "Rast smreke na njenih naravnih rastiščih v Sloveniji", Inštitut za gozdno in lesno gospodarjenje pri Biot. fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 1980. Janez Košir OBČNI ZBOR DIT ZA LETO 1981 27. marca 1981 smo se člani DIT zbrali na svojem letnem občnem zboru, kjer smo poleg drugega obravnavali delo v preteklem e-noletnem obdobju in si začrtali program dela za leto 1981. V tem sestavku podajamo poročilo upravnega odbora, program dela za leto 1981 in sklepe občnega zbora. Poročilo upravnega odbora: Poročilo je sestavljeno za obdobje od občnega zbora 27.2.1980 pa do danes ter je razdeljeno po posameznih področjih aktivnosti, tako kot smo jih zapisali v programu dela za leto 1980. Na zadnjem občnem zboru smo sprejeli za enoletno obdobje precej obsežen program dela DIT, katerega smo z manjšimi korak-turami, ki so jih narekovali organizacijski pogoji, tudi realizirali. 1. Izobraževanje članov V aktivnosti izobraževanja članov smo načrtovali za leto 1980 tri predavanja iz aktualne problematike o gozdarstvu, izvedbo botanične ekskurzije v Malo Pišnico, ogled še preostalih delovnih organizacij članic SOZD ter organizacijo strokovne ekskurzije. Organizirali smo pet predavanj, in sicer: 1. Naravna dediščina v varstvu okolja, predavatelj je bil prot. Stane Peterlin. Predavanja se je udeležilo 30 članov. 2. Ponudba papirne industrije -priložnost za izboljšanje naših gozdov, predavatelj je bil Slobodan Raič. Predavanja se je udeležilo 12 članov. 3. Zgradba in razvoj gorskega smrekovega gozda in gospodarjenja s tem gozdom, pre- Vaje na težkem zgibnem traktorju F oto GG davatelj je bil mag. Marjan Kotar. Predavanja se je udeležilo 40 članov. 4. 'Predavanje "Pomen načrtovanja v gozdarstvu" so pripravili strokovni delavci GG Kranj in se ga je udeležilo 12 naših članov. 5. Skupaj s sindikalno organizacijo smo organizirali več predavanj kot smo planirali, vendar pa nismo organizirali predvidene obravnave problematike s področja lovsko-gos -podarskega načrtovanja ter gojitvene problematike na GG Bled. Program ogleda proizvodnje v delovnih organizacijah članicah SOZD GLG smo v celoti realizirali, saj smo si v preteklem letu ogledali proizvodnjo v tovarni ZLIT Tržič in v Aero Medvode. Poleg teh dveh delovnih organizacij članic SOZD GLG smo si ogledali tudi proizvodnjo v tovarni Elan Begunje. Tudi v letu 1980 smo člani DIT, kot že vsa leta poprej, organizirali ogled lesnega sejma v Celovcu. Ogleda se je udeležilo 16 članov. V juliju smo organizirali ekskurzijo v Malo Pišnico, katere pa se je, predvsem zaradi slabega vremena, udeležilo le 8 članov. V programu za leto 1980 smo zapisali, naj se predvsem iz stabilizacijskih vzrokov organizira skromnejša strokovna ekskurzija. Menim, da je bila ekskurzija v Delnice in na Krk, ki smo jo or -ganizirali v oktobru, glede potrošenih sredstev res precej skromnejša od nekaterih ekskurzij v preteklih letih, vendar pa ji glede strokovnega izpopolnjevanja in drugih koristi takšnih srečanj, ne moremo dati ocene skromna. Ekskurzije v Delnice in na otok Krk se je udeležilo 36 članov DIT. 2. Popularizacija gozdarstva Program nam je na tem področju dejavnosti nalagal oživitev sodelovanja gozdarjev s šolami, predvsem z organiziranjem ekskurzij v gozd ter predavanji o gozdu. Sodelovanje s šolami bi za preteklo leto lahko ocenili, da v nekaterih krajih poteka še nekako zadovoljivo, drugod pa je to sodelovanje vedno slabše. V preteklem letu so člani DIT organizirali za učence osnovnih šol več skupinskih ogledov gozdne učne poti. Kaj več pa na tem področju ni bilo storjenega. Sodelovanju z osnovnimi šolami bi mo -rali posvečati večjo pozornost, S predavanji, filmi pa tudi ekskurzijami v gozd, bi morali mladim na našem območju prikazati gozd in delo v gozdu predvsem s poudarkom na velikih spremembah, ki jih je prinesla sodobna tehnologija dela. Mladi naj bi spoznavali, da so tudi v gozdarstvu strokovno zahtevna in interesantna proizvodna dela, ki zahtevajo, ne samo fizično sposob -neea, ampak tudi izobraženega delavca. Tudi to naj bi bil eden od načinov, kako pridobiti domače mlade fante za proizvodno delo v gozdarstvu. Člani DIT smo tudi v letu 1980 skupaj z ostalimi delavci GG Bled izvedli tekmovanje gozdnih delavcev in kmetov, lastnikov gozdov. 3. Varstvo gozdov Akcija ugotavljanja onesnaženosti zraka na osnovi lišajev se je v letu 1980 nadaljevala, vendar nekateri člani niso opravili vseh dolžnosti, ki so jih v zvezi s to akcijo prevzeli in tako še nimamo izdelanih dokončnih rezultatov. Tudi akcija "drevesa spomeniki" še poteka. V pripravi je osnutek določanja dreves spomenikov. 4. Poživitev kulture V letnem programu smo si zadali nalogo, da organiziramo likovno razstavo gozdarjev umetnikov - samoukov. Razstavo smo organizirali v septembru v avli osnovne šole na Bledu pod naslovom "Gozd, človek, kultura". Razstavljali so umetniki Janez Černeč, Boštjan Košir in Stane Jarem. Na otvoritvi razstave je sodeloval tudi pevski zbor ' Gozdar", pri katerem sodeluje veliko naših gozdnih delavcev z Gor-juš in Koprivnika. Poleg te planirane razstave smo v letu 1980 organizirali še razstavo slikarskih del Antona Plemlja. Za širjenje naše kulturne razgledanosti smo si v letu 1980 skupinsko ogledali Železarski muzej na Jesenicah. Pregled celotnega enoletnega dela nam kaže, da smo v preteklem letu glede organiziranja predavanj, ekskurzij in prireditev pokazali dovolj veliko aktivnost. Če smo lahko zadovoljni s številom organiziranih predavanj, ekskurzij in drugih prireditev, pa nikakor ne moremo biti zadovoljni z udeležbo na teh predavanjih in prireditvah. Od skupaj 95 članov DIT je bila povprečna udeležba na predavanjih in prireditvah le 23 udeležencev ali slabih 25 %. Iz statističnih podatkov o udeležbi na predavanjih bi lahko sklepali, da člani kažejo večje zanimanje za teme iz gojenja in varstva gozdov. Vendar bomo morali v bodoče pokazati tudi več zanimanja za znanja s področja ekonomike, organizacije dela, izobraževanja, vrednotenja dela in druga področja, s katerimi se pri našem delu vse pogosteje srečujemo. Program dela za leto 1981: Upravni odbor DIT gozdarstva je na 4. seji dne 27. februarja 1981 pripravil predlog načrta del za letošnje leto, ki ga dajemo občnemu zboru v presojo, dopolnitev in sprejem. Pri sestavi načrta smo upoštevali naslednja izhodišča: 1. Društvo združuje strokovnjake s področja gozdarstva ter s svojim delom prispeva k reševanju strokovnih vprašanj in snovanju novih pridobitev tehnike in deluje v okviru Zakona o splošnem ljudskem odporu. 2. Obravnava važna strokovna in organizacijska vprašanja, ki so pomembna za razvoj gozdarstva. 3. Zaradi vse večjega pomena gozdov za varstvo okolja in zaradi splošnega družbenega interesa nad gozdovi, se društ vo zavzema za sodelovanje gozdarstva z vsemi zainteresiranimi družbenimi in družbenoekonomskimi ter samoupravnimi interesnimi skupnostmi območja pri obravnavanju teh vprašanj. Upoštevajoč opisana izhodišča in dosedanjo organizacijo delovanja smo v program vključili. 1. reševanje problematike pri gospodarjenje z gozdovi, pos pešitev novatorstva in predvsem racionalizacije na področju gozdarstva ter izobraževanje; 2. popularizacijo gozdarstva; 3. varstvo okolja; 4. delovanje društva na področju kulture. 1. Reševanje problematike pri gospodarjenju z gozdovi, pospešitev novatorstva in predvsem racionalizacij na področju gozdarstva ter izobraževanje. Za reševanje te problematike nameravamo pripraviti 2 do 3 razprave. Že lani bi morali pripraviti razprave: - obravnava območnega načrta, - gojitvena problematika pri GG Bled, - pogoji gospodarjenja v TOK gozdarstva Bled. Za razprave sodimo, da so aktualne in jih bomo pripravili letos. Nova dognanja v gozdarstvu bomo članom v čim večji možni meri predstavili s kratkimi predavanji in razpravami. Pri tem bomo prosili za pomoč strokovnjake z gozdarskega inštituta, fakultete in vodilne strokovnjake z gozdnih gospodarstev, tako, da bomo nova dognanja čimbolj približali praksi. Predvidevamo, da bo mogoče organizirati vsaj tri predavanja in razprave s tega področja. V kolikor bodo na voljo predavatelji, bomo organizirali tudi predavanja s poljubno-znanstve-no vsebino. Poleg predavanj bomo organizirali ogled drevesnice v Mengšu, arboretuma v Volčjem potoku in botanično ekskurzijo po zgornji gozdni meji Karavank. Kot že nekaj let, bomo tudi letos organizirali skupni ogled lesnega sejma v Celovcu. V letošnjem letu predlagamo, na osnovi priporočil naših članov in na osnovi vabila kolegov s Pounja, ogled gozdov in gospodarjenje z njimi na njihovem pobočju. 