Darko LUBr izvirni znanstveni članek O POJMIH RAZOROŽITEV IN RAZOROŽEVANJE Povzetek. Glede no domala popolno odsotnost problematike razorožitve (in uravnavanja oboroževanja) v slovenski znanstveno-strokovni publicistiki se članek obravnave pojma razorožitev loteva s teoretičnega vidika z namenom razčiščevanja konceptualnih dilem in oblikovanja definicije. Avtor strnjeno prikazaju obstoječa razumevanja pojma razorožitev, ponuja eno možnih klasifikacij tipov razorožitve in za potrebe slovenske strokovne tenninologije vzpostavlja razlikovanje med pojmoma razorožitev in razo-roževanje. V dosedanji znanstveno-strokovni rabi termina razorožitev odkriva možnost dokaj jasnega razlikovanja med njegovim razumevanjem v širšem in ožjem pomenu in ugotavlja, da danes v svetu prevladuje raba termina razorožitev v ožjem smislu, medtem ko je vlogo termina ra- 1 g zorožitev v širšem smishi v veliki meri prevzel termin urav- - navanje oboroževanja (angl anm control). Tipe razorožitve avtor razlikuje glede na stopnjo razoroženosti, število subjektov, kijih zadeva razorožitev ter način, kako je bila razorožitev dosežena, čeprav med razorožitvijo in razoro-ževanjem ne gre za tako globoko pomensko razliko, kot obstaja med razorožitvijo v širšem in ožjem smislu, je po mnenju avtorja v slovenskem Jeziku izenačevanje ali zamenjevanje razorožitve z razoroževanjem (7h obratno) nesprejemljivo, saj gre za dva pojma z bistveno različno vsebino. Ključni pojmi: razorožitev, razoroževanje, Qedrsko) oboroževanje, uravnavanje oboroževanja, (angl. aimis control), terminologija Uvod Tako v strokovni literaturi kakor v dokumentih, ki zadevajo probleme v zvezi z obstojem orožja, njegovo uporabo in odstranjevanjem, prevladujeta dva termina: razorožitev (angl. disarmament) in uravnavanje oboroževanja (angl. arms control). Pojavljajo se tudi nekateri drugi termini oziroma sintagme /na primer urejanje oboroževanja (angl. regulation of armaments), omejevanje oboroževanja (angl. 'Mag. Ihirko Lnbl. asistent na liikiiltell za družbene vette. arms limitation), (s)krčenje količine orožja (angl. arins rediiction), (s)krčenje številčnosti oboroženih sil (angl. force rediiction) Ipd./, ki pa imajo ožji pomen od obeh prej navedenih terminov. Kakršna koli resna strokovna razprava o problematiki razorožitve in uravnavanja oboroževanja zahteva, da se najprej s|X)razumemo o vsebini pojmov in o terminih, ki jih označujejo. Pri tem se moramo pretolči skozi gosto meglo jezikovne nenatančnosti, nedoslednosti in dvoumnosti, ki jo s svojo rabo (in zlorabo) terminov razorožitev in uravnavanje oboroževanja ustvarjajo politiki in propa-gandisti, nemalokrat pa tudi znanstveniki. Tako lahko, če parafraziramo uglednega britanskega zgodovinarja A. F. Pollarda, ugotovimo, da ta izraza ob istem času tako različni kot isti ljudje uporabljajo v različnem pomenu (Burns, v: Noel-Baker 1972, 8-9). Če potrebo po semantično-terminoloških razpravah izražajo tudi na jezikovnih področjih, kjer obstaja o razorožitvi in uravnavanju oboroževanja ogromna količina znanstvene in strokovne literature, |X)tem je v slovenskem jezikovnem prostoru, ki (po našem vedenju) premore o pojmu razorožitve eno samo strokovno razpravo', o konceptu uravnavanja oboroževanja pa nobene, ta potreba še toliko bolj razumljiva. Glede na neobdelanost problematike razorožitve in uravnavanja oboroževanja v domači znanstveno-strokovni publicistiki po eni strani in pestro dogajanje na tem področju v svetu v zadnjem desetletju po drugi strani se zdi primerno in potrebno, da predstavimo temeljne elemente koncepta razorožitve, posredno pa tudi uravnavanja oboroževanja. V pričujočem sestavku bomo strnjeno prikazali obstoječa razumevanja pojmov razorožitev in razoroževanje ter ponudili klasifikacijo tipov razorožitve. Pojem razorožitve Čeprav je razorožitev' na pr\'i jx)gled zelo enostaven pojem, pa je zadeva veliko bolj zapletena, saj ne gre za tehničen, ampak predvsem za politični pojav. Verjetno tudi zato v mednarcKlni skupnosti še danes ne obstaja splošno sprejeta enopomenska opredelite\' lega pojma. Nasprotno, za sodobno misel in prakso na področju razorožitve je značilna neustaljena in večpomenska U|X)raba f>ojma razorožitev, tako da se le-ta uporablja tudi za označevanje precej različnih aktivnosti s področja uravnavanja oboroževanja. Osrednje vprašanje v zvezi s tem, ki ima tudi pomembne praktične implikacije, pa je razlikovanje med razorožitvijo v ožjem in širšem smislu. ' dre za Jim/ieivk A. ftehlerja z iiastofom O {mjitiii nizomilnv v zbonilkii HazowtUev, bi ga je teta l'J8l li: I'JS.i v Ijiibljaiil izdala zaloiba Komniiisi ' Termin 'razorožitev'se seveela /xijaii/a lucil v ilriigih svetovnih jezikih: v angleSčinI kot 'disarmament', v/rancoSCInikol 'desarmemeni'. v nemiCinIkal 'Abrüstung', vS/iaiiSCInikol'desarme'In v ruSčinl kol 'paiapyMtMut' Ob fmmoči dveh večjezikovnih slovarjev - Hras.ojma je termin razorožitev sprožil semantične probleme že v času, ko je postal popularen (v drugi polovici 19. stoletja), zlasti pa po razširitvi njegove uporabe po I. svetovni vojni. V tistem času se je razorožitev na splošno uporabljala kot "krovni" termin, ki je pokrival širok spekter predlogov