ELEKTROPROM d.o.o. IZLAKE, Obrezija 12 tel.: (0601) 73 532, 74 032, 74 132, fax: 73 737 V vseh treh trgovinah (MIKRO IZU\KE, MAKRO KISOVEC in YAMAHA ZAGORJE) Vam za nakup nad 5.000 SIT in takojšnje plačilo z gotovino ali čekom nudimo 5% popust. ELEKTROPROM IZLAKE d.o.o. Vam za konec šolskega leta poklanja 10% popusta za vse glasbene inštrumente YAMAHA, katere lahko kupite v trgovini YAMAHA ZAGORJE. NOVOST - IZPOSOJA CD PLOŠČ V trgovini YAMAHA si lahko izposodite CD plošče po zelo ugodnih pogojih. Na voljo so vse zvrsti glasbe. PONUDBA MESECA V TRGOVINI MAKRO KISOVEC Belo tehniko lahko dobite na 4 obroke brez obresti. Za gotovinsko plačilo pa Vam nudimo 10% popust. Ti pogoji veljajo do razprodaje zalog, zato pohitite in ne zamudite ugodne priložnosti! Trgovina MIKRO na Izlakah: tel.: 73 532, 74 032, fax: 73 737| > ves elektroinstalacijski material > široka izbira svetil > ročno in električno orodje za male in velike mojstre > merilni instrumenti od 1.950 SIT naprej Trgovina MAKRO v Kisovcu : tel.: 71 234, fax: 71 234 > cevi in ostali • pribor za zalivanje vrtov > pohištvene in Fe cevi > bakrene črne in pocinkane cevi > cement in apno z dostavo Trgovina YAMAHA v Zagorju: tel.: 62 012 > kovčki za kitare > radiokasetofoni že od 4.980 SIT dalje > SONY DISCMAN D33 (prenosni CD gramofon) V VSEH TRGOVINAH UGODNI KREDITNI POGOJI. POGOVORITE SE O POGOJIH S POSLOVODJO V TRGOVINI. NAŠ SLOGAN: £ ste^zadovouni^povejte prijateljem, OSREDNJA| AMICAI aJ iHHH • UVODNIK • Nekaj novosti smo pripravili v današnji številki. Tv spored smo primemo skrajšali saj je anketa med bralci pokazala, da ga niste zanimivosti. Tokrat bodo prišli na raCun ljubitelji verzov, saj objavljamo nekaj najboljših pesmi z našega nateCaja. Upamo, da pridejo tudi drugi na vrsto. Pričenjamo z veliko poletno nagradno igro, ki bo prav gotovo zanimiva za Zasavke in Zasavce. Poleti Zasavc načrtuje še nekaj zanimivih prireditev. Prva bo že v soboto v Čemšeniku, kjer bomo predstavili zasavski par 93. Ne zamudite je, morda boste deležni kakšne nagrade. Pa tudi najmočnejšega Zasavca bomo pričeli izbirati na tej prireditvi. Zaradi pomankanja prostora tokrat ne objavljamo nekaterih prispevkov. V prihodnji številki bomo tako res objavili odzive na našo anketo (in seveda izžrebali kakšno nagrado). Veseli nas Čedalje veC pisem v našem nabiralniku, zato bomo morali v prihodnje zanje verjetno nameniti veC prostora. Upamo, da boste še naprej tako sodelovali z nami. ■■ ' : ^ iKimMì HI mm NOVICAtc/^ VESNA NAJBOLJŠA V SLOVENI JI Konec maja je v Celju potekal 20. mednarodni mladinski pevski festival. Na njem je tekmovalo 16 zborov iz Rusije, Poljske, Češke, Bolgarije, Madžarske, Makedonije, Hrvaške in Slovenije. Iz Zagorja sta se festivala udeležila MPZ Vesna (v tekmovalnem delu) in MMPZ GŠ Zagorje (v otvoritvenem delu). Pevke in pevci Vesne so pod vodstvom Riltarda Majcna v kategoriji mladinskih zborov dosegli srebrno plaketo in se tako uvrstili najbolje med slovenskimi zbori. Zlato priznanje so si prislužili Madžari. Vesnani so dokazali, da so vse leto resno in odgovorno delali in nadaljujejo bogato tradicijo. Mladi pevci svojih uspehov seveda ne bi mogli dosegati brez pomoči staršev, učiteljev (tiho in skrito sponzorstvo), vodstva in osebja Delavskega doma Zagorje in vseh, kijih bodrijo in imajo zaupanje vanje. K.G. V ogledalu: Justi Ljubič r"lj| Trboveljski praznik rr v ili ©D Bi Zasavčeva svetilka jTTlj) Turizem na obroke {H »danes Ciril Ribičič: Spet le profesor ^ f Literarna priloga List Zasavčevo poletje s Pivovarno Union Avtomat, za vogalom stoji avtomat Polži v Renkah L|j£)] Pogačnik v Goeteborgu Kakšen je zasavski par 1993? Kako se bosta obnesla na predstavitvi na Čemšeniku? ^ Znan bo prvi dobitnik nagrade v nagradni igri Zasavčevo poletje s D Pivovarno Union. Zasavc bo izbral najmočnejšega Zasavca AD Dušan Kastelic d i wff £ KOLEDAR DOGAJANJ 23. maja - Z novim voznim redom, ki velja od te nedelje, na trboveljski železniški postaji ustavlja še 57 vlakov, v Zagorju 18 in v Hrastniku 5. 24. maja - V Hrastniku se novinarjem predstavi tamkajšnja godba na pihala, ki v teh dneh beleži častitljiv jubilej tretje najstarejše godbe v Sloveniji: 140 - letnico. 25. maja - Na trboveljskem Uradu za delo postrežejo s podatkom, da se je število brezposelnih v občini ustavilo pri 1424 in da bo v kratkem - to je ob koncu šolskega leta - spet naraslo. 25. maja - Drugod po Sloveniji že "razsaja" suša, v Zasavju pa stvar še ni kritična. Bolj "kritična" bi bila lahko cena, ki se za eno cisterno suče okrog dveh tisočakov. 27. maja - V okviru Združenja radijskih postaj Slovenije se ta četrtek z Milanom Kučanom pogovarjajo v studiu trboveljskega Radia. 28. maja - Na Gospodarski zbornici v Trbovljah razpravljajo o razvojnih možnostih turizma v Zasavju. Gost z Republike, svetovalec za turizem pri slovenski vladi, Slane Bizjak, regijskemu odboai položi na srce, naj jih bolj iščejo v imageu, ki ga Zasavje že tako in tako ima: to je v knapovstvu, kot zasavski "specifiki". 