2. Popularizacija gozdarstva Sleherni član naše samoupravne družbe mora o pomembnosti gozdov vedeti vedno več. S poznavanjem pomembnosti gozda se bo tudi odnos do gozda izboljšal, kar je za sam gozd in za gozdarstvo zelo pomembno. Lani je ing. Veber pripravil diapozitive kot pripomoček za predavanje o gozdovih po osnovnih šolah, za kar se mu ob tej priložnosti prav lepo zahvaljujemo. Diapozitive hra -ni tov. Silič - tajnik društva. Vsak član si jih za predavanja lahko izposodi. V letošnjem aprilu in maju morajo mentorji po osnovnih šolah pripraviti predavanja o gozdu kot prispevek k akciji v tednu gozdov. V tem tednu pa naj bi organizirali še ogled gozdne proizvodnje, gozda in ogled gozdne učne poti v Radovljici. Zakladanje in krojenje ob gozdni cesti Foto GG Močan mož k močnemu stroju - Foto GG Kot že tradicionalno, bomo tudi letos skupaj z osnovno organizacijo sindikata GG Bled izvedli tekmovanje gozdnih delavcev in kmetov. 3. Varstvo okolja Nedvomno se moramo v našem društvu stalno zavzemati za ohranjevanje zdravega okolja. Že dve leti poteka akcija ugotavljanja onesnaženosti zraka na osnovi stanja lišajev. Ker je to enkratna naloga in ker bi morali stanje lišajev na vsem področju ugotoviti v istem letu, smo jo načrtovali samo na eno leto. Zal pa jo moramo zaradi neopravljenih del razširiti že na tretje leto. Tako bo letos treba popisati stanje lišajev na področju Jesenic in Radovljice, kjer je narejenega še zelo malo, za ostala področja pa bo treba podatke le dopolniti. V letošnjem letu z akcijo zaključujemo. Ugotavljanje dreves spomenikov je postala stalna naloga društva in bomo v ta namen pripravili poseben pravilnik. V letošnjem letu nameravajo pričeti z obnovo pešpoti skozi Pokljuško luknjo in po dolini Ribičiče. Pri tem bi moralo sode lovati tudi naše društvo in pomagati pri odkrivanju naravnih zanimivosti in posebnosti, saj na tem področju med drugimi najdemo celo fragmente pragozda. Že lani smo predvidevali ogled filma o Dvorski vasi in upajmo, da ga bomo letos videli. 4. Delov; nje društva na področju kulture Letos ne predvidevamo izvedb razstav, ampak smo se s KUD Bled domenili, da bo vse naše TO redno obveščal o razstavah, članom pa priporočamo, da si jih ogledajo. Ocenjujemo, da j e predlog programo obsežen; ker pa vemo, da vsakega ne zanima vse in da vsak vsega tega ne rabi, smo skušali v program vključiti za vsakega nekaj. Sklepi občnega zbora: 1. Razprava je načela potrebo delovne organizacije, da v svoje poslovanje vključi tudi robne dejavnosti, ki se razvijajo na področju gozdov. Ta potreba se kaže tako s strani racionalnega poslovanja kot s političnega stališča. Smatramo, da smo za upravljanje gozdnega prostora najbolj poklicani, da dajemo mnenja, kaj in kako se dela v tem prostoru. III. KONGRES SAMOUPRAV -LJALCEV JUGOSLAVIJE 1981 V Beogradu bo od 1. do 18. junija 1981 ITI. kongres samoup-ravljalcev Jugoslavije. V Sava centru se bo zbralo 1724 delega -tov in 80 gostov. Slovenijo bo zastopalo 212 delegatov, tri bomo izvolili v naši občini. Za ilustracijo naj povemo, da je bil I. kongres samoupravljalcev 1957. leta v Beogradu, II. pa 1971. leta v Sarajevu. Oba sta potekala v času zaostajanja v razvoju samoupravljanja in sta z jasnimi usmeritvami pomenila nadaljnji zagon za popolnejše osvobajanje dela in za povečanje produktivnosti. Tudi današnji trenutek v razvoju samoupravljanja in socialističnega sistema ni preprost. Srečujemo se s številnimi gospodarskimi problemi, ki deloma koreninijo doma, deloma pa so rezultat razmer v širšem družbenem okolju. III. kongres in predpriprave nanj nam nudijo izjemno priložnost, da v sleherni sredini analiziramo svoje delo, slabosti in pomanjkljivosti ter uspehe in ponudimo samoupravne rešitve za nadaljnji razvoj. Pričakovati je veliko odmevnost kongresa doma in v tujini, saj 2. Potrebno je organizirati skupne strokovne pogovore na ravni delovne organizacije. To je bilo že večkrat predlagano v preteklih letih. 3. Potrdi se letna bilanca DIT gozdarstva Bled v predlagani obliki in sprejme program dela za leto 1981. 4. Samoupravna organiziranost naj bo taka, da bo možen sistem enotnega načrtovanja tako tehničnega kot biološkega. III. KONGRES SAMOUPRAVLJALCEV JUGOSLAVIJE , 1981 bo letos najpomembnejša manifestacija v Jugoslaviji. Nekateri nam nenaklonjeni dejavniki v svetu bodo, kot doslej, iskali le naše napake zato na kongresu ne sme manjkati kritičnih analiz, ki bodo še bolj afirmirale samoupravljanje in bodo hkrati nudile oporo naprednemu delavskemu gibanju v svetu. VSEBINSKA USMERITEV Temeljno gradivo za pripravo kongresa so usmeritve in teze, ki so bile objavljene v Sindikalnem poročevalcu št. 8/1980 in 1/10. 1. 1981. Teze, ki nosijo naslov ZDRUŽENO DELO V BOJU ZA SOCIALISTIČNO SAMOUPRAVLJANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ opredeljujejo tri osnovna tematska področja: 1. Pridobivanje in razporejanje dohodka 2. Samoupravno povezovanje in združevanje na podlagi dohodka, bistveni dejavnik družbene reprodukcije, samoupravnega planiranja in razvoja 3. Združeni delavci v delegatskem sistemu Vsa tri tematska področja so notranje razdeljena še na ožje sklope vprašanj. Teze naj bi zlasti spodbudile reševanje žgočih problemov v naših delovnih sredinah. Razprave bodo nudile možnost za kritično analizo stanja in iskanja samoupravnih rešitev. Na osnovi sporočil kongresu, ki so Izvirna oblika posredovanja rešitev in predlogov, bo oblikovana osnutek resolucije, ki ga bodo delavci in občani obravnavali v mesecu aprilu. Resolucija bo na ta način rezultat bolj ali manj uspešnega dela v pripravah na kongres. Republiški koordinacijski odbor za pripravo III. kongresa, medobčinski in občinski koordinacijski odbori so se temeljito lotili dela in pripravili vse potrebno, da bodo nosilke sporočil in tematskih razprav pravočasno pripravile predloge. V Sloveniji bo poslalo sporočila kongresu 16 TOZD, med njimi tudi MURKA IZ LESC. To šd ne pomeni, da mimo planiranih sporočil posamezne sredine ne morejo posredovati dodatnih, tehtnih sporočil kongresu. Razprave delegatov so naslednja možna oblika posredovanja pripomb kongresu zato bo potrebno posvetiti veliko pozornost izbiri delegatov. Kot smo videli, sporočil in tematskih razprav ne pripravljajo vse TOZD, pač pa moramo v vseh delovnih sredinah pripraviti temeljito oceno samoupravne organiziranosti, ki bi jih bilo ugodno obravnavati skupaj z osnutkom resolucije III. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije. PRIPRAVE NA III. KONGRES V OBČINT RADOVLJICA Občinski koordinacijski odbor za pripravo III. kongresa samoupravljalcev je v naši občini pri- pravil vse potrebno za tematske razprave ter ocene samoupravne organiziranosti. V občini imamo štiri nosilce tematskih razprav: Veriga Lesce - Problemi in doseženi rezultati v svobodni menjavi dela Med delavci TOZD in delavci delovnih skupnosti skupnih služb, Murka Lesce - Združevanje dela in sredstev med proizvodno in trgovinsko OZD in priprave, oblikovane in sprejem samoupravnih sporazumov v trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev na osnovah skupnega prihodka, samoupravnega sporazuma o temeljih skupnega plana in skupnega letnega plana. Na isto temo je Murka že pripravila SPOROČILO kongresu in ga obravnavala ter poslala republiškemu koordinacijskemu od- - OLG Bled in MSZSS - Uveljavljanje sistema planiranja kot podlaga za uresničevanje dohodkovnih odnosov GLG Bled, - OK SZDL Radovljica - Izvršni organi v delegatskem sistemu. Tematske razprave bodo v občini pripravili do 15. aprila. V Verigi, Murki in OK SZDL Radovljica so že pripravili teze za Delavci TOZD Gradbeništvo smo 25. novembra organizirali ogled Cankarjevega doma v Ljubljani. Po zaključku delovnega dne smo se odpeljali z avtobusom proti Ljubljani. Med potjo smo se ustavili v Naklem pri Marinšku in si "privezali dušo" s toplim obrokom, nato pa nadaljevali pot v Ljubljano. Direktor Cankarjevega doma tov. Kert nam je zagotovil vodiča, ki nam je ljubeznivo razkazal prostore v domu, ki so bodisi že gotovi, bodisi v gradnji oziroma v fazi dograditve. organiziranje razprave. V teku je tudi postopek evidentiranja kandidatov za delegate. Koordinacijski odbor za pripravo III. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije pri MS ZSS za Gorenjsko je pripravil razrez evidentiranja za izvolitev delegatov po občinah in dejavnostih: JESENICE: 4 delegate - 2 predelava kovin, 1 družbeni in državni organi, 1 zdravstvo KRANJ: 8 delegatov - 1 grad- beništvo, 1 kemična in kovinska industrija, 1 promet in zveze, 1 kovinska industrija, 1 finančne organizacije, 1 organi SIS RADOVLJICA: 3 delegate - 1 tekstilna industrija, 1 turizem -ženska, 1 trgovina; 1 delegat naj bo star do 27 let ŠKOFJA LOKA: 4 delegate - 1 kovinska industrija, 1 gozdarstvo in lesarstvo, 1 kmetijstvo, 1 tekstilna industrija in usnjarstvo TRŽTČ: 1 delegata - tekstilna in-usnjarska industrija. V aprilu in maju nas torej čakajo pomembne naloge. V TOZD in KS je potrebno izpeljati tematske razprave, v vseh sredinah pa moramo pripraviti ocene samoupravne aktivnosti. Med drugim smo videli veliko sprejemno dvorano s čudovitimi lestenci, tla iz hotaveljskega marmorja, stene pa krase prelepe, po več kvadratnih metrov velike tapiserije iz vseh jugoslovanskih republik z značilnimi motivi. V tej dvorani razstavljajo svoja dela tudi umetniki - sli -k arji, grafiki in likovniki. Videli smo tudi Linhartovo dvorano, ki bo služila odrskim prireditvam. Dvorana bo imela odrsko izvedbo posebnega sistema, ki še ni dodelan, izvajalci pa so nemški strokovnjaki. Sprejela bo lahko do 1700 obiskovalcev. GRADBENIKI---------- V CANKARJEVEM DOMU Tej dvorani sledi dvorana za lutkarske predstave, ki je že služila svojemu namenu, saj so si otroci v njej že ogledali prvo lutkovno predstavo. POŠKODOVANI GOZDOVI V ČIČERIJI NAS PRIČAKUJEJO Videli smo tudi okroglo dvorano, ki pa še ni dokončana; ta bo lahko sprejela 1200 obiskovalcev. Pred njo so garderobe, levo od nje pa je predviden bife za ok-krepčila. Pred domom je predvidena Cankarjeva ploščad, na kateri bo stal kip pisatelja Ivana Cankarja. Kip bo izdelal kipar B. Kalin. Za domom pa bo Kraigherjeva ploščad, s kipom znanega pok. revolucionarja B. Kraigherja. Celotna investicija za gradnjo doma predv. 42 miljard in bremeni SR Slovenijo. Stabilizacijski ukrepi bodo sicer zavrl! hitro dograditev, vendar bodo začeta dela dokončali oziroma zaključili. Po ogledu Cankarjevega doma smo odšli na Gospodarsko razstavišče in si ogledali predstavo Velikega moskovskega cirkusa. Naši sodelavci, delavci iz drugih republik in tudi otroci naših sodelavcev so bili nad umetnijami moskovskih umetnikov - ak‘-r ob atov, žonglerjev in klovnov svetovnega slovesa Olega Popova nadvse zadovoljni oziroma navdušeni. Zadovoljni, sproščeni ter navdu -šeni smo se v večernih urah vrnili na Bled. M. Z. Preteklo jesen je katastrofalni žled poškodoval večino gozdov na Brkinih in Čičariji. Ker proizvodne zmogljivosti Zavoda za pogozdovanje Krasa, kjer je večina poškodb, ne zadoščajo potrebam, so se slovenski gozdarji domenili za solidarnostno pomoč. Gozd-dovi z najhujšo prizadetostjo so bili razdeljeni med gozdna gospodarstva Slovenije. Naša organizacija bo reševala najjužnejši del prizadetega območja: Čičarijo. Tamkajšnji gozdovi so večinoma čisti bukovi panjevci s povprečno zalogo 60 m3 na hektar. Od gozdnih prometnic obstojajo le konjske vlake. Prebivalstvo je povečini že zapustilo oddaljenejše vasi, ki so opustele. Skupina naših strokovnih delavcev si je ogledala prizadeto območje in pripravila načrt za proizvodnjo. Ugotovila je, da so bile prve cenitve škode previsoke. Potrebno bo zgraditi ceste, vlake in tudi obljubljene nastambe še niso zagotovljene. Dogovarjamo se z GG Kočevje za medsebojno pomoč pri gradnji prometnic. Čičarija je gospodarsko nerazvito področje. Primorsko gospodarstvo pričakuje lesno surovino, ki mu primanjkuje. Zagotovljena cena za napadli les, ki bi se uporabljal za proizvodnjo i-vernih plošč, ne bo pokrila visokih proizvodnih stroškov. I. V. _______ Poškodovani bukov panjevec na Čičaviji - Foto: I. V. L SEJE SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA_ZZ 24. marca je bila seja družbenopolitičnega zbora skupščine občine Jfadovljica,_ 25. marca pa ita "se "na 26. seji ločeno sesta-lazbora krajevnih skupnosti in združenega dela. Delegati šo obravnavali vrsto vprašanj in sprejeli:'....... - osnutek družbenega plana obči- ne Radovljica za obdobje 1981-85. Javna razprava o osnutku bo trajala do 20. aprila 1981. Osnutek plana še ni vsklajen na področju negospodarstva - otroško varstvo in izobraževanje in na področju zaposlovanja. Predsednik Izvršnega sveta skupščine občine Radovljica Stanko Slivnik je opozoril delegate, da je predpogoj za uresničitev začrtanega srednjeročnega dokumenta kvalitetno prestrukturiranje gospodarstva, uresničitev izvoznih načrtov in izboljšanje izobrazbene stopnje zaposlenih v združenem delu naše občine. Nosilci razvoja v naslednjih petih letih bodo v občini Radovlji- ZapuSčena vas Gojaki na Čičariji Foto: T.V. ca Veriga Lesce, Elan Begunje, Iskra Otoče in LIP Bled. Vezenine Bled so vključene v osnutek takole: "Proizvodna usmeritev delovne organizacije Vezenine Bled ostane v obdobju 1981-85 nespremenjena. Rast posameznih kategorij bo naslednja: 1% poprečna stopnja rasti zaposlovanja TOZD; pozamenterija ob istočasni stagnaciji števila zaposlenih v TOZD Damska oblačila poprečna letna stopnja rasti do- hodka okoli 4%, povečanje izvoza za približno 5%, zmanjšanje uvoza za približno 14 %, količnik pokrivanja uvoza z izvozom bo 1,44. Doslej je prišla na osnutek plana pripomba, naj vse gorenjske občine v srednjeročne plane vključijo tudi Muzej NOB v Begunjah; - predlog odloka o potrditvi zaključnega računa proračuna ob- čine Radovljica za leto 1980. Doseženi prihodki proračuna za leto 1980 so po zaključnem računu znašali 120.239, 329,44 din, od tega je bilo razporejenih 108,670.043,00 din prihodkov in presežek 11,569. 286,44 din. - predlog odloka o proračunu občine Radovljica za 1. 1981, ko bodo planirani prihodki znašali 138.340. 229,00 din, kar pomeni 18 % več kot lani. - predlog odloka o spremembi odloka o davkih občanov občine Radovljica, katerega bistvena noc-vost je, da oddajalcem tujskih sob ne bodo obdavčevali prometa do višine 30.000,00 din, tistim pa, ki to vsoto presegajo jo bodo odšteli od prometa. Na ta način želijo vzpodbuditi oddajanje tujskih sob, ki že nekaj let vztrajno pada. Znafno je namreč, da so investicije v hotelske sobe zelo drage, ena soba stane 1 milijon din; - predlog odloka o komunalnih taksah občine Radovljica, ki povečuje parkirnino in turistično takso. Parkirnina bo v celi občini enotna in bo za osebne avtomobile znašala 10 din, za motorna kolesa 5 din, za kombi vo -žila in vozila s prikolico 20 din, ter za avtobuse 40 din. Le v Mali in Veliki Zaki, kjer ne pobirajo vstopnine za kopalce, bo parkirnina dražja za 10 din. Delegati so sklenili, naj namenijo 50 % zbrane turistične takse na Bledu za ozdravitev Blejskega jezera. To bo stalen vir dohodkov, ki bo omogočil kandidiranje za bančne kredite in s tem uresničitev zastavljenega načrta ozdravljenja Blejskega jeze -ra, ki je predpogoj razvoja blejskega turizma in tudi turizma v občini Radovljica. Pripombe na ta odlok so imeli : delegacija državnih organov in JLA, Veriga Lesce in Vezenine Bled; - predlog odloka o plačevanju prispevkov iz dohodka za solidarnostne namene; - predlog odloka o elementih za določanje odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča; - družbeni dogovor o izgradnji in financiranju nove stavbe Muzeja ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani. Ta muzej, pomemben za celo Slovenijo, naj ne bi finančno bremenil skupne in spl. porabe v občinah. Delegatsko vprašanje Verige iz Lesc, če se bodo zaradi izgradnje muzeja povečale prispevne stopnje za kulturo, izobraževanje in raziskovanje, so poslali omenjenim republiškim samoupravnim interesnim skupnostim; - predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah za usklajeno u-rejanje odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka delovnih skupnosti upravnih in drugih organov družbeno-političnih skupnosti ter pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo; - predlog sklepa za pomoč občinam - prizadetim od poplav in žledenja, ki bodo iz sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč dobile din 139,895. 