in ukrepov, katerih cilj je bil ublažiti ostrino priprav na vojno (Burns, v: Noel-Baker 1972,7). Zajeti so bili vsi vidiki vseh vrst orožja: razvoj in proizvodnja, razmeščanje in neposredna ali posredna uporaba; omejitve bi lahko bile količinske in/ali kakovostne narave; zadevale bi lahko kopno, morje ali zračni prostor; lahko bi se nanašale na odpoved prve uporabe orožja, verifikacijo ali ukrepe za krepitev zaupanja med državami. Tako je v prvem "zlatem obdobju" razorožitvene teorije in prakse - tj. v 20. in zgodnjih 30. letih tega stoletja - obstajalo splošno soglasje, kaj naj bi pomenil termin razorožitev. Politiki, pripadniki interesnih skupin in gibanj, diplomati in znanstveniki - vsi so soglašali: razorožitev je beseda, ki označuje omejevanje oboroževanja na temelju mednarodnega sporazuma. Ne glede na to, katera vrsta orožja ali področje oboroževanja je bila predmet razprave, zmeraj se je uporabil isti termin - razorožitev (Richardson 1989,26). ' K oroiju kol predmelti mzoroiiive Je seveda treba prišteli tudi ustrezno vojaSko opremo In municf-p. V nadaljevanju bom pojem oro^e razumet v tem SIrSem smislu, vendar bom zaradi racionalne Izrabe prostora uimrabljal samo termin oro^. ' Tako razumljen se {Kijem razoroUtve približuje pojmu demilitarizacije oziroma demilitarizlmnosti, vendar ne gre za isto stvar, ampak je razorotilev bolieinska In pojavna dimenzija demilitariziranosti. Vei o tem glej v: Lubi mi. 32-45. Darko WBI Iz predstavljenega razumevanja razorožitve (v širšem smislu) izhaja, da razorožitveni dogovor ne bi nujno vključeval odprave orožja ali zmanjšanja obstoječe količine orožja. Sporazum o omejitvi orožja bi dejansko lahko prinesel povečanje količine orožja, kajti v zvezi z omejevanjem je bilo pomembno omejevanje kot tako, ne pa raven, na kateri je prišlo do omejitve (ibidem, 27). Uporaba termina razorožitev v širšem smislu naj bi nudila predvsem dve prednosti. Prva je jezikovne narave v smislu, da je v večini svetovnih jezikov iz termina razorožitev bolj enostavno izpeljati pridevnik. Tudi v slovenščini je na primer lažje govoriti o razorožitveni konferenci kot o konferenci o omejevanju orožja*. Bolj pomembna pa je druga prednost, da termin razorožitev razumejo vsi ljudje - od predsednika države do preprostega človeka (ibidem, 26). Ker je bil vse do 60. let tega stoletja termin razorožitev domala edino sredstvo teoretične misli in prakse za njuno opisovanje problemov v zvezi z obstojem orožja in procesom oboroževanja, je večina vplivnejših piscev v obdobju do 2. svetovne vojne (npr Philip John Noel-Baker, eden izmed starost zgodnje razoro-žitvene teorije in Nobelov nagrajenec za mir*, Salvador de Madariaga, Gunji Hosono) in neposredno po njej (npr. Inis Claude, ml.') pojem razorožitev uporabljala v širšem smislu. Enako velja za najpomembnejše uradne dokumente tistega časa (npr. Wilsonovih štirinajst točk in Pakt Društva narodov). Vendar tudi v novejšem času - tj. od 60. let naprej - kljub dominaciji termina "uravnavanje oboroževanja" (angl. arms control) raba pojma razorožitev v širšem smislu ni povsem zamrla. Zasledimo jo pri tistih avtorjih, ki zavračajo termin uravnavanje oboroževanja kot evfemizem in zato kot generični termin še naprej zagovarjajo razorožitev (npr. dolgoletna švedska ministrica za razoroževanje in Nobelova ' Konferenco, kije med letoma 1932 In 1934 potekala v Ženei/i, so na primer namesto z uradnim nazli^m Konferenca o zmanJSanJu In omejitvi količine oroija obiCajnopolmenoi'all 'Razorožltvena konferenca'. Tabo je ie danes. ' V svoji znameniti knjigi Iz leta 1926 z naslovom 'Dlsarmamenf Phlllp John Noel-Baker pmvl: 'Na kaj misli britanska vlada, ko govori o-mzorotlivl? Preprlianl smo lahko, da te besede ne uporablja v njenem dobesednem fmmenu; ta beseda ne pomeni razpustitve oborotenUi sil na svetu v celoti In celo njihovega večjega dela ne. 1'rejpomeni skrčenje teh sil, skromno, vendar upamo lahko, da ne zanemarljivo. In njihovo omejitev s sploSno mednarodno {»godbo na novo raven, ki jo bodo različne sodelujoče driave prostovoljno sprejele' (Noel Haker 1972,2-3). ' V knjigi z metaforičnim naslovom 'Stvords Into Plou-shares' v poglavju, v katerem razpravlja o razoroUtvi kot pristopu k zagotavljanju miru, Inis Ctaude mL pojem razorožitev razlaga takole: 'Koncept razorotitve ■ tf termin, s katerim tukaj zajemam omejitev, uravnavanje in skrčenje človeških in materialnih sredstev za vojskovanje kakor tudi njihovo dobesedno odstranitev -Se več kf/t stoletje In pol zavzema ugledno mesto v razmišljanjih ljudi, ki se ukmrjajo s svetovnim mirom' (Oaude 1956, 295). nagrajenka za mir AJva Myrdai*); razen tega pa se pojem razorožitev v širSem smislu uporablja tudi v dokumentih OZN'. Razorožitev v ožjem pomenu Uvajanje uporabe pojma razorožitev v ožjem smislu je nastopilo po zlomu relativnega terminološkega soglasja, ki je obstajalo do konca prvega desetletja po 2. svetovni vojni. Konec 50. in na začetku 60. let so namreč začeli univerzitetni strokovnjaki in pripadniki strateške skupnosti v ZDA namesto termina razorožitev uporabljati termin "uravnavanje oboroževanja" (angl. arms control), v glavnem z namenom, da bi na področju problematike oboroževanja