28. maja - Na drugem koncu mesta pa tačas delavci javnega komunalnega podjetja Komunala iz. Trbovelj razpravljajo o čisto drugačnih zadevah: o svoji 40 - letnici, medtem, ko se nekaj dogaja tudi v Hrastniku. Že petič zbirajo posebne odpadke. Polona Malovrh ZASAVC Izdaja Zasuvc d.o.o., Cesta zmage 32, Zagorje ob Savi. Direktor: Tomo Garantini. Časopisni svet: Sandi Češko, Robert Halzer, Franci Kadunc, Branko Klančar, Janez. Knez, Darka Lipičnik, Jože Ran/inger ml. Glavni in odgovorni urednik: Marko Planinc. Uredniški odbor: Katarina Gavranovič, Barbara Kus, 1 vana.Laharnar, Polona Mal ovrh, Fanči Moljk, Tonu Pucelj, Roman Rozina, Maja Sevljak, Suzana Si vka, Stane Šterbucl, Milan Vidic. Oblikovanje in računalniški prelom: Zasavc, Zagorje ob Savi. Tisk: Tika, Trbovlje. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Tej.: (0601) 61-013 (tudi fax), 61 -177. Na podlagi zakona o promet nem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere se plačuje 5 odstrtim davek od prometa pioizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez, dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen, UJACI3J00 V JUSTI LJUBIČ Cez nekaj dni bo praznovala šestdesetletnico. Ob takih dneh navadno pestuj e spomine, saj sicer nima časa. Takrat se navadno spomni dela v opekarni Kotredež pa na rudniški separaciji. Tam se je tudi prvič udeležila krvodajalske akcije, leta 1953. Tudi to, da je bil brat Slavko bolehen in večkrat operiran, jo je nagnalo na misel, da mu mogoče lahko pomaga. Ima vedno iskano krvno skupino 0. Zgodilo se je, da je bila ponoči nesreča v jami. Štirje so hiteli, če bodo lahko pomagali. Njena kri je bila pravšnja, tako je nekemu rudarju rešila življenje. Od takrat je skoraj redno dajala kri, do zdaj že tridesetkrat. Pravi, da včasih ljudi niso zavijali v vato in krvodajalci niso imeli dela prost dan. Tudi delo na separaciji je bilo težko, po dvanajst ur vsak dan, vse sobote, kdaj tudi kakšno nedeljo. Potem so šle ženske delati v Varnost Zagorje, kjer je dočakala pokoj. V življenju je rodila štiri otroke, najmlajši sin seje pred kratkim poročil. Družinajc bila tudi njena glavna skrb. Ko ni bila v službi, seje posvetila delu na vrtu ali pa je doma pletla puloverje in vezla gobeline. Če se je v življenju po čem odlikovala, je bila to vsekakor topla prijateljska roka in skromen značaj. Še vedno kdaj zazvoni telefon, da komu kaj ustreže, prihiti pazil otroke. Toji ni nikoli odveč. Zato jc tudi dobrodošla v vsaki družbi in kljub dnevu vedno nasmejana. Najbolj sc zabava z vnukinjama Mojco in Manco. Odkar je v pokoju, devet let torej, pravi, da ji čas hitreje teče. Z možem živita v Kisovcu in za oddih gresta kdaj na obisk k njeni sestri, kije kri darovala že petdesetkrat in je lani dobila zlato značko. Zdravje in ljubezen do življenja pasta vrednoti, kiju najbolj ceni. Kot je povedala, se stvari v življenju lahko pridobijo, če pa nisi zdrav, je vrag. V uteho ji je, daje lahko komu pomagala. In če bo potrebno, bo še vedno na razpolago. V življenju nikoli ne veš. Petra Radovič B ; Predsednik na Radiu Trbovlje ■ Pretekli četrtek je bil gost v studiu trboveljskega Radia 1 predsednik Slovenije Milan Kučan. V pogovoru z a novinarjem Bogdanom Barovičem je predstavil svoje ■ poglede na trenutne razmere v Sloveniji in svetu. Radio ■ Trbovlje so ta dan poslušali po vsej Sloveniji, saj so oddajo a prenašale vse slovenske lokalne radijske postaje. ■ Foto: Tomo Brezovar I.................................................. Z vodo varčno Upravljale! zasavskih vodovodov prejšnji konec ledna še niso bili pretirano v skrbeh zaradi stanja vodnih virov. V Hrastniku so v teh dneh že opozorili vaščane Turja, naj varčujejo s pitno vodo Trboveljska komunala se ubada s prepustnostjo cevovodov iz, virov za Savo. Z okoli 40 sekundnimi litri na minuto prejšnji četrtek so Zagorjani prestopili prag v smeri postopnega omejevanja porabe. Zelo resno utegne postati prihodnje tedne, če se ho nadaljevalo sedanje sušno obdobje. Poznavalci zatrjujejo, da bi bile posledice še daljše suše. kot prejšnjo pozno poletje in jeseni, tokrat dosti hujše, izgube v kmetijstvu pa porazne. Sicer pa tudi v Zasavju kmetovalci sodijo, da je že dosedanji sušni čas več kot nevaren za vrsto pridelkov. Ne gre drugače, kol da že zdaj zelo varčno ravnamo s pitno vodo. Če le moremo, omejimo njeno porabo na znosno mero. kajti tudi z. racionalizacijo bomo za nekaj časa podaljšali kolikor toliko redno oskrbo. M.V. Krst na Vačah Če se zunajparlamentarnim strankam ne bi pridružili še razni odbori in gibanja in za slovensko pomlad zaslužni posamezniki, bi človek mirno lahko rekel, da snoval- cem "Krsta začetka civilne družbe" sam pojem civilna družba ni popolnoma jasen. Toda... 19. junija naj bi na Vačah podpisali listino o ustanovitvi in sodelovanju v Slovenskem ljudskem parlamentu, ki naj bi predstavljal nekakšen parlament v