040,00 din; - osnutek zakona o volitvah in delegiranju v skupščine in - osnutek zakona o določitvi o-kolišev in števila delovnih mest po dejavnostih in okoliših za zbor združenega dela skupščine SR Slovenije; - predlog družbenega dogovora o skupnih zasnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v socialistični republiki Sloveniji; - ugotovitveni sklep o veljavnosti samoupravnega sporazuma o načinu združevanja in uporabi sredstev, ki jih delavci TOZD namenjajo za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevnih skupnostih. - V delavski svet Gorenjske bolnice Jesenice so delegati imenovali Franca Coljo, delegata SO Radovljica, v organe samoupravne delavske kontrole Gorenjske bolnišnice Jesenice pa Staneta Piska, delegata zbora združenega dela skupščine občine Radovljica. - Delegacija Elana je postavila delegatsko vprašanje v zvezi z zazidalnim načrtom Poddobrava--Begunje, na katerega bo dobila pismeni odgovor. INDOK CENTER RADOVLJICA Transport lesa je navezan na proizvodnje faze gozdne Foto GG POTEK UGOTAVLJANJA ONESNAŽENOSTI ZRAKA Leta 1 979 smo si člani Društva inženirjev in tehnikov gozdarstva Bled zadali nalogo ugotavljanja onesnaženosti zraka na osnovi razširjenosti lišajev. Akcija je po izdelanih in sprejetih navodilih začela potekati takoj v letu 1979. Kljub zagotovilu članov DIT, zlasti pa tistih, ki bi morali na terenu popisovati razširjenost li-šajskih skupin, akcija ni potekala po prvotni zamisli oziroma ni bila zaključena v letu 1980. Zato je upravni odbor DIT rok za zaključitev naloge podaljšal, vendar še do danes ni izvršena v takem obsegu, da bi se za območje dalo napraviti ustrezne zaključke in karto z vrisanimi stopnjami onesnaženosti. Po posameznih TOZD in delih TOK je situacija dokaj različna. Največ popisov je napravljenih na področju TOZD Gozdarstvo Bohinj in TOK o. e. Bohinj, kjer manjkajo popisi samo še za gozdni revir Spodnja dolina. Za TOZD Gozdarstvo Pokljuka manjka revir Redovna in TOK o. e. Pokljuka v celoti. V jeseniški občini je bilo napravljenih le nekaj popisov, kar še zdaleč ne zadostuje, na TOK o. e. Radovljica pa do sedaj še niso začeli popisovati. Zaradi nedokončanega dela se zbrano gradivo še ne more obdelati ali pa bi bil končni izdelek zelo pomanjkljiv in netočen. Zato je upravni odbor DIT sklenil, da se aktivnost na tem področju v letu 1981 nadaljuje in da vsi člani, ki svoje zadolžitve še niso zapolnili, to storijo še v prvi polovici letošnjega leta. Toman Valentin Tako preiskušanje energetskih virov je tvegano Foto GG ČLANI DIT OBISKALI "SEMESADIKE" MENGEŠ. LES KOT ENERGETSKI VIR Podražitev surove nafte v zadnjih letih je povzroCila svetovno gospodarsko krizo. Ker je les najpomembnejša obnovljiva energetska surovina, dobiva gozdarstvo še eno pomembno vlogo javnega pomena. Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije je konec novembra organizirala posvetovanje: Les kot energetski vir. Glavna tema pogovora so bili lesni ostanki, ki napadejo v gozdu in ostanki lesne industrije. Izra-Cun gospodarnosti nadomeščanja nafte z lesom daje prednost lesu, katerega uporabna energetska vrednost je za polovico cenejša. To pomeni, da se v primeri z nafto splaCa kuriti tudi z bukovo celulozo. Po podatkih za leto' 1972 (Žumer ) smo za energijo v Sloveniji porabili 47,4 % premoga, 36,2 % nafte, 10,6 % lesa, 5,7 % hidroenergije in 0, 1 % zemeljskega plina. Če se vrnemo na gozdne ostanke, obstajajo številne ovire pri proizvodnji te energetske rezerve. Prva ovira je tržišCe, ki takega materiala ne sprejema. To so spoznali postojnski gozdarji na lastni koži. KljuCni problem je pomanjkanje delavcev v gozdarstvu zaradi zapostavljanja pri delitvi osebnih dohodkov. Pridobivanje seCnih ostankov lahko postane tudi gojitveni problem, ker na vsakem rastišCu ni dopustno odvzemati velik delež biomase, ki je potrebna ohranjanju plodnosti tal. V sedanjem trenutku je potreba po seCnih ostankih izražena le v smislu nadomeščanja dražjih e-nergetskih virov. ResniCna potreba se bo pojavila takrat, ko bomo zašli v energetsko krizo in ko nam bo zaCelo primanjkovati energetskih virov. Referati in posvetovanja so bili v pismeni obliki posredovani vsem tozdom. I. V. Po obCnem zboru DIT Gozdarstva Bled koncem marca, je bil po letnem programu aktivnosti najprej na vrsti ogled delovne organizacije "Semesadike" Mengeš,ki se ga je udeležilo 15 naših Članov. Z navdušenjem nas je sprejel direktor Matko Lipovšek, dipl. ing., ki nas je tudi vodil in nam razlagal vse do mraka kljub obilici dela v tem letnem Času. Spoznali smo razvoj in uspehe te delovne organizacije v vsem povojnem Času in današnje stanje ter probleme, med katerimi so tudi taki, za katere se nam je zdelo nerazumljivo, da niso rešeni s pomoCjo vsega slovenskega gozdarstva. Kot prvo smo si ogledali semenarno z dvema hladilnicama, ki imajo kapaciteto za potrebe vsega jugoslovanskega trga. Oskrbujejo ga s semeni domaCe proizvodnje 85 - 90% in z uvoženimi semeni 80 -85%. Zato je treba zbirati storže, o-ziroma semena tudi v drugih republikah, da je zadolženo zakonskim predpisom glede provenienc. Obiranje storžev opravijo gozdna gospodarstva deloma sama, ostalo pa opravijo s svojimi ekipami. Na podroCju obiranja storžev se že pojavlja problem obiralcev, ki jih že primenjkuje. Ker se lahko zgodi, da bodo zaradi tega kmalu ostali brez kvalitetnega semena, si prizadevajo za osnovanje semenskih plantaž. Zato že vzgajajo cepljenke nižinskega in višinskega macesna, duglazije in rdeCega bora. Poleg zagotovitve semena, s kontroliranim poreklom z genetskega stališCa, najboljših lastnosti je s tem zagotovljeno tudi lažje o-biranje semena in pogostejši ciklusi obrodov. Za potrebe vzgoje in pridelovanja sadik ima DO "Semesadike" Mengeš 62 ha drevesničarskih površin v Mengšu, v Radvanjih pri Mariboru in Tišini pri Murski Soboti. V Mengšu imajo tudi hladilnico z 920 m3 hladilnega prostora. Kapaciteta drevesnic je 18 do 21 milijonov sadik letno, od tega je 80 % smreke. Od te koliCine porabimo v Sloveniji le 40 % sadik, ostalo pa v drugih republikah. Tega bo vedno manj, ker druge republike snujejo svoje drevesnice, osamo- ZATRNIK NEKDAJ IN DANES svajanje pa je prisotno tudi na področju semenarstva. Glede na perspektivno manjšo prodajo sadik v druge republike in nepovečano porabo v Sloveniji, kljub razširjeni gozdnobiološki reprodukciji, se kolektiv razvija tudi na drugih področjih. Poleg hortikulture je zanimiva proizvodnja okrasnih storžev, ki jih bodo letos prodali že 470 ton in to na zahodnoevropsko tržišče. Poleg deviznega učinka je treba poudariti, da gre pri tem, eara-di ustrezne tehnologije, za stranski proizvod pri semenarstvu in pa za material, ki ga je treba le pravočasno nabrati in potem ustrezno pripraviti za prodajo. Na koncu naj omenim, da je tak razvoj dosegel kolektiv, ki danes šteje 75 ljudi, da so marsikatero izboljšavo pri tehnologiji dosegli sami, kar nam je tovariš Lipovšek kar sam z navdušenjem demonstriral. Ugotavljamo, da je bil tak ogled koristen in da ne more biti res, da se vse to, kar smo videli in slišali v dveh urah, lahko spozna že z bežnim priložnostnim obiskom. Toman Valentin Pri uri zgodovine so v razred prinesli čudovit kip Venere. Pa je hudomušni profesor vprašal dijaka: "Kaj ti je na tem kipu najbolj všeč?" "Gornji del telesa" je odvrnil mladenič. Vpraša profesor drugega dijaka in ta odgovori "noge", in vpraša tretjega, kaj mu je na kipu najbolj všeč, dijak pa gre brez besed iz razreda. M. Z. Na jasi vzhodnega pobočja mogočne pokljuške planote, 900 m nad morjem, osem kilometrov oddaljen od Bleda, leži Zatrnik. Po izročilih je v fevdalni dobi živel tam en sam gospodar, ki so se mu v zakonu rodili trije sinovi. To so bili: Anže, Adam In Martin. Mož je kasneje razdelil svoje obširno posestvo na tri enake dele. Tako so nastale tri, še vedno mogočne kmetije ter nova stanovanjska in gospodarska poslopja. Poimenovali so jih kar po imenih sinov. Tako se še danes pravi pri Adamovcu (Pretnar), pri Anžku (Urevc) in pri Martinovcu (Lah). Edini trdni kmet na Zatrniku je danes le še Adamove. Pri Anžku, kjer je bilo rojenih kar dvanajst otrok, je sin Florjan obnovil celotno posestvo in si posta -vil povsem novo stavbo, ki že služi gostinskemu namenu. Pri Martinovcu so nekaj že prodali, kmetija je razdrobljena in se tu že pojavljajo drugi ljudje. Med vojno je Zatrnik že leta 1941 gostil prve partizane. Prvi partizani so se iz Gorij preko Za-trnika in Mrzlega studenca pomikali na znano vstajo, ki so jo nameravali izvesti z bohinjci na Nomenju, Vendar do nje ni prišlo zaradi izdaje in drugih oko- liščin. Zato so se gorjanski prvoborci vračali preko Zatrnika na svoje domove. Večino le teh so Nemci potem aretirali in jih odpeljali v kazenska taborišča, iz katerih se jih mnogo ni nikoli več vrnilo v rodne Gorje. Sicer pa se med vojno partizani niso nikdar dalj časa zadrževali na Zatrniku. Kraj je bil preveč izpostavljen in lahko dostopen nemškim motoriziranim enotam. Vendar so Nemci slutili partizane v bližini, zato so 13. marca 1942 Zatrnik skoraj izpraznili. Izselili so vse, tako da sta na Zatrniku ostali le dve družini. Danes je Zatrnik znan predvsem kot smučarsko središče Bleda, ki si je s tem pridobil zimsko sezono. Pred leti so namreč na Zatrniku izsekali in očistili precejšnja pobočja in postavili vlečnice in sedežnico. Zatrnik je lahko dostopen po lepi asfaltni cesti prav do žičnic, primeren pa je za smuko tako za vrhunske smučarje kot tudi za začetnike, ljubitelje smučanja. Letos je ponudba s postrežbo lačnim in žejnim malo boljša od