postavili jasno razlikovanje med dosegljivim in nedosegljivim. Kot že rečeno, te pojmovne in terminološke novosti niso sprejeli vsi znanstveniki in politiki. Nekateri so ostali zvesti izključno rabi pojma razorožitev v širšem smislu. Toda tisti, ki so ponujeno novost sprejeli ali jo celo sami izoblikovali, hkrati pa v svojem besednjaku našli vlogo tudi za termin razorožitev (razoroževanje), so seveda morali napraviti tudi premik v razumevanju in rabi pojma razorožitev od širšega pomena k ožjemu. Ker je slednjih avtorjev neprimerno več, danes v svetu prevladuje raba termina razorožitev v ožjem smislu, niedtem ko je vlogo termina razorožitev v širšem smislu v veliki meri prevzel termin uravnavanje oboroževanja (angl. arms control). Najbolj kratko in jedrnato definicijo pojma razorožitev v ožjem smislu je leta 1961 ponudil Hedley Buli (1961, ix), sicer eden izmed utemeljiteljev koncepta uravnavanja oboroževanja: "Razorožitev je zmanjšanje količine orožja ali njegova * v knjigi z iieidofom 'Vte Game o/lUsarmameiU - Htm the United States and Russia Run the Arms Race'avtorica te razfmire ii/xirablja termin mzortiillev kot generični termin in mu pripisuje Sirii pomen od oloSni termin ujmmbiti 'omejitev oborotevanja'(angl arms limitation). Kot holj specifičen termin, ki zadeva mednarodne s[)orazume aH pravila oborotevanja, je bolj primeren Izraz 'urejanje oboroievanja' (angl regulation of armaments)' (Myrdai 1976, xv-xvi). ' Kar se tiče Ustanovne listine OZN, je zastopanost pojma oziroma termina razoroiitev v njej odraz dejstva, da niti razoroiUev niti urejanje oboroievanja (angl regulation of armaments) nista bili pomembni sestavini načrtovanja povojne svetovne ureditve, kije fiotekalo med //. svetovno vojno, am/iak je bil fmtidarek na zagotavljanju miru prek kolektivne varnosti, zlasti {la prek skupnih naporov fieSčice najmočnejših driav (A Documentary History of Arms Control and Disarmament 1973-285). Tako je termin razoroiitev ii/mrabljen samo v 11. in 47. členu Ustanovne listine OXS, ki govorita o vlogi In pristojnostih Cieneralne skuftSčine 07.N In Komiteja vojaškega Štaba, s tem da razumevanje pojma razoroHtev nUger ni mzloieno (Arms Control: A Survey and Appraisal of Multilateral Agreements 1978, 66) Študija OXN z naslovom 'Relationship between Disarmament and International Security'pa razoroiitev definira takole: '7m fxurebe te Študije se s terminom 'razoroiitev'razume Strok s/>ekter ukre/iov. ki zadevajo urejanje (angl regulation), omejevanje, krčenje in odstranjevanje oro^ oboroienih sil in voJtLikih izdatkov. Razoroiitev obsega tudi omejitev ali prepoved razvoja, preizkušanja, proizvodnje, razmeščanja, proliferacije in transferja ah uporabe oroija. Razoroiitev lahko ima tMiko mednarodnih sporazumov ali ukre/mv zadržanosti ah /iobud s strani{»sameznih driav' f1982,9). odstranitev. Lahko je unilateraina ali multilateralna; splošna ali lokalna, celostna ali delna; nadzorovana ali nenadzorovana". V ožjem smislu razume razorožitev tudi James Dougherty (1973, 22), ki pravi: "Ko govorijo ljudje o "razorožitvi", imajo običajno v mislih neko vrsto količinskega zmanjšanja celotne zaloge orožja, ki je na voljo vladam držav, ali morda celo njegovo dejansko odstranitev v skladu z načrti za "splošno in celostno razorožitev", z izjemo sil, za katere bi se ocenilo, da so potrebne za izvajanje nacionalne in mednarodne politike ali za ohranjanje miru". Dober primer razumevanja razorožitve v ožjem smislu predstavlja tudi definicija Vladimirja Iblerja, ki v svojem Slovarju mednarodnega javnega prava geslo razorožitev razlaga takole: "Razorožitev (disarmament, desarmement, Abrüsning) - pojem, ki se definira kot skupek ukrepov in korakov, s katerimi država ukinja in razpušča svoje oborožne sile, uničuje obstoječe orožje in municijo, zaustavlja proizvodnjo orožja, municije, raket, vojnih ladij in letal in vseh drugih sredstev za bojevanje, zlasti pa sredstev za množično uničevanje, in ohranja edino najnujnejše policijske sile, ki imajo na voljo samo nepogrešljivo konvencionalno orožje, potrebno za vzdrževanje notranjega reda in varnosti" (Ibler 1987,274). Najožje razumevanje pojma razorožitev pa najdemo v ameriški uradni strateški terminologiji. V izjavah predstavnikov in uradnih dokumentih ameriške administracije od konca 50. let samostojno rabo termina razorožitev nasploh redko zasledimo. Običajno se povezuje s sintagmo uravnavanje oboroževanja (angl. arms control), pri čemer ni nepomembno, da se zmeraj pojavlja na drugem mestu (npr. tudi osrednjo vladno agencijo, ki se ukvarja s temi vprašanji, so poimenovali "Arms Control and Disarmament Agency" - ACDA). Tako v uradnih ameriških virih tudi ni mogoče najti samostojne definicije pojma razorožitev, ampak samo definicijo, vključeno pod definicijo pojma uravnavanje oboroževanja", kar pomeni, da je v ameriški strateški terminologiji sintagma uravnavanje oboroževanja hiponim za termin razorožitev (Kux 1990,384, 385). Tipi razorožitve" Izhajajoč po eni strani iz zgodovinske prakse na področju razorožitve z bogastvom zamisli in redkimi sklenjenimi in uresničenimi sporazumi, po drugi strani pa iz teoretično možnih primerov, lahko ob uporabi štirih