senci. Zasavc bo seveda spremljal razvoj projekta in vas obveščal o vsem zanimivem in pomembnem. B.C. Le dve točki Zagorski IS je v torek od vseh načrtovanih tem obravnaval le dve. Agencija za razvoj tudi po lej seji še nima svojega upravnega odbora. Predstavniki političnih strank, ki so se sestali zaradi trikratnega neuspešnega sklica skupščine in obravnavali novo sestavo UO. so kritizirali imenovanje prejšnje direktorice v ta organ. Do seje bi vlada s stani obrtne zbornice že morala dobiti predlog kadrovske rešitve, kot je bilo dogovorjeno na zboru strank, vendar predloga ni bilo. Člani IS so sklenili, da bodo UO potrdili, ko bo znano ime. Drugo zadevo v Zagorju niso izpeljali zaradi anemičnih gospodarstvenikov. ki se očitno bojijo pridobivali znanje, s katerim bi znali pogledati čez občinski plot. Gre za program Revit (revitalizacijo občine). Ker brez podjetij občina ne more izpeljati programa, je zadeva ostala odprla. | |_ Trboveljski praznik Trboveljčani praznujejo • da upa da n. : 1 • ! *. za reorganizacijo šolstva. O denarju se se pogovarjajo z Ministrstvom za šolstvo. Predsednik IS Franc Beravsje dodal, da reorganizacija šolstva bo, ostid bo problem učne tehnologiji Občina še j e že prej dog ov-at j.da z sladu o denarju, kt gaje republika obljubila kot občinski praznik 1.junija. Letošnje prazno va n j e je b i lo skromnejše.Na slavnostni seji so sijiliillllllllijllliii: skupščine.govoril je župan Franc Majnardi. ki je podelil naj višja občinska priznanja Poldetu Jamšku (postillino). Idi Vm m Andreju Žagarju. Vse tri nagra-jenee predstavljamo v današnji proračunsko postavko. Splet številki Zasavca. Za obogatitev okoliščin .volitve) pa te programa so poskiiseli učenci in trboveljsko občino izločil iz učitelji GŠ Trbovlje. državnega proračuna. Po Ma- V ponedeljek je trboveljski jmirdijevem mnenju bodo župan Franc Majnardi pripravil v "Pallai, stalu- novmarsko konferenco. Novinar- spremembe (enodomna ie so povedali: da je proračun ^'P*e>na). saj bl sc „tem «og-sestavljen in da bo o njem 10. niJi nesklepčnosti. Letos pa t junija razpravljala skupščina Proračun bodo morali sprejeti najkasneje : do konca meseca. Staša Baloh - Plahutnik, upraviteljica proračuna, je povedala. ob občinskem prazniku ponovno uvedli denarno nagrajevanje prvojtmiških nagrajence v. T.L., S.S. O turizmu Člani litijskega IS so na četrtkovi seji sprejeli sklep o javni razgrnitvi ureditvenega načrta Gabrovka. Zaradi reorganizacije CZ v obči ni so sprejeli sklep o prenosu določenih nalog zaščite in reševanja na operativne gasilske enole gasilskih društev v KS. Naloge, ki sojih ob elementarnih nesrečah do danes opravljale enote CZ, bodo zdaj na ramenih gasilskih društev. Izvedeli smo še. da se bodo s 1.6. geodetske storitve podražile za 3.2 odstotka. Ekolog Martin Brilej je podal oceno stanja turizma. Ugotavlja. da je razvoj turizma možen le z visoko kvalitetno turistično ponudbo. S to dejavnostjo bi se morali ukvarjati profesionalno in usklajeno nastopati izven občinskih meja. Litijska občina je z divjimi odlagališči močno obremenjena. Vsi potoki, vključno s Savo so prav odbijajoči. Če bomo želeli v svoje kraje voditi turiste, potem bomo morali kaj več storiti tudi za ohranjanje naravnega okolja, je še povedal Martin Brilej. M.S. Mladinski dnevi 1993 Mladi forum SDP Slovenije in klub mladih Dezam Trbovlje pripravljata Mladinske dneve 1993. Gre za srečanje mladih, predstavitev njihove ustvarjalnosti in zabavo. Polekali bodo od 5. do 12. junija. Projekt je kandidiral na republiškem razpisu in ga Urad za mladino tudi sofinancira. Prireditve so pestre: 5. junija se bodo ob svetovnem dnevu okolja spustili po Savi. 9. junija bodo v galeriji DD odprli razstavo mladih likovnikov, dan kasneje bo okrogla miza "Kako do novih delovnih mest za mlade". 11. junija pa radijska oddaja "Mladi med ustvarjalnostjo in delikvenco". V soboto, 12. junija, se obeta kul-turno-zabavni večerpred Delavskim domom Trbovlje z nastopom mladih literatov, pesnikov, glasbenikov, plesnih skupin, mažoretk. mladinskega pevskega zbora in koncertom ansambla Hiša. Če bo vreme slabo, bo prireditev v prostorih Delavskega doma. N.N. Priznanja krvodajalcem V Delavskem domu Zagorje je bila pretekli petek svečana proslava ob 40-letnici krvodajalstva v Sloveniji. Nastopil je Pihalni orkester S VE A Zagorje, med proslavo pa so podelili priznanja devetim delovnim organizacijam, ki imajo visoko število krvodajalcev in še krvodajalcu Ivanu Lebeničniku iz Zagorja (na fotografiji Toma Brezovarja), ki je kri daroval že osemdesetkrat. S proslavo so obudili spomnim na pričetek krvodajalskih akcij, saj je prva v Sloveniji stekla prav v Zagorju - 6. marca 1953, ko je kri darovalo 19 rudarjev in delavk iz separacije. P.R. H K*mkš«^u l»o Že nekaj časa je minilo, odkar so morali Trboveljčani iz starega pokopališča svoje rajne premestiti na novo pokopališče. Vzrok za to je preurejanje pokopališča v park, ki bo primeren še