lanske. Parkirni,prostori so vedno pravočasno pluženi in je prostora za okoli 900 vozil. Jože Ambrožič Zatrnik v kopnem Foto: Jože Ambrožič LETNA KONFERENCA ZRVS II. Družbena dejavnost, ljudska obramba in družbena samozaščita V februarju 1981 je bila v Radovljici redna letna konferenca zveze rezervjiih vojaških starešin občine Radovljica. Predeed-nik konference Janko Stušek je podal poročilo o delu organizacije v letu 1980. Iz poročila in razprave je bilo ugotovljeno, da je bilo delo organizacije v preteklem letu dobro. Plan dela je bil v celoti izpolnjen. Sprejet je bil srednjeročni program dela organizacije za obdobje 1981-1985. ZRVS Radovljica se z oblikovanjem srednjeročnega programa vključuje v prizadevanja, da naš družbenoekonomski razvoj načrtujemo še bolj usklajeno, neprekinjeno, dolgoročno in na osnovi konkretnih razmer. Njena dejavnost je vezana zlasti na področje ljudske obrambe in družbene samozaščite. Skladno z osnovnimi izhodišči je posvečena posebna pozornost idejnopolitičnemu izobraževanju, splošnemu vojaškemu in samozaščitnemu usposabljanju RVS. Rezultati takšne usmeritve pa morajo voditi k temu, da bodo RVS svoje znanje uporabljali v vseh okoljih, kjer živijo in delajo ter bodo aktivno delovali kot aktivisti SLO in DS, zato so v srednjeročnem načrtu opredeljena vsa področja aktivnosti ZRVS. V njem so zajete tudi oblike sodelovanja in povezovanja z drugimi družbenopolitičnimi in obrambnimi dejavniki. V novo srednjeročno obdobje stopamo z zahtevnejšimi pogoji gos-podärjenja, ki jih bo ZRVS uveljavljala s prizadevanji, da se e-nake dejavnosti ne ponavljajo, zlasti pa s kakovostnim in racionalnim delovanjem. K temu sodi uveljavljanje kolektivnega dela, odgovornosti in vodenja, kar bodo opredelila nova pravila ZRVS občine Radovljica. I. Idejnopolitično izobraževanje, splošno vojaško in samozaščitno usposabljanje Program Idejnopolitičnega izobra ževanja, splošnega vojaškega in samozaščitnega usposabljanja temelji na zahtevah koncepcije in doktrine SLO. V programu je zajeta učna snov, ki zagotavlja usposabljanje rezervnih vojaških starešin za opravljanje njihovih funkcionalnih dolžnosti in obveznosti v vojni in za izvajanje nalog v miru na področju obrambnih priprav in za opravljanje nalog s področja SLO in DS. Program vsebuje štiri tematska področja: - idejnopolitično izobraževanje - splošno vojaško usposabljanje - varnostno in samozaščitno usposabljanje - informiranje Po določilih Zakona o vojaški obveznosti so pouk, ki ga organizira ZRVS dolžni obiskovati vsi rezervni vojaški starešine do dopolnjenih 60 let starosti ne glede na to, kam so razporejeni. Rezervni vojaški starešine, ki so razporejeni v JLA, TO, organih za notranje zadeve ter RVS nad 55 let starosti, se niso dolžni udeleževati praktičnih vaj in preverjanja znanja. ZRVS bo usmerjala svoja osnovna in poglavitna prizadevanja v krepitev splošne ljudske obrambe in družbene ‘samozaščite v vseh oblikah družbene-dejavnosti, podružbljanja ljudske obrambe in družbene samozaščite ter udeležbe v obrambnem in samozaščitnem usposabljanju prebivalstva, še zlasti mladine. III. Organizacijske in kadrovske zadeve Prizadevati si moramo, da svojo organiziranost prilagodimo novim spremembam. Zavzeli se bomo za uveljavljanje kolektivnega dela ter odgovornosti pri izvajanju nalog organizacij, organov in članov ZRVS. Več skrbi bomo posvetili tudi ustanavljanju in delovanju aktivov RVS v organizacijah združenega dela in osnovnih šolah. še več pozornosti moramo nameniti usmerjanju mladine v vojaške šole in izboljšanju politične strukture naše organizacije. IV. Informativno - propagandna dejavnost Informativno propagandna dejav- Začetek gradnje mehaniziranega skladišča na Rečici. Foto: Ažman nost bo usmerjena predvsem na naslednje naloge: - notranje Informiranje - informiranje o aktualnih vprašanjih - zunanje informiranje javnosti o delovanju ZRVS - razširjanje obramhno-vzgojne-ga tiska (revija Naša obramba, Obramba in zaščita, tednik TV-15 in vojaško strokovna literatura) - razstava, predvajanje filmov in proslave Naloge iz srednjeročnega programa 1981 - 1985 bodo komisije vsako leto konkretizirale v svo -jih letnih programih dela in jih opredelile po temah in času iz-vaj anja. Konferenca je sprejela sklepe za delo organizacije v letu 1981. Nekaj važnejših sklepov: 1. Člani ZRVS se zavedamo resnosti sedanjega gospodarskega položaja v državi. Zato se obvezujemo, da se bomo postavili po robu vsem negativnim pojavom, ki bi imeli namen slabiti napore pri bitki za stabilizacijo. V zavestno akcijo v tej smeri se bomo vključili ne le tam, kjer smo zaposleni, ampak tudi v kraju, kjer živimo. 2. Krajevne organizacije, kakor tudi osnovne bodo do 30. aprila 1981 končale letne konference. Naloga konferenc je med drugim, da analizirajo uspehe in neuspehe strokovnega usposabljanja in idejnopolitičnega izobraževanja v preteklem letu, da sprejmejo ustrezne sklepe v tistih organizacijah, kjer je uspeh pri us -posabljanju slab, evidentirajo kadrovske težave, da jih bodo rešili na volilnih konferencah, ki bodo do konca tega leta. 3. V jubilejnem letu 1981, ko slavimo 40. letnico vstaje slovenskega in jugoslovanskih narodov, bomo storili vse, da bo naše delo in vse akcije, izvedene v okviru naših or- 4 ganizacij, povezane s to ob- letnico. Poskrbeli pa bomo zlasti za naslednje: - krajevne organizacije ZRVS bodo skupaj s koordinacijskimi odbori za SLO pri krajevnih konferencah SZDL organizirale akcijo NNNP in poskrbele, da bo v akcijo vključen sleherni član ZRVS, tudi tisti, ki nimajo vojnega razporeda, oziroma niso več v vojni evidenci, - k strokovnemu usposabljanju in idejnopolitičnemu izobraževanju bomo pritegnili tudi tisti del članstva, ki v preteklih letih ni kazal volje za izobraževanjem in niso iz kakršnihkoli razlogov sodelovali pri vzgoji, še enkrat bomo pregledali, kateri od članov naše organizacije ne prejema revije Naša obramba in tiste, ki je ne prejemajo, prepričali, da se nanjo takoj naroče. Ta akcija ni usmerjena k pove -Čanju že tako visoke naklade^ ampak k smotrnejšemu individualnemu študiju naših članov, - vodstva krajevnih organizacij ZRVS morajo čimprej, toda najkasneje do 30. aprila 1981 ugotoviti, kateri člani so v preteklih letih storili največ za uspešno delo organizacije, za uspehe na predavanjih, pohodih in preverjanju znanja terjih pred -lagali za državna odlikovanja, plakete RVS Jugoslavije in priznanja ZRVS. Pred lagati je tudi primerno organizacije in poedince izven ZRVS, ki so zaslužni za uspešno delo krajevnih in osnovnih organizacij ZRVS, - 22. decembra bo tudi 40-let-nica ustanovitve Jugoslovanske ljudske armade. Ta praznik bomo še prav posebno svečano proslavili. Vse krajevne organizacije ZRVS bodo kot glavni organizatorji proslave pritegnili k praznovanju vse občane svojega kraja s pomočjo družbenopolitičnih organizacij. Krajevne organizacije ZRVS bodo sodelovale s sveti kra- jevnih skupnosti pri zbiranju podatkov za mladince - rekrute in njihove starše, pri izdelavi predlogov, v katerih rodovih in službah naj služijo vojaški rofc, kateri izpolnjujejo pogoje za komandirje oddelkov in kateri za sprejem v šolo rezervnih oficirjev. 5. Krajevne organizacije ZRVS bodo do 30. aprila 1981 predlagale sekretariatu Občinske konference ZRVS mlajše člane, potencialne kandidate za člane tekmovalnih ekip, ki i-majo voljo in sposobnost, da bodo tekmovali za našo organizacijo na republiških strelskih tekmovanjih, taktično -orientacijskih pohodih, na pohodu Po poti heroja Kebeta in sličnih tekmovanjih. 