meril za klasi- " Po definiciji ACliA uravimvaiije oboroievaiija (angi arms control) označuje: 'Kater! koli načrt, oranima ali proces, ki temelji na eksplicitnem ali implicIDiem mednarodnem sporazumu In ureja kateri koli vidik naslednjega - Število, lip in izvedbene ziuičllnosti oborotiivenih sistemov (vključno z njihovim vodenjem in poveljevanjem, aranžmaji glede logistične podpore In katerimi koli pripadajočimi mehanizmi za zbiranje obveščevalnih podatkov) ler Številčno moč, organizacijo, opremo, razporeditev ali uporabo oboroženih sil (vsebuje tudi razoroiiteu - />odčrlal D.L) (Arms Control aiul LHsarmament - The Critical Issues 1966.75). " Natančnih klasifikacij Upov razoroiitve niti v klasični niti v sodobni literaturi ni veliko. Redke primere najdemo v prispevku J. liavida Singerja v International Encyclopedia of the Social Sciences, v knjigi istega avtorja z naslovom 'Deterrence, Arms Control and Disarmament' in v knjigi Jamesa E Doughertya 'How to Viink about Arms Control and Disarmament'. fikacijo razlikujemo več tipov razorožitve. Uporaba prvega in drugega merila omogoča razlikovanje tipov razorožitve glede na stopnjo razoroženosti in glede na število subjektov, ki jih zadeva razorožitev; tretje in četrto merilo pa nakazujeta način, kako je bila (oziroma bi lahko bila) konkretna razorožitev dosežena. I. Stopnja (s)krčcnja obstoječe količine orožja Z vidika stopnje (s)krčenja obstoječe količine orožja lahko razlikujemo tri tipe razorožitve: popolno, celostno in delno. 1. Popolna razorožitev pomeni dejanje, katerega posledica je stanje (dokončne) odsotnosti vsega in vsakega orožja, tudi osebnega, lovskega in trofejnega (Bebler 1983,30), ter vseh drugih sestavin vojaške moči. To je najbolj radikalno pojmovanje razorožitve, ki ga glede na očitno nedosegljivost stanja, v katerem ne bi bilo več nikakršnega orožja, v praksi zelo redko zasledimo. Je pa takšno stanje vsaj teoretično možno. Ne da bi se spuščal v razpravo o uresničljivosti in/ali zaželenosti posameznega tipa razorožitve, velja vendarle poudariti, da je osrednja težava v zvezi s popolno razorožitvijo v tem, da je glavni pogoj za njeno uresničitev uničenje znanja ter materialnih in tehničnih zmogljivosti za proizvodnjo orožja. To bi namreč zahtevalo izbrisati iz človeškega spomina vrsto znanstveno-tehnoloških odkritij, podobno kot je srednjeveška Evropa izgubila velik del dosežkov antične misli". 2. Celostna (vsestranska) razorožitev" označuje dejanje, katerega posledica je stanje, v katerem poleg osebnega in lovskega orožja obstoja samo orožje (vključno z letali, tanki, ladjami in drugim težkim orožjem) različnih vrst policije, orožništva, obmejnih straž ali drugih polvojaških enot, ki so namenjene predvsem za vzdrževanje notranjega reda in miru in za nudenje vojaške pomoči univerzalni mednarodni organizaciji, ter nujno potrebne vojaško-obrambne ustanove in minimalni vojaški izdadd (Bebler 1983, 30-31). Če izvzamemo popolno razorožitev, lahko ugotovimo, da se celosuia razorožitev nahaja na vrhu razorožitvenega kon-tinuuma, saj sta količina orožja in obseg oboroženih sil in vojaških izdatkov znižana do stopnje, na kateri države razpolagajo samo z vojaško silo, potrebno za vzdrževanje notranjega reda in za sodelovanje pri ohranjanju svetovnega miru. To pomeni, da celostna razorožitev predpostavlja pripravljenost držav, da se odrečejo enemu izmed svojih najpomembnejših prerogativov - tj. z lastnimi silami skrbeti za svojo vojaško varnost - in se zavežejo k izključno mirnemu reševanju medsebojnih sporov. Celostna razorožitev bi potemtakem pomenila tako globoko spremembo narave sodobnih mednarodnih odnosov, da je upravičeno sklepati, da bi nacionalna država, takšna kot jo poznamo več kot tri stoletja, prenehala obstajati (Dougherty 1973, 29). " tfedtey Hull (19S7, 27-28) v zvezi s tem ttedvoumno ugotavlja: 'Razoroiitev v smislu otlslraiiiuv vsega oroija za vojskovanje nt toliko neizvedljiva kot Je nesmiselna: dokler bo Ctovek imel roke, s katerimi bo lahko pobral kamen, vojskovanja fizično ne bo mogoče preprečili (kakor tudi ne bo mog^e, dokler bo imel možgane, preprečiti, da bi razvil ali se spomnil bolj izpopolnjenega aroija)'. " V angleški literaturi se ta tip razorotUve označuje z Izrazom 'compiv/iensuv disarmament'. Skozi zgodovino je bila celostna razorožitev velikokrat predmet razorožitvenih predlogov in pogajanj, zlasti v povezavi s splošno razorožitvijo, vendar je države nikoli niso uresničile. Po drugi strani pa je bila ob koncu vojne poraženi državi celostna razorožitev velikokrat vsiljena, čeprav redko s trajnimi učinki. Države zmagovalke so namreč v ponovno oboroževanje sankcionirane države bodisi poti-homa privolile (npr v ponovno oboroževanje Nemčije po 1. svetovni vojni) bodisi so ga zaradi spremembe politično-varnostnih razmer začele odkrito podpirati (npr. ameriško podpiranje ponovnega oboroževanja ZRN in Japonske po 2. svetovni vojni) (Singer 1968,194). 