za vse drugo razen sprehodov v tišini. V Trbovljah se seveda že sprašujejo, kdaj bodo uresničeni načrti, ki so povezani z denarjem. Naj na kratko predstavimo načrt tega velikega parka. V prvi etapi naj bi uredili park, razen krožnih peščenih poti preko grobov in spremljajočih klopi. Na sedanjem asfaltiranem igrišču naj bi bilo večnamensko igrišče s atletsko stezo (pozimi možnost zamrznitve ploskve, ki bi bila primerna za drsališče). Garaže bi porušili in na istem mestu zgradili parkirno hišo v treh nivojih z javnim programom. Na severnem delu je načrtovan glasbeni pavil jon za občasne prireditve. Na južnem, bolj prehodnem delu pa nameravajo postaviti ploščad z. otroškimi igrali v obliki skulptur. V načrtih je zapisan tudi amfiteater, premera 12 metrov, s tribuno za 225 sedežev, prislonjeno na umetno brežino, ki bo služila kot vizuelna in zvočna ločnica med obema ureditvenima enotama. Poleg dveh glavnih dostopov sta predvidena tudi dva dostopa preko Trbovci jščice. V parkovni del bodo postavili še spominsko obeležje ter dva vodnjaka. Naobstoječi transformatorski postaji bo treba urediti fasado. Seveda bo treba primemo urediti tudi komunalne vode. Bisera Vadunec ^«i| »n deferii ili vosgil Občina Trbovlje sc je odločila, da bo začela dejansko uresničevati tudi tisti del Odlokao vzdrževanju javne snage, komunalne ureditve in zunanjega izglcda mesta in naselij občine, ki sc nanaša na odvažanje in deponiranje raznih predmetov, materiala ter motornih in drugih vozil, s katerih so odstranjene registerske tablice in so brez veljavne registracije ter so huje poškodovana in zanje nihče več ne skrbi. Material bodo odstranjevali po nalogu pristojne komunalne inšpekcije in ga deponirali na ustreznem mestu do prevzema in to največ 60 dni. Stroške, ki bodo nastali z odstranjevanjem in shrambo odstranjenih predmetov, bo poravnal lastnik, deloma pa bodolc-te poravnali i/ izkupička ob prodaji predmeta oziroma iz proračuna. V ta namen je IS občine Trbovlje pred kratkim razpisal javno izbiro izvajalca del za odstranjevanje omenjenih predmetov oziroma motornih in drugih vozil. Izvajalec del mora biti ustrezno opremljen za odvoz predmetov in mora imeti ustrezno varovan prostor za deponiranje teh predmetov. Vse kaže, da bo marsikakšen del Trbovelj ali naselja kmalu pokazal lepši izgled, ko bodo številna opuščena vozila, dotrajana bela tehnika in še vrsta drugih predmetov odstranjena in odpeljana na ustrezno mesto. T.L. Morda se bodo bralci še spomnili, da smo pred časom na naš sramotni steber obesili Elektro Trbovlje zaradi neurejene okolice transformatorske postaje na Dolu pri Hrastniku. Takrat so nam odgovorili, da imajo teh postaj po Zasavju ogromno, da skrbijo le za primeren dohod, zemlja okrog njih pa po pravilu ni njihova last. » IIJ \\ B Zdi se nam prav, da Elektro Trbovlje tokrat ozaljšamo z našo .svclilkoi:,Grc sicer za drobno, vendar dobro potezo, ''jf Hrastniku so lepo obnovili transformatorski postajo nasproti stare občine ob glavni cèsti skìz.i Hrastnik. Uredili so novo fasado in jo primerno obarvali. Tako je sedaj prej neugledna postaja postala prav lep okras ob glavni cesti. V Elcklrufl rbovljc s lem dokazujejo, da jim ni vseeno,Jkako izglodajo njihovi objekti. Upamo, da se bodo lotili tudi okolice le teh. Za ureditev omenjene hrastniške transformatorske postaje (ta tokrat mirne vesli prižigamo Zasavčevo svetilko. M.P. Fofp: Branko Klančar - > A \ ■ 1 jetrn| Ce 3 Praznik. Praznični dnevi v Trbovljah bolj kislo minevajo. Zato velikima mojstroma Francu Majnardiju -Majskemu in Francu Beravsu - Iskrici podarjamo nasvet, kako izvleči občino iz težav. Storiti morata enako, kot so storili v podjetjih, kamor sta vlagala denar. Občina gre v stečaj, ustanovi se nova občina, recimo Trslabje, ki veselo posluje naprej, zaposli toliko ljudi kot jih rabi... _j Boljši Časi. Sicer pa se Zasavju obetajo boljši časi, ki jih bo prinesel turistični razcvet. Tako vsaj obljubljajo na Gospodarski zbornici. Tega sta predvsem vesela Janez Širše - Siko in Marjan Kramar - Agi. Če bosta letela, se bosta lahko začela na Izlakah ukvarjati z igralništvom. J Ozvočenje. Sicerpa ima Varnostno informativna služba pod poveljstvom Janeza Siršeta - Sikota res povsod ušesa. Tako je na novinarski konferenci hrastniški župan Leopold Grošelj - Samoprispevek povedal, da bo ozvočena tudi prireditev ob 140. obletnici hrastniške godbe. Zeliščarji. V litijskem proračunu je krščanskim demokratom in ljudski stranki uspelo še zadnji trenutek zmanjšati denar za zelenice. V drugi polovici leta bi se lahko zgodilo, da boste med komunalnimi možmi videli tudi vrle kosce: Francija Rokavca - Mlečnega, Janeza Lukača - Beograjčana, Staneta Črneta - Črnega... L) Pojasnilo. Izjavljamo, da je na fotografiji, ki smo jo objavili v predprejšnji številki Zasavca na tej strani, res naš urednik Marko Planinc, kot smo zapisali in ne medved s Kopitnika, kot nekateri natolcujejo. [Tn. Stvari, sploh v