6. Anketa iz leta 1980 je pokazala, da večina članov ZRVS pogreša več strelskih vaj in da čutijo potrebo po preverjanju svojih strelskih sposobnosti. V občini deluje 8 strelskih družin, ki zajemajo vse vasi občine. Vsi zainteresirani naj se vključijo v te strelske družine, kjer bodo imeli na voljo dovolj orožja in streliva za usposabljanje svojih strelskih veščin. Letos praznujemo 40-letnico vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti ter socialistične revolucije in 40-letnico Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Ob tej obletnici bo osrednja republiška proslava 27. aprila 1981 v Ljubljani, proslava na ravni federacije pa bo 4. julija 1981 v Beogradu. Letos bo organizirana v 12 krajih Slovenije zvezna razstava Varnost in družbena samozaščita. Zadnja bo v Kranju od 16. do 23. septembra 1981. Tudi letos nam dovoljuje zvezni sekretariat za ljudsko obrambo ogled stalne razstave vojaške opreme in orožja v Nikincih v drugi- polovici maja. Potovanje bi združili z ogledom beograjskih zanimivosti in obiskom Spominskega parka Josip Broz Tito, muzeja 25. maj. Avale in Oplenca. Izlet bo organizirala OK ZRVS, v kolikor bo dovolj kandidatov. V tem jubilejnem letu se moramo Se posebej potruditi, da bomo program v celoti in kvalitetno izpolnili. Jordan Blaževič TONČKI V SPOMIN Minilo je leto, ko smo se za vedno poslovili od sodelavke MEDJA TONČKE iz Bohinja. S svojim poštenim in požrtvovalnim delom si je zaslužila svetel spomin med vsemi, ki smo jo poznali. Tončka je od leta 194 9, ko se je v svoji rani mladosti zaposlila v našem podjetju, opravljala slabo plačana dela, ki so bila prihranjena za delavke v revirju. Če je bilo potrebno, je znala meriti na kamionih, prevzemati v gozdu in pomagati pri odkazilu. Posebno trdne so bile zime, ko je opravljala moška dela v skladišču. Take so bile razmere pred več kot deset leti, ko za težko delo ni bilo dobrega plačila. Ohranil se je spomin na dogodek, v katerem je bila prisotna tudi Tončka. Prišel je novinar v Volčje jame, videl nov hlev, delavci pa so kuhali polento v kotlu pred bajto. Zapisal je: "...palača za konje, hlev za ljudi..." Ta droben zapis naj ohrani spomin na tiste čase. Najtežje je bilo za Tončko, če jo je delo odtegovalo mladi hčerki. Noben delovni napor ji ni bil prehud, da bi ji preprečil vrnitev domov na Nemški rovt. Dan za dnem je hitela po strmih pobočjih Jelovice. Teža življenja jo je jeklenila v poštenju in delavnosti. Sodelavci so ji dajali priznanja tako, da so jo volili v delavske organe. Tončkina tragika je v njenem prezgodnjem slovesu od življenja, za katerega je vse žrtvovala, nikoli pa ni dobila dostojnega plačila. Njene največje želje so bile v nadebudni hčerki, ki bo odraščala brez nie. Prav je, da se spominjamo Tončke, ki nam je s svetlim zgledom pokazala, kako je treba premagovati težave. Kajti lahko je biti dober v dobrem. Kdo jo ni poznal v TOZD gozd Bohinj? - Foto GG ENOTNI VIŠJI HONORARJI V GLASILIH Uredniški odbor glasila SOZD "GLG" je na svoji seji v januarju 1981 razpravljal o vsebinskih vprašanjih informiranja delavcev preko internih glasil. U-gotovil je, da je sestava posamezne številke glasila velikokrat težka zaradi pomanjkanja zlasti kvalitetnih člankov. Akcija sindikatov "Tisoč delavcev-sbdelavcev" ki je imela namen povečati vrste pišočih delavcev v kolektivih, je rodila določene uspehe, vendarle še vedno prihaja občasno do težav pri sestavi glasila. in izboljšali kvaliteto, je uredniški odbor glasila "GLG" sklenil uvesti tudi višje honorarje za avtorje prispevkov. Ti honorarji naj bi delovali vspodbujevalno, seveda pa stimulirali predvsem kvaliteto informacij. Honorarji za prispevke naj bodo, tako meni uredniški odbor v SOZD "GLG" za vse članice enotni, e-notni tudi za dopisnike glasila "GLG". Predlagana je bila enotna višina honorarjev, glede na vsebino članka, kot sledi: Da bi razširili mrežo dopisnikov 1 dln ‘ za vsak<> tipkano vrstico I. V. za vest oz. informacije o dogodkih, sklepih in vesteh, ki ne zahtevajo posebne obdelave, splošna obvestila, povzetki strokovnih člankov 2 din - za vsako tipkano vrstico za vest oz. informacije o dogodkih, sklepih s samostojnim komentarjem 3 din - za vsako tipkano vrstico za samostojne komentarje o določenem dogodku, za samostojne reportaže, potopise, samostojne str. članke, kritična nmenja o dogodkih in pojavih v kolektivu ipd. 80 din - za vsako objavljeno sliko v glasilu. Detajlnejšo razvrstitev vsebin po posameznih kategorijah napravijo uredniški odbori glasil članic SOZD "GLG". Uredniški odbor glasila "GLG" predlaga uvedbo teh poenotenih honorarjev v SOZD "GLG" z ozirom na dosedanjo različnost, seveda v pričakovanju izboljšanja kvalitete glasil. Vsaka informacija v glasilu naj bo popolna, predvsem pa ne "lakirana", prav je, da dobre stvari pohvalimo, slabe pa kritiziramo, zato, da se bo stanje spremenilo, kar obenem pomeni, da moramo ob kri -tiki pojava nastopati konstruktiv -no, s predlogi za izboljšanje sta -nja. S. E. NOVICE ... Važnejši sklepi temeljnih organizacij združenega dela GG Bled, ki so bili sprejeti v januarju, feb -ruarju in marcu 1981: - zbori delavcev so sprejeli obračun poslovnega in finančnega uspeha za leto 1980; - sprejeli so samoupravni sporazum o združevanju sredstev za nadomestilo osebnega dohodka ob začasni nezmožnosti za delo zaradi poškodb pri delu ali poklicne bolezni; JANEZU JAKOPIČU V SLOVO Janez Jakopič-Čiklmanov ata iz Zabreznega pri Krnici, se je rodil 23.2.1904 na Zgornjih Lazih v trdni kmečki družini. Hlače je trgal v osnovni šoli v Gorjah, poklica pa se ni izučil. No, mimogrede, tudi njegov oče ni bil ničesar izučen in je, menda "zdelal" le en ali dva razreda osnovne šole, toda napravil je prav vse, kar lahko napravi obrtnik, čeprav je bil samouk. Se predno je šel Janez služit vojaški rok, še v stari Jugoslaviji, je že imel prihranjenih 20.000,-dinarjev in si je kupil hišo na Zabreznem za 27. 000. - dinarjev, (oče mu je primaknil še 7. 000. -dinarjev). Ko je prišel iz vojske, sta z očetom temeljito obnovila to hišo in Janez se je leta 1929 poročil z brhkim sosedovim dekletom iz Zabreznega. V zakonu so se jima rodili štirje otroci in sicer dva fanta in dve dekleti, na pare pač. Oba z ženo sta bila silno marljiva in varčna tako, da sta precej zemlje še dokupila in sta redila dve kravi in pra -šiča. Poleg dela doma, je bil Janez vseskozi stalno zaposlen - sprejet je bil samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izgradnjo doma za učence gozdarskega šolskega centra (za nabavo notranje opreme) v Postojni; - sprejet je bil samoupravni sporazum o temeljih plana območne SIS za vodno gospodarstvo Gorenjske Kranj za obdobje 1981-1985; in sicer v jeseniški železarni do leta 1933, nakar je železarno zapustil in začel drvariti in obdelovati les v pokljuških in meža-kelskih gozdovih. Po vojni se je vključil v delovno organizacijo gozdnega gospodarstva Bled, kateri je ostal zvest vse do svoje upokojitve. Sicer je še ostal pri delu v gozdovih, saj je to delo glavna panoga te delovne organizacije, nekaj časa pa je delal tudi v skupini nakladalcev hlodovine. Med okupacijo je imel zveze s partizani, saj je njegova hiša tik pod obronki gozdov, toda po vojni se tega nekateri partizani niso več spomnili. Pozabili so In tudi nobenega priznanja ni dobil s te strani! ! ! Ker med okupacijo ni hotel iti delat v gozdove na Koroško, so ga zaprli za dva meseca v begunjske zapore. V sep -tembru 1944 se je aktivno vključil borcem za svobodo in je bil dodeljen bohinjsko - jeseniškemu odredu, v transportno četo. Bil je tudi ostrostrelec. Kot mi je povedala njegova žena, ni bil nikoli resno bolan, le zadnje čase ga je malo "dajala sapa". V noči od 23. na 24. januarja letos, pa ga le ni bilo domov in ženina zla slutnja je bila, žal, resnica. Domov so pripeljali mrtvega. Množica pogrebcev je bila priča, kako je bil Janez priljubljen med sovaščani in med svojimi delovnimi tovariši. Pokopali smo ga na gorjansko pokopališče. Noč in dan so odprta groba vrata, al’ dneva ne pove nobena pratka.. ! Jože Ambrožič sprejet je bil pravilnik o odgovornosti delavcev za delovne obveznosti; - na TOZD gozdarstvo Bohinj se je obravnaval problem prevelike -ga odstotka bolovanja. Ker je bilo stanje nevzdržno, so skupno z LIP - TOZD Predelava Bohinj ukrenili vse potrebno za rešitev tega problema; - s predlagano dodelitvijo stanovanjske komisije soglašajo, in sicer da se dodeli trosobno stanovanje na Jaršah - Kafol Majdi, dvosobno stanovanje na Jaršah -Lioncnar Majdi in trosobno stanovanje na Hrušici - Vister Majdi. Pomembnejši sklepi, ki so bili sprejeti na 12. skupni seji centralnega sveta TOK in upravnega odbora TOK dne 5.12.1980: - sprejet je bil samoupravni sporazum o temeljih planov SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje v občini Radovljica; - samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izgradnjo centra srednjih šol v Radovljici preneha veljati 31.12. 1980; - samoupravni sporazum o temeljih planov SIS gozdarstva SRS se sprejme s pripombo, da glede višine sečenj na blejskem območju veljajo podatki GG Bled. - samoupravni sporazum o temeljih plana delovne organizacije GG Bled 1981-1 985 se sprejme s pripombo, da je del planiranih sečenj v zasebnem gozdu pogojen z zbiranjem dodatnih sredstev za gradnjo cest. Višina pogojnih etatov naj se določi v sodelovanju s sektorjem za urejanje gozdov. Med drugim so bili sprejeti sledeči sklepi na 13. skupni seji centralnega sveta TOK in upravnega odbora TOK dne 2 . 1. 1981: - sprejete so bile ugotovitve in predlogi inventurnih komisij TOK. Knjižna vrednost osnovnih sredstev, ki so predlagana za odpis v vrednosti 167, 35 din, se pokrije iz sklada skupne porabe delavcev TOK; - za sofinansiranje izobraževanja kmetov, za regresiranje nabave gnojil za druge intervencije v kmetijstvu naj se v okviru zaključnega obračuna TOK 1981 formira sklad v višini 800. 