3. Delna razorožitev se nahaja na drugem koncu razorožitvenega kontinuuma in nastopa v dveh oblikah - količinski in kakovostni. Pojem količinske delne razorožitve označuje dejanje in stanje delnega zmanjšanja v.seh najpomembnejših elementov vojaške sile in se običajno izraža v opredelitvi maksimalne ravni števila vojakov in orožja, predvsem težkega (letala, oklepna vozila, artilerijska in raketna sredstv:i, jedrske bojne glave, večje vojaške ladje, podmornice ipd.) ter višine vojaških izdatkov". Posledica izvedbe količinske delne razorožitve torej ni razorožitev kot stanje brez orožja, niti v smislu celostne razorožitve ne, ampak samo (tistveno) znižanje obsega vojaške moči neke države ali mednarodne skupnosti v celoti. Ko gre za količinsko delno razorožitev, ima torej pojem razorožitev samo "polovično" vsebino, saj označuje le dejanje, ne pa tudi stanja, zato je v tem primeru raba termina razorožitev samo pogojno ustrezna. V nasprotju s količinsko ima v primeru kakovostne delne razorožitve pojem razorožitev (zopet) celovit pomen, saj ta tip razorožitve označuje predvsem dejanje odstranitve oziroma stanje odsotnosti zlasti nekaterih kategorij orožja - v prvi vrsti tistih, ki so izrazito ofenzivne, rušilne in smrtonosne, nehumane, drage in dvomljive vrednosti tudi za samega uporabnika. Koncept kakovostne delne razorožit\'e se je uveljavil predvsem v okviru razorožitvenih prizadevanj 20. stoletja, in sicer v dveh oblikah. Najprej se je f>ojavil v obliki predlogov, podanih v okviru Razorožitvene konference v Ženevi leta 1932, za izločitev vseh tistih vrst orožja iz nacionalnih arzenalov, ki so bolj kot za obram- " /:iwg(i Izmed predlogov za koliCinsbo delno mzoruiitev je na primer lelti 1909 predstavil eden Izmed nemikih Časopisov. I'd tem predlogu naj bi bilo vsak! državi dovoljeno, da Ima na vsakih 700prebivalcev 1 (vojaiko) enoto, za eno enoto /*» bi se vzelo JO vojakov aH 50 ladij V skladu s tem Izračunom bi Nemčija s tedanjimi 63 milijoni prebivalcev lahko imelo 9.000 enol. Velika Britanija s tedanjimi 45 milijoni prebivalcev jhi 6.430 enot (Singer VJ68.195). Xnana sta tudi predloga dtvh uglednih ameriških predsednikov. Predsednik Wondrotv Wilson Je v okviru svojih 'Štirinajstih točk' /mzval driaiv. naj se mzoroiijo do tiste najniže ločke, ki Jo ocenjuj^o kot motno z vidika zagotavljanja svoje nacionalne varnosti (Harach 1991,356J. Predsednik l-ranklln O. Roosevelt jHi se je Januarja 1941 v Ameriškem kongresu zavzel za uresničitev SUrih svoboščin, od katerih se 4. glasi: '„.odsotnost strahu - kar. prevedeno v svetovno terminologijo, fmmeni zmanjšanje orotja Sirom sveta do liste točke in v tako temeljili obliki, dtt nobena država kjer koli na svetu ne bo mogla zagreSiti fizične agresije na katero koli sosednjo državo', na svetovni ravni (A Documentary' History of Arms Control and Disarmament 1973, 286). bo primerne za izvajanje agresivnih ofenzivnih načrtov". Po polstoletni pozabi je zamisel o usmeritvi globalnega razorožitvenega procesa na odpravo vsega ofenzivnega orožja v teoretične razorožitvene razprave pxjnovno vpeljala Randall Forsberg (tudi avtorica predloga o jedrski zamrznitvi iz začetka 80. let, ki je bil v ZDA deležen široke javne podpore), ko je leta 1984 predstavila celovit razorožitveni načrt, imenovan "Omejitev vojske na obrambo kot pot k razorožitvi" (angl. Confining the Military to Defense as a Route to Disarmament). V svojem predlogu, ki spominja na teorijo kakovostne razorožitve Lidella Harta in Roberta Cecila z ženevske Razorožitvene konference, se je zavzela za odstranitev vsega ofenzivnega orožja v sedmih zaporednih stopnjah (Hollins et al. 1989,68-70)". Med ofenzivnim in defenzivnim orožjem seveda ni mogoče potegniti popolnoma jasne razmejitvene črte; celo kuhinjski nož ali sekira sta potencialni ofenzivni orožji. Tako je v zvezi s konceptom kakovostne delne razorožitve bolj pomembno dejstvo, da orožje, ki bi še bilo dovoljeno po načelu kakovostne razorožitve, ne bi bilo tako številčno, da bi bilo mogoče z njim izvajati velike ofenzivne operacije. S pojavom jedrskega orožja pa se je kot druga posebna oblika uresničevanja zamisli o kakovostni (delni) razorožitvi pojavilo prizadevanje za jedrsko razorožitev. To pomeni, da lahko jedrsko razorožitev opredelimo kot obliko kakovostne delne razorožit>'e, ki pomeni odstranitev oziroma odsotnost v mednarodni skupnosti jedrskega orožja kot najbolj nevarne vrste orožja za množično uničevanje in nujno potrebnih sestavin za zagotavljanje jedrske oborožitvene zmogljivosti. Glede na to, da so ofenzivnost, destruktivnost, nehumanost, nedi-skriminatornost in podobne lastnosti orožja v največji meri združene prav v jedrskem orožju, ne preseneča dejstvo, da so se po 2. svetovni vojni razorožirvena " Na ženevski Razorotilivni konferenci je na koncu jalovih razprav o količinski raznmiitvi predlog o odsimnitvi ofenzivnega orotja kol aliemaliven razorotiiveni pristop poda! britanski predstavnik In eden izmed arhitektov DruStva narodov lord Robert Cecil; vsaj za soavtorja načela kakovostne mzorotilve l>a Šteje njegov prijatelj in vojaSki svetovalec, ka/ietan (kasneje sir) Basil Litldell Uart, za nekatere največji vojaSkostraleSki mislec 20. stoletja. Cecilovo zamisel so delegati fiodprli in v ta namen ustanovili tri tehnične komisije - za kol>ensko. pomorsko In letalsko oro^e - ki naj bi definirale ofenzivne vrste oro^a. Toda po Štirih mesecih dela je bil kakovostni pristop, ki je bil videti obetavna bližnjica k razorožitvi, zaradi nesposobnosti eks/iertor, da bi (razen vprimeru kemičnega in bgajanj pod okriljem OZN prvič postavljena "splošna in celostna razorožitev", ne pa več samo uravnoteženo skrčenje nacionalnih arzenalov na manj nevarno raven; McCloy-Zorinov sporazum iz leta 1961 ter ameriški in sovjetski osnutek pogodbe o splošni in celostni razorožitvi iz leta 1962; Raskinova programska pogodba o varnosti in splošni razorožitvi iz leta 1984). 