politiki, so postale predvidljive. Za-gorjanoin se je uspelo vriniti na ključne točke življenja in dela v naši skupnosti. Kako se prede ta mreže na ravni republike, še ne bom pisal; dejstvo pa je, da imajo Zagorjani z Janezom Drnovškom ključnega človeka v vrhu države. Medtem, ko se tam mreža še plete, pa so v Zasavju stvari že postavljene. Znano je, v katerih podjetjih direk-torujejo Zagorjani, ve se, da obvladujejo denarno politiko Zasavja,... Tokrat otem, kako so si ustvarili politični imperij- čv Najprej so dopustili, da ključna položaja v Zagorju ^ zavzameta Janez Režun in Janez Lipec, ki prihajata iz Trbovelj. Tako so si zagotovili večni sloves internac-ionalistov. Nato so oba elegantno odslovili in tja postavili čistokrvna Zagorjana Matjaža Svagano in Vladimirja Ko-jnika. Ze prej so hrastniški skupščini za župana prodali Leopolda Grošlja, spet Zagorjana. pv Za Trbovlje pa so si izmislili peklenski načrt, saj je ''0? ozaveščenost trboveljska prislovično znana. Banka pod vodstvom Zagorjana (Zdenka Fritza) jim je nasvetovala obveznice, Zagorjan, predsednik državne vlade (Janez Drnovšek), jim je govoril nekaj o tem, kako bo država ta dolg spoznala za svojega, njihov zastopnik lokalnih interesov v državnem svetu Sandi Češko, spet Zagorjan, je tudi pozabil na predvolilni čas,... In tako seje občina sesula, Franc Majnardi in Franc Beravs sta izpadla kriva. In finale. Na krmilo je prišel kdo drug kot Zagorjan, oziroma celo Zagorjanka, Staša Baloh Plahutnik. In že smo pri predvidljivosti. Najbolj je zdaj ogrožen IStane Kirn, hrastniški premier. On je še edini med zasavskimi občinskimi šefi, ki se je obdržal na oblasti - pa ni Zagorjan. Ko bodo zamenjali še njega, pa lahko pričakujemo marsikaj. Do takrat vam svetujem branje klasikov imperializma, kolonializma,... Rdeči Revir Podjetje za svetovanje, inieniring in trgovinsko posredovanje Cesta 20Julija 2c, 61410 Zagorje Telefon/fax: 0601 61 611 PROGRAMSKI PAKETI: Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ... RAČUNAI-NIŠKA OPREMA; Računalniki, tiskalniki, miške, seanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, RAČUNALNIŠKI TEČAJI: DOS, WORDSTAR, QUATRO PRO, WINDOWS, DBASE, PARADOX, ... SOFTWARE OPREMA; MICROSOFT BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD! Prodaja slov. knjig za nekatere produkte! .....\,s.....„.........,...,_____Z. n il •. ___________ ___________________________________________________________________________________________________ . Ék M IM. M. | J Asfalt« asfali L fpii'il- I lili Malokdo ve, kaj vse se skriva pod zvenečo frazo "nova asfaltna cesta pomeni za vse krajane veliko pridobitev." Med temi je gotovo Drago Kozole, predsednik gradbenega odbora za posodobitev ceste Turje -Gore - Kopitnik - Turje. To je njegova 14. lokalna cesta, kjer je koordiniral delo. Pa saj je z Dolom oženjen. Dolga leta je bil predsednik KS, zadnja tri leta pred upokojitvijo pa je vodil skupnost KS v občini. "S posodabljanjem te ceste smo začeli 1978. leta, ko je PD Dol proslavljalo svojo 25 - letnico. Asfaltirali smo odsek Marno - Turje. Čez 5 let smo se lotili odseka od Turja do križišča pri Završniku, 25. junija letos pa bo ob 40- letnici PD Dol v Gorah uradna otvoritev težko pričakovane asfaltne poti od Turja do Gor”, je z zadovoljstvom povedal Drago Kozole, ki je tudi eden izmed nosilnih stebrov tega društva. Začelo se je 9. novembra lani, ko je predsednik občine Hrastnik Leopold Grošelj sklical predstavnike PD Dol in KS Turje in povedal, da obstajajo finančne možnosti za pričetek del. Iz proračuna občine in sklada za demografsko ogrožena območja naj bi šlo 50% sredstev, 20% je zagotovilo PD, 70 % pa bi poskušali dobiti med 27 domačini in 91 lastniki počitniških hišic. Investicijajebilaocenjena na 13 milijonov SIT- vključno z.odsekom Turje - Turski les in Lovski dom - vrh Kopitnika. Traso je bilo treba najprej razširiti. Delo je 24. 11. prevzelo privatno podjetje ZOR in ga sondalo 4. 12. 1992. Zimsko obdobje so člani gradbenega odbora /koristili za pridobivanje potrebnega denarja. Planinci so svoj delež pokrili že s plačilom pripravljalnih del. Skupščina občine je napela vse ile, daje dobila denar iz Ljubljane. Tudi vikendaši in domačini so v glavnem razumeli prizadevanja in podpisali pogodbe. Domačini so prispevali po 500 DEM, vikendaši po 300 DEM v tolarski protivrednosti in v treh obrokih. Razen devetih posameznikov, vendar o tem kasneje. Pohvaliti je treba razumevanje hrastniških podjetij, ki so v težavah, vendar so se odzvali pozitivno in zbrali v raznih oblikah 4 milijone SIT. Razen lutranjke, čeprav ima na Kopitniku lepo počitniško hišo. Nerazumevanje pripisujejo temu, daje njihov sedež v Sevnici. Mogoče pa si bodo še premislili. Na težko gospodarsko situacijo bi se lahko izgovarjali tudi drugi. Člani gradbenega odbora so sklenili, da bodo po končanem delu objavili imena tistih ki zavračajo prispevek. Njihovi izgovori so zelo "utemeljeni": - "Moj