000 din - Za pota naj se razporedi din 900. 000, po ključu prodanih ku-bikov lesa, kar pomeni takole razdelitev: Bohinj Pokljuka Jesenice Radovljica 162.000 din 153. 000 din 243.000 din 342. 000 din Ostala sredstva naj se razporedijo v poslovni sklad za gradnjo gozdnih cest. - Proizvodno-finančni plan TOK 1981 se sprejme s tem, da se v zvezi z izvajanjem plana v celoti osvojijo in upoštevajo tudi sklepi delavcev TOK, - Z nekaterimi dopolnitvami se sprejme režim dodeljevanja lesa za lastno porabo. - TOK pristopa v posebno raziskovalno skupnost za gozdarstvo in sprejema samoupravni sporazum o njeni ustanovitvi in delovanju:, - sprejet je bil samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana Ljubljanske banke. Temeljne banke Gorenjske Kranj za obdobje 1981-1985. Na 9. seji sveta delovne organizacije, ki je bila dne 13. aprila 1981, se je poleg ostalih točk obravn a v alo: - poročilo o poslovanju delovne organizacije GG Bled za leto 1 980; - poročilo o združevanju in porabi združenih sredstev; - letni operativni plani a) varstva, gojenja, odkazila in urejanja gozdov, b) sečnje. c) določitev prispevnih stopenj formiranja sredstev za biološka vlaganja, d) cenik del, ki se plačujejo iz sredstev za biološka vlaganja; - proizvodno - finančni plan in plan investicij delovne organizacije GG Bled za leto 1981; - določitev politike cen in usmeritev prodaje lesa; - plan oblikovanja in porabe združenih sredstev sklada skupne porabe; - razpis posojil za gradnjo stanovanjskih hiš; - določitev cene oskrbnega dne v počitniškem domu Piran; - sprejet je bil samoupravni sporazum o dolgoročnem poslovnem sodelovanju domače industrije za proizvodnjo kamionov, motornih žag in dvigal; - v 15-dnevno javno razpravo daje svet delovne organizacije osnutek samoupravnega sporazuma o osnovah za določanje razvida del oz. nalog in osnutek samoupravnega sporazuma o spremembah samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. Srečanje s šoferji je izkoristil z napotki tudi Dežman. F oto GG V TOZD Gozdno gradbeništvo so združili dela in naloge vrtalcev v letu 1981 naslednji sezonski delavci: Milinovič Frano Sekelez Branko šarac Ivan šarac Nikola Čolič Ilija Kunce Ivan Andrijevič Stipe Akmadjič Mate Djakovič Peter Andrijevič David HukaeryiC Rasim Hukarevič Mirsad Hukarevič Asim Hukarevič Ibro HukareviC Hasib Babič Stjepan ČurčiC Mate ČurčiC Nedeljko Letice Ante AldijanoviC Šefik Smajič Hasib Jošar Drago Paurevič Jožo Čauševič Dedo Sklep zbora delavcev TOZD gozdno gradbeništvo z dne 24.2.1981: Zbor delavcev gradbeništva sklene, da se delavce gradbeništva nastani v stavbi v "Bobnu". Pospešeno naj se išče primerno lokacijo kjerkoli - ne moremo čakati na ustrezno lokacijo do 1985. leta v Zg. Gorjah. V okviru predvidene gradnje centra, naj se išče možnost za gradnjo mizarske delavnice in gradbenega skladišča. PERSONALNE SPREMEMBE V LETU 1980 V TOZD GOZDARSTVO BOHINJ Prihod: 1. Martič Vinko - sekač motorist - 9. 5. 1 980 2. Pejič Stanko, sekač motorist 9. 5. 1980 3. Pikon Andrej, gozdarski tehnik, 1.9.1980 Odhod: 1. Vidmar Jože, gozdarski tehnik - upokojitev 12.6.1980 2. Taler Janez, skladiščni delavec, poklicna rehabilitacija 11.2. 1980 3. Urbanc Milan, traktorist -29. 2. 1980 4. Sodja Franc, traktorist -17. 11. 1980 5. Medja 3 ončka, sobarica, umrla - 27. 1. 1980 6. Hčer Iztok, skladiščni delavec, 19. 9. 1980 7. Mikelj Stanko, voznik kamiona, 12. 4. 1980 R. P. DOMAČA LEKARNA (iz 100 letne pratike) JANEŽ je dobro zdravilo proti koliki in driski. Pij toplo mleko, kjer se je kuhalo za žlico jane-ža in krč se kmalu pomiri. Pri driski - bodisi krvavi ali navadni, je treba dati obenem na trebuh prtič, ki je namočen v toplo vodo in kis. Zmlet janež de-vaj med jedi, če te sapa nadleguje. KAMELICE. Če si se prehladil, če te grize in ščiple po trebuhu, če imaš krč, če sili kri v glavo, pij kamelični čaj. ŠPORT Zima in z njo povezan smučarski živžav je za nami in čas je, da pregledamo rezultate, ki so jih dosegli člani naše delovne organizacije na raznih sindikalnih zimskošportnih tekmovanjih. Občinska sindikalna prvenstva 15. februarja je bilo v Gorjah prvenstvo v smučarskih tekih. Uvrstitve naših tekmovalcev so bile sledeče: Moški do 27 let: 47. Vidic Albert Moški od 27 do 35 let: 17. Boškovski Drago Moški od 35 do 45 let: 1. Kobilica Pavel Moški nad 45 let: KOPRIVE. Posušene koprive so imeniten čaj, ki raztopi zasliže-nost v prsih in pljučih in čisti želodec. Čaj iz korenja (kopri-vinega) je proti vodenici dobro zdravilo. LAPUH. Okroglosrčasi, zgoraj zeleni, spodaj belkasti listi te raztopine dajo najboljši čaj zoper kašelj in v začetku tudi zoper sušico. Kdor mnogo kašlja, naj pije ta čaj. Za tekoče rane so nakladki z lapuhovim lepenjem dobri, prav tako za vroče tvore in otekle noge, če so rane višnjeve ali črne. LIPOV CVET. Čaj je zdravilo za star kašelj, za zasližene prsi. MANDELJEVO OLJE. Dobite ga v lekarni ali drogeriji - je najboljše zdravilo proti vsaki vročici, pomoč zasliženemu želodcu, dobro pri vsakem vnetju zunaj in znotraj. Komur v ušesih šumi, vlije naj šest ali osem kapljic v uho in zamaši z bombažem. Uho si izpiraj potem z mlačno vodo. Na isti način deluje NAGELJEVO OLJE. M. Z. Se nadaljuje. 4. Ahac Boris 8. Strgar Anton 14. Rožič Jaka 17. Remec Franc 18. Podlogar Jože Ekipno moški: 1. Veriga Lesce 2. LIP Bled 3. Elan Begunje 4. Iskra Otoče 5. GG Bled itd. Prvenstvo SOZD GLG v veleslalomu in smučarskih tekih je bilov organizaciji AERO-Med-vode 5. aprila na Soriški planini. Po lanskem ekipnem petem mestu v veleslalomu in četrtem v tekih so se naši predstavniki tokrat odrezali mnogo bolje, saj so v obeh disciplinah dosegli 3. mesto. Posamezniki pa so se u-vrstili takole: VELESLALOM - Ženske: do 30 let: 1. Gartner Majda Alples 2. Stanonik Janja Gradis 3. Šifrer Ana LIP Bled 7. Kos Lij an a GG Bled - moški: do 27 let: 1. Rozman Milan GG Kranj •2. Šemrl Janez GG Bled 3. Pintar Rado Alples 12. Mlekuž Ožbolt GG Bled 13. Cesar Zdravko GG Bled od 27 do 35 let: 1. Hočevar Franc AERO 2. Gaberc Franc GG Kranj 3. Cesar Branko LIP Bled 5. Rupnik Bogdan GG Bled od 36 do 45 let: 1. Lakota Peter GG Bled 2. Šmid Janče Alples 3. Miklavc Ivan Jelovica 2. Kunstelj Štefan GG Bled nad 45 let: 1. Gartner Jernej Alples 2. Oman Anton Gradis 3. Stanonik Slave Gradis 4. Ahac Boris GG Bled 6. Ogris Kristl GG Bled 0. Rožič Jaka GG Bled TEKI -ženske: do 30 let: 1. šolar Stanka Alples 2. Jan Urška LIP Bled 3. Šifrer Ana LIP Bled 5. Ogrin Marija GG Bled ■I moški: do 35 let: 1. Lapajne Mirko LIP Bled 2. Meglič Danilo GG Kranj 3. Fajfar Franc Alples 8. Repinc Silvo GG Bled nad 35 let: 1. Kobilica Pavel GG Bled 2. Repinc Viktor LIP Bled 3. Ahac Boris GG Bled 0. Rožič Jaka GG Bled EKIPNA UVRSTITEV: veleslalom ln teki: 28,47 1. Alples Železniki 130 točk 29,46 2. LIP Bled 125 točk 30, 13 3. GG Bled 107 točk 34, 17 4. GG Kranj 93 točk Prvenstvo GG Bled v veleslalo- mu, tekih in sankanju 34, 51 35 gl 28. februarja smo v Kranjski 33 32 gori izvedli zimsko športno pr- 38 34 venstvo naše delovne organizaci- je. Če smo za lansko ugotavljali, da je bilo vsled slabših vremenskih razmer in prestavljenega termina bolj skromno, pa ve-38, 17 ya za letošnje prav nasprotno. V 38, 62 Crtenju in v Brsnini se je zbra- 38, 68 lo ve? kot 2000 članov našega 40, 86 kolektiva, ki so, ali kot tekmo- valci ali kot gledalci, preživeli prijeten zimski dan v sončni g5 j g Kranjski gori. Da je že deveto * tradicionalno srečanje lepo uspejo' j lo, imajo nedvomno precej zas- * lug prizadevni organizatorji 42, 86 TOZD in TOK gozdarstva z Je- senic ter Komisija za šport in 28, 36 29, 95 rekreacijo pri Konferenci . osnov- nih organizacij sindikata 30, 62 VELESLALOM 31,36 32, 25 Cicibani: 34, 29 1. Ažman Tina 16,54 2. Stare Edo 17,46 3. Stare Mojca 20,78 7.24,31 Mlajše pionirke: 1. Kunstelj Mateja 1. 15,89 7.43,06 2. Markež Barbka 1. 37, 99 8. 09, 90 10. 45,36 Mlajši pionirji: 1. Urh Matjaž 55,85 2. Beznik Srečko 1.01, 97 3. Petkoš Igor 1.03, 21 10. 10,42 Starejše pionirke: 1. Kalan Helena 50, 11 10.57,77 2. Veber Alenka 51, 18 11.03,49 3. Lipovec Milena 54,66 11.48,41 10. 38,80 Starejši pionirji: 1. Jensterle Zlato 43, 92 2. Kobilica Klemen 46,42 12.05,80 3, Kobilica Primož 49. 64 12.18,91 14.31,26 EKIPNO - veleslalom + teki Silvo po nastopu v teku je že prepričan v ekipno zmago. Foto: I. V. 1. TOZD gozdarstvo Bohinj 448 točk 2. Delovna skupnost skupnih služb 440 točk 3. TOZD gozdarstvo Pokljuka 344 točk 4. Člani kooperanti 265 točk 5. TOK gozdarstvo Bled 228 točk 6. TOZD gozdno avtoprevozništvo 211 točk 7. TOZD gozdno gradbeništvo 206 točk 8. TOZD gozdarstvo Jesenice 132 c-h O o< X" Zapisal: Miro Kapus Rezultati sindikalnih Športnih iger’občine ’Radovljica za leto T 98 Ö ................ V okviru programa SŠI občine Radovljica za leto 1980 so bila organizirana tekmovanja v trinajstih Športnih panogah, na tekmovanjih pa je nastopilo 676 žensk in 2800 moških ali skupaj 3476 članov sindikata iz 96 OO ZS. Izmed vidnejših uvrstitev, ki jih je v posameznih panogah dosegla naša DO, velja omeniti tri tretja mesta in sicer v smučarskih tekih - moški, odbojki - moški in v avto rally-u. V tekmovanju ženskih ekip za celoletno uvrstitev na SSI 1980 je vrstni red sledeč: TEKI ž e n s k e : Ženske: 1. Ažman Vida 1. Kos Lijana-DSSS 11.05,31 Bohinj 57,40 2. Rozman Ivanka 2. Kos Lijana-DSSS 59,10 Bohinj 12.48.29 3. Loncnar Majda-TOK 1 .00,28 3. Pančur Marjana-TOK 13. 27, 54 M o š k i : Moški do 35 let: do 30 let: 1. Repinc Silvo 1. Šemrl Janez-DSSS 41, 99 Bohinj 15.49,19 2. Košir Aleš 2. Boškovski Drago Kooperanti 42, 96 Pokljuka 19.09,33 3. Cesar Zdravko-TOK 45, 67 3. Šolar Zvone-DSSS 19. 55,49 od 31 do 40 let: Moški nad 36 let: 1. šolar Zvone-DSSS 46,37 1. Kobilica Pavel 2. Žnidar Milan - Pokljuka 14. 10,18 Kooperanti 51,69 2. Hlebanja Zdravko 3. Silič Zdravko-DSSS 51,74 Kooperanti 16. 32,48 3. Ahac Boris-DSSS 17.06,25 od 41 do 45 let: 1. Veber Ivan-Bohinj 51,18 2. Gartner Franc-Jesenice 52, 33 SANKANJE: 3. Donaval Anton Pokljuka 57,76 1. Sodja Ciril Pokljuka 26, 60 nad 45 let: 2. Klinar Jože Jesenice 27, 00 1. Ahac Boris-DSSS 50,41 3. -4. Beznik Slavko 2. Strgar Anton-Gradbena 54, 33 Pokljuka 28, 10 3. Bešter Jože 3. -4. Sodja Mirko Kooperanti 54, 99 Bohinj 28,10 Tudi Mira se je razveselila cilja. Foto: I. V. Občinskih prvenstev se je v e-najstih disciplinah udeležilo 14 žensk In 132 moSklh. Iger SOZD GLG Bles se je v petih panogah udeležilo 5 žensk ln 23 moških. Prvenstev naše delovne organizacije v veleslalomu, smučarskih tekih, kegljanju In v malem nogometu pa se je udeležilo 13 žensk in 149 moških članov OO ZS. M. K. Občinsko sindikalno prvenstvo v odbojki t»ur/ O**AU *4 ÌU7U Najuspešnejši tekač: Pavel Foto: I. V. 1. Elan Begunje 476 točk 2. LIP Bled 391 točk 3. Veriga Lesce 357 točk 4. Vezenine Bled 342 točk 5, Iskra Lipnica 323 točk '7. GG Bled 34 točk V tekmovanju moških ekip za če- loletno uvrstitev so najboljša me- sta osvojile naslednje OO ZS: 1. Veriga Lesce 1442 točk 2. Elan Begunje 1276 točk 3. Iskra Otoče 568 točk 4. LIP Bled 656 točk 5. GG Bled 549 točk 6. Iskra Lipnica 330 točk V tekmovanju za celoletno skupno uvrstitev pa je vrstni red naslednji: 1. Veriga Lesce 1799 točk 2. Elan Begunje 1752 točk 3. LIP Bled 956 točk 4. Iskra Otoče 886 točk 5. Iskra Lipnica 653 točk 6. GG Bled 583 točk itd. Desetim prvoplasiranim OO ZS v celoletni skupni uvrstitvi na SŠI 80 so bili na zaključni slovesnosti, 26. decembra 1980 v Kazini na Bledu, podeljeni spominski pokali OSZS Radovljica. Udeležba članov OO ZS GG Bled na Sindikalnih šporfno-rekreatlv-nih igrah v letu 1980 15. in 17. oktobra 1980 sta dve naši ekipi nastopili na prvenstvu v odbojki, v disciplini, kjer že nekaj let zapored dosegamo naj-višja mesta. Potem, ko smo v lanskem letu dosegli odlično 1. in 5. mesto v moški konkurenci, smo letos morali priznati premoč nekaterim drugim ekipam. Zavedati se je treba, da je konkurenca iz leta v leto močnejša, saj je odbojka ena najpriljubljenejših športnih zvrsti v naši občini. Rezultati: predtekmovanje GG I : Almira 2 : 0 GG I : Vezenine 2 : 0 GG n : LIP I 2:0 GG n : Elan n 0:2 finale GG I : Iskra Lipnica 2 : 0 GG I : Plamen 0 : 2 GG I : Veriga 1 : 2 Končni vrstni red moških ekip 1. Veriga I 2. Plamen 3. GG Bled I 4. Iskra Upnica 5. SO Radovljica 6. Iskra Otoče 7. Elan II 8. Almira Radovljica 9. UKO Kropa 10. GG Bled n Nastopilo je 15 ekip. Občinsko sindikalno_ pryenstyo_y namiznem tenisu se je vršilo 25. X. 1980 v Radovljici. Udeležba iz naše DO je bila več kot skromna, saj so nastopili samo štirje tekmovalci. Rezultati: Moški do 27 let (54 nastopajočih' 10. Vidic Albert 32. Praprotnik Borut Moški od 27 do 40 let (41 nastopajočih) 4. Kunstelj Štefan 25. KunčiC Franc Ekipno moški (15 ekip) 1. Elan Begunje 2. Veriga Lesce 3. LIP Bled 7. GG Bled Prvenstvo GG Bled v kegljanju za feto 1980 Prve dni decembra smo, v okviru občinskega sindikalnega prvenstva, v Radovljici izvedli prvenstvo naše DO. Kljub temu, da se je obetala visoka in polnoštevilna udeležba (prijavljenih je bilo 62 moških in 7 žensk), sta dve ekipi (TOZD gozdarstvo Bohinj in TOZD gozdno gradbeništvo) nastopili s samo po enim tekmovalcem, TOZD gozdarstvo Jesenice pa sploh niso imeli predstavnika. Vseh udeležencev je bilo tako le 40. REZULTATI - MOŠKI: 1. Ambrožič Rajko Avtoprevozništvo podrtih kegljev 197 2. Šemrl Ivan - DSSS 194 3. Kobal Vinko Pokljuka 188 4. Gorzetti Slavko Gradbena 178 5. Rožič Jaka Pokljuka 176 6. Boškovski Drago Pokljuka 175 7. Jakun Janez - DSSS 173 8, Kunstelj Štefan Bohinj 172 172 9. Zupanc Srečo - TOK 170 10. Mežnarc Mirko Pokljuka 166 ŽENSKE: 1. Kos Lijana - DSSS 139 2. Donaval Majda Pokljuka 94 3. Podlogar Rezka-DSSS 92 4. Pretnar Jelka - TOK 58 EKIPNO 1. TOZD gozdarstvo Pokljuka (Kobal, Rožic, Boškovski, Mež-narc, Černigoj) 870 podrtih kegljev 2. Delovna skupnost skupnih služb (Šemrl, Jakun, Kapus, Šolar, Kos) 809 3. TOZD Avtoprevozni-štvo in delavnice (AmbrožiC, Koren, KavCiC, KriviC, Križaj) 773 4. TOK Zasebni sektor (Zupanc, KovaC, Kunde, Vidic, KovaCeviC) 740 5. TOZD Gozdno gradbeništvo (Gorzetti) 178 6. TOZD gozdarstvo Bohinj (Kunstelj) 172 7. TOZD gozdarstvo Jesenice - brez predstavnika Program sindikalnih športnih i-ger za feto Y98Ì Program množiCnih sindikalnih športnih tekmovanj za leto 1981 na nivoju obdne, sestavljene organizacije združenega dela GLX3 Bled in na nivoju naše delovne organizacije bo potekal po že u-staljenih tirih in vkljuCeval štirinajst športno rekreativnih panog. Temeljne smernice programa so: - raznovrstnost vsebine, oblik in metod dela, - dostopnost in prilagodljivost potrebam in željam delavcev v združenem delu, ki nimajo vrhunskih športno - tekmovalnih šmbicij, - ekonomska upraviCenost posameznih športnih akcij, - upoštevanje tradicij na podroC-ju telesne kulture v našem prostoru. ObClnska sindikalna prvenstva 1. SmuCarski teki, nedelja 15. februar 1081, Lesce-na Lipcah 2. Veleslalom, nedelja 1. ali 8. marec 1981, Kobla 3. Kegljanje - borbene partije -ekipno, od 9. do 24. marca 1981, Radovljica 4. Odbojka, od 13. do 18. aprila 1981, Radovljica, Lesce, Begunje, Lipnica 5. Streljanje z zraCno puško, nedelja 26. aprila 1981, Podnart 6. Šah, nedelja 17. ali 25. maj 1981, Radovljica 7. TRIM tekm. v kolesarjenju. sobota 6. ali nedelja 7. junij 1981, Radovljica, Bled, Podnart, Bohinjska Bistrica 8. Mali nogomet, od 22. do 26. junija 1981, Radovljica 9. Plavanje, petek 28. avgust 1981, Radovljica 10. Balinanje, nedelja 6. ali 13. september 1981, Lesce-Ra-dovljica 11. Avto rally, sobota 26. in nedelja 27. september 1981, na relaciji Radovljica - Portorož ali Crikvenica 12. Kros, nedelja 4. oktober 1981, Radovljica 13. Namizni tenis, sobota 24. ali 31. oktober 1981, Radovljica 14. Kegljanje-ekipno in posamezno, od 8. do 26. novembra 1981, Radovljica Vsa obCinska tekmovanja se bodo toCkovala. V skupnem seštevku točk za celoletno uvrstitev se bodo upoštevala vsa tekmovanja, razen tekmovanja v avto rally-u. Po sklepu komisije za šport in rekreacijo se tekmovanje v avto rally-u ne upošteva v skupnem seštevku točk, ampak se toCkuje samo kot samostojna disciplina. Predlaga se OO ZS, da stroške tekmovanja kot so benzin, prehrana itd. nosijo tekmovalci sami. Prvo plasiranim ekipam posameznih občinskih sindikalnih prvenstev bodo na razglasitvi rezultatov za osvojena prva mesta v moški, ženski in skupni uvrstitvi podeljeni pokali, petim najboljšim ekipam in posameznikom diplome in trem najboljšim posameznikom medalje. Vsi udeleženci pa prejmejo spominsko športno značko SSI 81, Športne igre SOZD GLG Bled 1. Veleslalom in smučarski teki, nedelja 15. marec 1981, Soriška planina ali Stari vrh 2, Mali nogomet, kegljanje, streljanje, šah, sobota 30. maj 1981, Škofja Loka Sindikalno prvenstvo GG Bled 1. Veleslalom in smučarski teki, sobota 28. februar 1981, Kranjska gora 2. Mali nogomet, sobota 1 9. september 1981, Bled 3. Kegljanje - sovpada z občinskim sindikalnim prvenstvom, od 8. do 26. novembra 1981, Radovljica. Zapisal: Miro Kapus Glasilo "PRESEKI" ureja uredniški odbor organizacije združenega dela GG Bled, Ljubljanska cesta 19. Odgovorni urednik Boris Robič, tiska Delavska univerza Tomo Brejc Kranj v 500 izvodih