2. Posebna razorožitev pa po drugi strani pomeni, da se razorožitev nanaša samo na del mednarodne skupnosti - tj. zadeva eno, dve ali nekaj držav, skupino držav, države določene regije ali določeno celino. Z vidika števila držav, ki jih prizadeva razorožitev, se potemtakem posebna razorožitev pojavlja v unilateralni, bilateralni ali multilateralni obliki. III. Recipročnost Z razlikovanjem tipov razorožitve glede na število zajetih držav je tesno f>o-vezano razlikovanje tipov razorožitve glede na vlogo recipročnosti pri sprejemanju odločitve za razorožitev. V zvezi z recipročnostjo je temeljno vprašanje, ali se določena država razoroži unilateralno in brezpogojno ali pa kot pogoj postavi alt pričakuje zagotovilo o recipročnem obnašanju ene ali več drugih držav. Z vidika recipročnosti lahko razlikujemo dva temeljna tipa razorožitve - nerecipročno in recipročno. " Xa obliki kakovosnte delne razoroUtve seveda lahko štejemo tudi kemiino in biološko razoroiitev. In če je jedrska razoroiitev kljub obetavnim znakom, ki jih prinašata uresničitev določil Pogodbe o jedrskUi silah vmesnega dosega Iz leta 1987 (angi Intermediate-range Nuclear /■bn.es l>valy) in iires-nlCevanje pnv ameriško-ruske [mgodbe o krčenju obstoječe količine simteškega orotja iz lela 1991 (angI Strategic Arms Reduction Talks • SI ART), še vedno stvar daljne prihodnosti (v kolikorje sploh uresničljiv In zaželen cilj), pa se je po /lodpisu konvencije o kemičnem oro^u januarja 1993 v Parizu uresničitev kemične razoroUtve precejpribiliala stvamosli. " A ngleško general and comprehensive/ complete disarmament ■ CCD. J. Nerecipročna (miilaterahia) razorožitev pomeni, da izvede država popolno, celostno ali delno razorožitev, ne da bi za to od druge(-ih) držav(e) zalitevala ali pričakovala kakršno koli nadomestilo. Unilateralna kakovostna delna razorožitev se je skozi zgodovino pogosto izvajala, predvsem v obliki odstranjevanja določenih kategorij orožja iz nacionalnega arzenala, za katere se je ocenilo, da so zastarele ali nekoristne iz drugih razlogov. Količinsko delno unilateralno razorožitev lahko določena država izvede predvsem tedaj, ko oceni, da je zaradi odsotnosti zunanjih groženj določena količina orožja oziroma vojaške sile nepotrebna (Buli 1961,77). Odločitev za celostno unilateralno razorožitev, ki je zgodovinska praksa sicer še ni zabeležila", pa lahko izhaja iz enega ali spleta več naslednjih razmislekov: 1. da je vzdrževanje in uporaba oborožene sile ali grožnja z njo moralno nesprejemljiva; 2. da si domače gospodarstvo stroškov vzdrževanja vojaškega establishmenta ne more privoščiti; 3 da je javno mnenje takšni odločitvi zelo naklonjeno; -i. da je zelo malo verjetno, da bi se država v dogledni prihodnosti zapletla v vojno; 5. da diplomacija ne zahteva opore v obliki grožnje s silo, saj so bolj kot vojaška moč učinkoviti drugi viri vpliva (npr. bogastvo, izkušnje, diplomatska spretnost, prestiž); 6. da so druge relevantne države sprožile ali že izvedle unilateralno razorožitev; 7. da bodo temu zgledu sledile tudi druge države; 8. da druge države stanja razoroženosti ne bodo zlorabile; 9. da bodo v nasprotnem primeru posredovale tretje države in 10. da je v primeru napada bolj kot vojaški odpor učinkovit nenasilen odpor ali nesodelovanje z napadalcem (Singer 1968,196). 2. Recipročna (bi- aH multilateralna) razorožitev se nahaja na nasprotnem koncu kontinuuma recipročnosti in je običajno utelešena v bilateralni ali multilateralni razorožitveni pogodbi, ki je plod formalnih pogajanj. V tem primeru je razorožitveni ukrep ene države pogojen z enakovrednim razorožitvenim ukrepom druge(-ih) držav(e). Pogajanja normalno potekajo med državami približno enake moči, ki so deloma že v konfliktu in med katerimi običajno ne obstaja visoka stop>-nja medsebojnega zaupanja. Zato je pot do uspešne sklenitve pogajanj praviloma dolga in zapletena (ibidem). IV. (Ne)prosiovoljnosi Recipročnost implicitno nakazuje možnost, da pri razlikovanju tipov razorožitve uporabimo še eno merilo in tako zaokrožimo odgovor na vprašanje, kako je bila razorožitev sprejeta. Z vidika stopnje prostovoljnosti pri sprejemanju odločitve o razorožitvi so možni trije glavni tipi razorožitve: 1. Prostovljna razorožitev - je stanje razoroženosti oziroma razorožitveno dejanje, za katerega se je subjekt razorožitve odočil povsem prostovoljno, iz lastne pobude in po lastni presoji. 2. Polprostovoljna razorožitev - se nahaja nekje med prostovoljno in vsiljeno razorožitvijo in temelji na predpostavki, da bo zavrnitvi prostovoljne razorožitve kasneje sledila prisilna razorožitev. " UiUlalenttiie cetosuie mzoroiiuv, ki lahkn /m mjiil doleli /mražeiio driavo. ne moremo uvrstili pod ta tip razorotitve. V tem primeru je subjektu razorotitve razorožitev vsiljena, načelo recipročnosti pa predpostavlja enakopravnost drtav. To /mmeni. da se luičelo recipročnosti Izključuje z neprostovoljnostjo razorotitve. 