objekt stoji izven območja glavnih posodobit venih cest." -"Posodabljanje ceste ni v mojem interesu." -"Svoj vikend obiščem le dvakrat na leto..." itd. Med njimi je nekaj vodstvenih ljudi ali pa so to bili. Nekateri z visoko izobrazbo. Vedo, da jih nihče ne more prisiliti v plačilo. Več razumevanja je pokazala npr. mati samohranilka s 14.000 SIT dohodka: "Vem", piše gradbenemu odboru, "daje cesta pomembna za ves kraj, vendar ne morem plačati. Svoj delež bi rada poravnala z delom, ki ga bo gotovo dovolj..." Delavec brez zaposlitve z 11.000 SIT nadomestila pa prosi, če mu odobrijo več obrokov. Nekateri so odklonili plačilo zaradi suma, da bi PD na račun ceste zgradilo še športne objekte - rokometno igrišče in dva igrišča za tenis. Drago Kozole pravi, da lahko vsakomur pokažejo posebno pogodbo, ki dokazuje, da so športni objekti posebna in vesticija PD Dol. Polovico avansa so že plačali. Poslušali pa so še hujše obdolžitve. Daje odbor mafija, ki bo denar pobrala in speljala v neznane vode... Nekateri so zbrali toliko poguma, da so se zdaj, ko so videli, daje bila cesta gotova v rekordnem času, opravičili. Asfalt je namreč Gradbena dejavnost Hrastnik položila v 13 dneh na 2600 m trase, od tega je 800 m asfalta na odseku Lovska koča - vrh Kopitnika. Za zaključna dela so porabili 3700 kubikov podložnih materialov in položili 7300 kubikov asfaltne prevleke. "V naslednjih letih se bomo trudili posodobiti celotno pot Gore -Kopitnik - Turje", pravi Drago Kozole, kije na neprijetne dogodke že pozabil. Pred več kot dvajsetimi leti seje od veselja, ko so končali asfaltiranje ceste skozi Dol, v novi obleki povaljal po svežem asfaltu. Bo storil tako tudi zdaj? "Obleke so predrage. Bomo pa odprli buteljko." Fanči Moljk Da se v KS Mlinše-Kolovrat dogaja marsikaj, je vidno že od daleč. Tako je obnovljena OŠ Mlinše, ki daje kraju kulturni pečat in vtis živahnosti. Krajani so ponosni na hram učenosti, ki paje kar predolgo moral čakati na obnovo. Finančna sredstva za to so bila zbrana s samoprispevkom. Tudi za Zadružni dom Mlinše, ki je precej neizkoriščen, je že izdelan načrt za popolno obnovo. V njem sta trenutno trgovina z mešanim blagom in obnovljeni prostor za malo šolo. Domkulture pa že načenja zob časa. V njej se bodo pod vodstvom Lize Pokorn kmalu predstavili mladi igralci z dvema enodejankama, v jesensko-zimskem času pa se obeta uprizoritev dveh Finžgarjevih iger v starejši igralski zasedbi. V tej sezoni so nastopili igralci s Cemšenika in Izlak. Na sedežu KS so izdelali program dela do konca leta 1993. Nadaljevali bodo z obnovo lokalnih cest Mlinše-Žvarulje-Vrh, Trata-Kandrše, Viderga-Zasavska gora, Briše-Medija in Kolovrat-Orehovica. K temu je treba prišteti še redno vzdrževanje krajevnih cest. Uresničili bodo le tiste naloge iz plana KS, kjer se bo pokazala pripravljenost krajanov, da z lastnimi finančnimi sredstvi sodelujejo pri izvedbi. Krajani Žvarulj in Vrha pri Mlinšah za izboljšanje svojih cest že več kot leto dni plačujejo lokalni samoprispevek. Plačujejo ga od plač, pokojnin, kmetijske dejavnosti, paludi od stanovanjske hišeoz. vikenda. Za tako zbiranje denarja so se pred dobrim mesecem odločili tudi vaščani pod Zasavsko goro, del denarja bodo namenili tudi izgradnji javne razsvetljave. Pri kabelskem TV sistemu bo treba še marsikaj postoriti, predvsem zaščito. SedanjaponudbaS zemeljskih in4satelitskihprogramovse bo razširila še na Kanal A. Tudi vodovodu se posveča velika pozornost. Povečati bo treba njegovo zmogljivost, saj je na Mlinšah veliko novih hiš. Gradnjo novega vodovoda načrtujejo v vasi Borje. V bližini Mlinš bodo uredili še novo avtobusno postajališče Žaga, saj so tam krajani v slabem vremenu izpostavljeni dežju... Na Razpotju se bodo postavili ogledalo za boljši pregled voznikov. Mlinšani so se izkazali pri očiščevalni akciji pod okriljem Turističnega društva. Z.G. m ®HWH$rRwr vesti a V KS Dobovec je naredil ogromno im- Občinska skupščina Trbovlje seje odločila, da Leopoldu Jamšku podeli Prvojiinijsko priznanje posmrtno z.a njegove zasluge pri razvoju in obratovanju TET, predvsem pa neumornemu delu v KS Dobovec. Zadnjih sedem let pred smrtjo je bil Leopold Jamšek predsednik KS Dobovec. Kot "prvi" Dobovčan seje lotil in ssodelavci tudi uspešno končal številne projekte. Med te sodi predvsem razširitev inasfaltiranje ceste iz Trbovelj do Dobovca in dalje, gradnja telefonskega omrežja, zgraditev nove osnovne šole, novega vodovoda iz TET do Dobovca, Završ in Spodnje Ključevice. nove mrliške vežice in še kaj. Svojo energijo, znanje in sposobnosti je razdajal tudi vsem društvom, ki delujejo na področju Dobovca (smučarji, gasilci, lovci, prosvetni in kulturni delavci, planinci in še kdo). Sledi njegovega dela (v TET iu na Dobovcu in s tem občini Trbovlje) so neizbrisno odtisnjene v številnih objektih in napravah, predvsem pa v zavesti vseh Dobovčanov in Kumljancev. Leopold Jamšek seje rodil 15. maja 1944 na Dobovcu, umrl je 