3- Neprostovoljna ali vsiljena razorožitev - je stanje oziroma dejanje, ki je sicer pogosto rezultat formalnih pogajanj, vendar gre za pogajanja med neenakovrednimi državami, katerih vojaška in politična moč nista niti približno enaki. Ekstremno obliko vsiljene razorožitve predstavlja razorožitev države, poražene v vojni, ki se je končala z njeno domala brezpogojno predajo. Predstavljena klasifikacija ima predvsem analitično vrednost, saj vključuje Li. "čiste" tipe razorožitve, ki jih razorožitvena praksa domala ne pozna". Vsak konkreten primer ali predlog razorožitve je namreč mogoče in potrebno razvrstiti pod več tipov. Tako bi na primer jedrska razorožitev kot kakovostna delna razorožitev morala biti hkrati tudi splošna, najverjetneje bi bila recipročna in s tem prostovoljna. Najbolj znan primer sočasne pripadnosti (najmanj) dvema različnima tipoma razorožit\'e pa predstavlja že omenjen koncept splošne in celostne razorožitve. Razorožitev in razoroževanje Za našo prakso uporabe terminov razorožitev in razoroževanje je značilno, da se med njima bodisi sploh ne razlikuje in se preprosto uporablja samo prvi izmed njiju bodisi je formalno razlikovanje zreducirano na njuno pojmovanje kot so-značnici. Odsotnost pomenske distinkcije med terminoma razorožitev in razoroževanje ni opazna samo v vsakdanji rabi, ampak jo zasledimo tudi v znanstvenih in strokovnih besedilih". Čeprav med razorožitvijo in razoroževanjem ne gre za tako globoko pomensko razliko, kot obstaja med razorožitvijo v širšem in ožjem smislu, je izenačevanje razorožitve z razoroževanjem (in obratno) nesprejemljivo, saj gre za dva pojma z bistveno različno vsebino. Pri dokazovanju nujnosti razlikovanja med navedenima pojmoma se lahko najprej opremo na logično sklepanje: glede na to, da ima vsak pojav objektivne stvarnosti svoj antipod, svoje bolj ali manj izraženo protislovje, je razorožitev pojem, ki je nasproten pojmu oborožitve, razoroževanje pa pojem nasproten oboroževanju. In tako kot bi bilo absurdno oborožitev (razumljeno bodisi kot stanje z orožjem bodisi kot soznačnico za orožje in vojaško opremo) izenačevati z oboroževanjem kot procesom opremljanja kake družbene skupnosti, skupine ali posameznika z orožjem, tako je nevzdržno zanemarjanje razlike med razorožitvijo in razoroževanjem. * Kazen lega je mogoče klasl/lkacijo opreli na manjSe Slevllo meril In/all Se na druga merila. J. David SInger (I9S4. 180) na primer v svoji bnjigi ufmrablja samo dve merili - tj. recipročnost In stopnjo skrčenja obstoječe količine orožja - In s kombinacijo obeh meril pride do Slirih Upov razorožitve: a. unitate-ralne celovite, b. unilateralne delne, C recipročne delne in d. recipročne celovite. " Taka primera sta knjiga Olge Sukovič (1988) z naslovom iyka u naoružavanju I mere razoružanja' In Študija z naslovom 'Razoružanje u Evropi'(1985) Med redke primere ekspllcilnega razlikovanja med oborožitvijo in oboroževanjem pa sodi članek D. ViikSiča (1989) z naslovom Pojam i sadržaj razoružavanja. Če k navedenemu logičnemu sklepu dodamo še jezikovno (oblikoslovno) razlago", da je glagolnik "izglagolska samostalniška beseda", ki izraža bodisi dejanje ali dogajanje bodisi stanje, zaznavanje, spreminjanje, obstajanje (Toporišič 1984, 338; Žagar 1988,294), potem lahko razmerje med terminoma razorožitev (v ožjem, elementarnem pomenu) in razoroževanje opredelimo takole: 1. termin razorožitev pomeni: a. stanje brez orožja v smislu popolne, celostne ali delne razorožitve oziroma odstranitve orožja in drugih sestavin vojaške sile, kar označujejo ustrezni pridevniki (npr. popolna, celostna, jedrska ipd. razorožitev); b. samo dejanje odstranitve orožja, razpustitve oboroženih sil v celoti ter ukinitve vojaških izdatkov, katerega posledica je stanje razoroženosti v smislu popolne, celostne ali delne razorožitve; pogojno pa lahko vključimo tudi tisto posamično dejanje zmanjšanja obstoječe količine (ene ali vseh vrst) orožja in/ali številčnega stanja vojske in/ali višine vojaških izdatkov, po katerem sicer še ne nastopi stanje razoroženosti, vendar se izvede z namenom napraviti zavestni korak v smeri takšnega stanja (npr. količinska delna razorožitev, s katero se odsu-ani relativni presežek količine orožja). 2. Termin razoroževanje pa označuje proces, ki pelje k stanju razorožitve in vključuje izvajanje posamičnih razorožitvenih ukrepov skozi daljše ali krajše obdobje". Kot dokazujejo prizadevanja v obdobju med 1. in 2. svetovno vojno in praksa po 2. svetovni vojni namreč prehoda od oborožitve ali oboroženosti - tj. stanja z orožjem - k razorožitvi ali razoroženosti - tj. stanju brez orožja - ne bo mogoče napraviti z enim korakom, tako da bo zanj, v kolikor je takšno stanje sploh uresničljivo iii zaželeno, potrebnih veliko posamičnih razorožitvenih dejanj. " v Slovatju sloivitskega kiijitiiega Jezika Je razoroHtev razložena kol glagolnik clovrSnega glagola razorožili, razoroževanje/>a kol glagolnik nedovrSnega glagola razorotevali (SSKJ. }985. IV/384). Titdl Iz obravnave obeh terminov v omenjenem .Slovarju torej izhaja, da gre pri razorožitvi za trenutno stanje oz presek stanja, prt razoroževanju pa za dinamično kategorijo. Kazen tega pa vetja omenili, da Je to bistvena razlika slovenščine v primeijavi z nekaterimi drugimi jeziki. Tako ima angleški jezik za oznako tako razoroževttlnega dogajanja kot razorožitvetiega dejanja na voljo samo glagol "disarm' in s tem za oznako razorožitve In razoroževanja termin 'disarmamem'. " če izluijamo iz zamisli, da razoroževalni proces sestavljajo posamezni ukrepi, potem lahko te ukrepe Imenujemo tudi razoroževalni ukrepi. LITERATURA Arms Control and Disarmament - The Critical Issues. 