8. decembra 1992. Uspešneje končal srednjo tehniško šolo. ob delu si je pridobil poklic elektroinženiija. Vsa letaje delal v Termoelektrarni Trbovlje. Tuje postopoma napredoval do direktorja proizvodnje, pred tem pa je bil direktor TOZD TET II v DO TET. Na tem odgovornem delovnem mestu seje uveljavil tako na strokovnem kot organizacijskem področju. j |_ Otroško zobozdravstvo Kot smo že poročali, je z enostransko odpovedjo najema zobozdravstvenih prostorov za zobno ambulanto v Domu starejših občanov na Izlakah nastala vrzel v pokrivanju otroškega zobozdravstva. Na razpravi, ki je bila 20. maja v prostorih KS Izlake, so se predstavniki vseh prizadetih strank (OŠ Ivan Kavčič. Zdravstveni dom. Občina Zagorje, Dom starejših občanov in KS Izlake) zavzeli za ponovno vzpostavitev otroške zobne ambulante na Izlakah. Ob tem je KS Izlake obljubila sredstva za zidarska in pleskarska dela. vzpostavitev telefonskega priključka ter elektroinstalacijska dela. Zdravstveni dom Zagorje in Občina Zagorje bosta priskrbela sredstva za nabavo in montažo zobnega stola iu denar za nabavo vse potrebne dodatne opreme za zobozdravstveno ambulanto. Vsekakor pa bodo vse potrebne dolžnosti iu obveznosti glede delovanja zobozdravstvene ambulante na Izlakah opredelili v pogodbi med Osnovno šolo Ivan Kavčič, Vzgojno varstvenim zavodom, ki bo nudil prostor, ter Zdravstvenim domom Zagorje. M.K. Nova igrišča Mrzlica je med redkimi planinskimi vrhovi, ki se ponašajo z večjo ravno površino, kjer je možno igrati razne športne igre. Na Mrzlici je to Štorova raven, kjer sloji Poldeto-va koča. Že sedaj je mogoče igrati mali nogomet in še kakšno igro z žogo. pri planinskem domu je na voljo balinišče, pa rusko kegljišče, igrati je možno namizni tenis. Ne manjka raznih gugalnic z.a mlajši rod. Še letos nameravajo na Štorovi ravni urediti še igrišče za odbojko, izpopolniti igrišče za mali nogomet in še kaj. Predvidevajo tudi nadelavo in ureditev planinske poli okoli Mrzlice, o čemer se bodo seveda morali sporazumeti s sosednjimi lastniki zemljišč in gozdov. Seveda pa obstajajo možnosti tudi za nekoliko daljše izlete na Kal, Šmohor, v Čeče, na Podmejo in dalje na Planino in Vrhe. pa tudi na Reško planino. Grmado in še kam. T.L. Litiju - Litijski Zeleni so skupaj z mladimi Zelenimi, ki delujejo v okviru Osnovne šole Litija, izvedli akcijo pregleda kavalitete zbiranja odpadkov naizvoru. Na območju Gradca so pregledali, kako vestno gospodinjstva sortirajo odpadke v zaboje. Vsem tistim, ki upoštevajo navodila litijskih ekologov, so prinesli pismeno pohvalo. V kratkem bodo evidentirali še divja odlagališča. M.S. Trbovlje - V trboveljskem gostišču Račič-Kurnik so se zbrali bivši dijaki in dijakinje meščanske šole Trbovlje ob 52-letnici, odkar so zapustili šolske klopi. To je bila zadnja generacija, ki je končala šolanje na tej priznani šoli (v letu 1941, po okupaciji). Od 31 še živečih dijakov, razkropljenih po vsej Sloveniji, deloma pa tudi zunaj, se jih je srečanja udeležilo 18. Seveda je bilo izrečenih veliko besed, predvsem anekdot iz dijaškega življenja. Pripravih so zanimiv humorni opis dijakov in učiteljev iz štiriletnega obdobja šolanja na tej šoli. V spominu je ostala tudi edina takratna demonstracija v Trbovljah in menda tudi edina v Zasavju, ko so prav ti dijaki po trboveljski glavni cesti demonstrirali proti podpisu pakta (nemško-jugoslovanskega). Številni, sedaj upokojenci, so se v času aktivnega dela s svojim znanjem in delom uveljavili na raznih področjih dela. Obljubili so si. da se bodo čez dve leti vnovič srečah. T.L. Trbovlje - Na trboveljski Ekonomski srednji šoli so pripravih pretekli teden zanimivo okroglo mizo o slovenskem turizmu. Dijakinje so predstavile turistične načrte slovenskih pokrajin in dosedanji razvoj tega gospodarstva v Sloveniji. Govorile so tudi o turizmu kot gospodarski panogi. Zasavskega "turizma" in možnosti tovrstnega razvoja pa, podobno kot ostali Zasavci, tudi ekonomke ne poznajo pretirano dobro. Vendar so opozorile na nekatere zanimivosti in možnosti. Še posebej zanimiv je enotedenski turistični paket za goste Medijskih Tophc, ki so ga pripravile. M.P. HrUStllik - Kmetijski Zavod Ljubljana - oddelek za kmetijsko svetovanje, enota Trbovlje- Hrastnik, je skupaj sSvetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Hrastnik pripravil v torek. 