1966. Washington, D.C.: The Center for Strategic Studies, Georgetown University Arms Control. 1978. A Survey and Appraisal of Multilateral Agreements. London: SIPRI, Taylor & Francis ltd. liarash, P. David. 1991. Introduction to Pcacc Studies. Kclmont, Ca: Wadswonh Publishing Company. IJcblcr, Anton. 1983. O pojmu razorožitve. V: Razorožitev - zbornik razprav in listin o nekaterih političnih in pt>litiCnopravnih vidikih razoro^.itvcnih prizadevanj. Druga, dopolnjena izdaja, Ljubljana: Komunist. Booth, Ken. 1987. Disarmament and Arms Control. V: John Daylis, Ken Uooth,John Garnett, Phil Williams: Contemporary Strategy I. New York, London: Holmes & Meier Brasscy's Multilingual Military Dictionary. 1987 London ct al.: Brassey's Defencc Publishers. Brauch, Hans Guntcr. 1988. Survey of Rccent and on-going Research in the Social and Human Scicnccs on Disarmament (both within the United Nations system and in other relevant scientific research institutions). UNlvSCO. Bull, Hedley. 1961. The Control of the Arms Racc - Disarmament and Arms Control in the Missile AgcNcw York: The Institute for Strategic Studies, Frederick A. Praegcr Publisher Bull, Hedley. 1987. DLsarmament and the International System. V: Hedley Bull on Arms Control. Selected and introduced by Robert O'Neill and David N. Schwartz, London ct al.: The Macmillan Press in association with the International Institute for Strategic Studies. Claude, Inis, Jr 1956, Swords Into Plowshares. New York: Random House Inc. Disarmament Terminology 1982, Terminologial scries issued by the Foreign Office of the FRG, vol, 1, New York, Bcriin: Walter dc Gruytcr A Documentary History of Arms Control and Disarmament, 1973. New York, London: R.R. Bowker Company, T.N. Dupay Associates. Dougherty, James E. 1973- How to Think About Arms Control and Disarmament. New York: National Strategy Information Center, Inc., Crane Russak & Company. Hollins, B, Harry, Averill L. Powers, Mark Sommer 1989. The Conquest of War - Alternative Strategies for Global Security Boulder, San Francisco, & London: Westview Press. Ibler, Vladimir 1987. Riječnik mcdunarodnog javnog prava. Drugo, izmijenjeno i dopunjeno izdanje, Zagreb: Informator Kux, Stcphan. 15)90. Unguage and Strategy - A Synoptical Analysis of Key Terms in the Strategic Doctrines of the Nuclear Powers. Bern ct al.: Peter Lang. Luard, I;van. 1988. Conflict and Peace in the Modern International System - A Study of the Principles of International Order Second (completely revised) edition, London: Macmillan Prc.ss. Lubi, Darko. 1991. Razorožitev in demilitarizacija. V: Demilitarizacija Slovenije in nacionalna varnost. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. Myrdal, Alva. 1976. The Game of Disarmament - How the United States and Russia Run the Arms Race. New York: Pantheon Book.s. Neild, Robert. 1990. An Kssay on Strategy - as it Affects the Achievement of Peace in a Nuclear Setting. London: The Macmillan Press Ltd. Noel-Baker, Philip John. 1972, Disarmament. Reprint of the 1926 ed, New York: Garland Publishing Inc. Razoru?.anje u evropi. 1985. Ljubivoje Ačimovič (ur), Beograd: Institut za medunarodnu politiku i privredu. Relationship between Disarmament and International Security. 1982. New York: Department of Political and Security Council Affairs, United Nations Centre for Disarmament, Report of the Secrctary-Gcncral. Richardson, Dick. 1989. Process and Progrees in Disarmament: Some I.e.ssons of History. V: Kurope in Transition - Politics and Nuclear Security Kditcd by Vilho Harle & Pekka Sivonen, London & New York: Pinter Publishers. Singer, J. David. 1984. Deterrence, Arms Control and Disarmament - Toward a Synthesis in National Security Policy. 2nd edition, Lanham, New York, London: University Press of America. Singer, J. David. 1968. Disarmament. V: International Kncyclopedia of the Social Scicnces. Vol. 4, The Macmillan Company & The Free Press. Slovar slovenskega knjižnega jc/.ika. 1985. IV. knjiga, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti Sukovič, Olga. 1988. Trka u naoružavanju i mere razoružanja. Beograd: Institut za medunaro-dnu politiku i privredu. ToporiSič, Jo?.e. 1984. Slovenska slovnica. Pregledana in razširjena izdaja, Maribor: Založba Obzorja. VukSič, Dragan. 1989. Pojam i sadržaj razoružavanja. Beograd: Vojno delo - op.^tevojni teorijski časopis, VoL XLI, St. 4/1989. Žagar, France. 1988. Slovenska slovnica in jezikovna vadnica. Maribor: Založba Obzorja. 29