24. maja. demonstracijski prikaz delovanja specialnega gorskega traktorja Impulz 28 in motorne kosilnice Twist 170 (izdelka tovarne SIJ5 iz Šempetra). Demonstracijo so pripravih na kmetiji Petra Mejača v Šavni peči. Po demonstraciji so se pogovorili o uporabi, vzdrževanju in možnostih nabave teh strojev. T. L. Pluti ino - Za ljudi, željne zabave, je bilo prav gotovo poskrbljeno v soboto, 22. maja na Planini v Domu pod Javorjem. Novi upravitelj je pripravil pravo veselico. Vse skupaj seje pričelo že okrog 18. ure in obiskovalci so lahko ob zvokih ansambla tudi zaplesali. Le peščica si je upala svoje plesno znanje pokazati pred drugimi . Žal je bil večer mrzel, zato tudi obisk ni bil pričakovan. U. l. Dobrim V nedeljo, 30. maja je potekalo na Dobrni pred domom DPD Svoboda Dobrna in v njem srečanje trboveljskih upokojencev. Organizirala sta ga DU Trbovlje in DPD Svoboda Dobrna. Tovrstno prvo srečanje je bilo namenjeno počastitvi občinskega praznika 1. junija indneva smrti heroja Alojza Hohkrauta. Na srečanju so nastopih ŽPZ pod vodstvom Nande Guček, MPZ pod vodstvom ing. Alberta Ivančiča ter Vokalno instrumentalna skupina pod vodstvom Tineta Jelena. V nadaljevanju pa je poskrbel za vedro razpoloženje narodno zabavni ansambel Jantar iz Svobode Dobrna. T.L. Rudarske izgube Poslovni rezultati rudnikov rjavega premoga v prvem četrtletju so v skkladu s sedanjimi razmerami v slovenskem premogovništvu. Čeprav so v celoti izpolnili načrtovan obseg gospodarjenja in ves nakopan premog tudi prodali, so bili odhodki višji od prihodkov. Izguba znaša 131 milijonov tolarjev. Po vsem sodeč bo v drugem trimesečju še malce višja, ker so morali maja zmanjšati proizvodnjo in jo bodo zmanjševali še ves ta mesec in nemara še julija. TE Trbovlje popravljajo, podoben poseg načrtujejo v Ljubljanski Toplarni, njej pa so tudi sicer letos odpremili kakih 40 odstotkov manj premoga kot lani v tem času. V prvih letošnjih mesecih je bilo od skupaj nakopanih količin okoli petina komercialnih vrst premoga. Povpraševanje po njem ni tolikšno, kot prejšnja leta. kljub temu pa je prodaja razmeroma ugodna, ker se porabniki že oskrbujejo z njim za prihodnjo zimo. Stroški so še vedno Ahilova peta vsakdanjega gospodarjenja, še posebej pa otežJcoča poslovanje nesanirano finančno stanje, nepokrite izgube iz prejšnjih let in drugo. Naslednji tedni bodo za kolektiv zagotovo najbolj kritični. Nadejajo se. da bodo že avgusta začeli z redno proizvodnjo in dajo bodo v celoti prodali. M.V. Eti izvaža V času, ko zasavsko gospodarstvo vse bolj tone zaradi usahlih domačih naročil, ponekod tudi izvoznih, se v izlaškem Elektroelcmentu ubadajo z vprašanjem, kako ustreči vsem tujim kupcem. Ker "sila kola lomi", so kar precej dela oddali svojim tradicionalnim partnerjem, kot zagorski Varnosti, trboveljski Mehaniki, semiški Iskri in še kam. Zaposlili so tudi več kot dvajset novih delavk, v tovarni jc žc nekaj študentov, še več jih bo med obema poletnima mesecema. Do konca prejšnjega meseca so izvozili izdelkov v vrednosti nad 9 milijonov nemških mark. Nekoliko zamujajo pri izvajanju izvoznega načrta, so pa prepričani, da bodo zamujeno kmalu nadoknadili, še posebej, če bodo odpravili nekoliko prevelik izmet v keramiki, ki jim že nekoliko preprečuje načrtovani obseg gospodarjenja. Značilnost za Elijev izvoz je vedno večje povpraševanje po njihovih izdelkih zunaj Evrope. Pogodbe sklepajo celo z azijskimi deželami (Pakistan in druge). Danes odpade že okoli štirideset odstotkov vse izvozne prodaje na druge evropske dežele in zunaj evropske, šestdeset odstotkov blaga pa prodajo nemškim kupcem. Pred kratkim so imeli v gosteh predstavnike znane švedske firme, ki pokriva z varovalkami ves skandinavski in širši evropski trg. Od Izlačanov želijo izdelke, kijih zdaj kupujejo drugod, in vse kaže. da bi utegnili že prihodnje leto tej firmi prodati blaga v višini dva do tri milijone nemških mark. Še vedno se v podjetju resno ukvarjajo s stroški, vključno prispevki vseh vrst. Oboji so preveliki in oboji jim jemljejo preveč dohodka. Nekaterim vrstam stroškov bodo kos le z večjo storilnostjo, ki pa je bjla že lani v samem vrhu te industrije pri nas. M.V. V MT gre zares Skoraj dva meseca že potekajo razširitvena dela kopališkega kompleksa v Medijskih toplicah, ki bodo omogočala kopanje in druge vrste bazenske zabave na večjih površinah. Poleg olimpijskega bazena bosta na voljo še dva manjša bazena z. vodnim toboganom, ki bo nedvomno poživitev kopališke ponudbe v Zasavju. Bazeni in okolica naj bi bili nared že 1 .julija, kar bi le delno ohromilo turistično poletje na Izlakah. Vsekakor so se gradbinci zavezali rokov, hotelirji pa tudi. Tako v teh dneh že zbirajo prijave za počitnice v Medijskih toplicah po L juliju. Z realizacijo zastavljenega v napovedanem roku pa bi dokazali, da smo že korak bliže Evropi. M.K. Livar, kot se sika Trboveljski župan Franc Majnardi je letošnje Prvojunijsko priznanje podelil tudi Andreju Žagarju, upokojenemu obrtniku, ki je priznanje prejel za dolgoletno uspešno delo na področju obrtništva -livarstva. Andrej Žagar se je rodi 122. novembra 1940 v Trbovljah. Po končani osnovni šoli se je zaposlil v tovarni Elektro-standard v livarni. Ob delu se je izučil poklica livarja in opra vildelovod-sko šolo. \/ livarni kasnejšega IBT in Elita je v delovodjo, vodjo oddelka in vodjo obrata. Želja po samostojnosti ga je gnala naprej. S kupno z J orda no m sta v Globušaku začela z livarsko obrtjo leta 1974, kar je trajalo do leta 1980. Začela sta s preprostimi livarskimi odlitki za industrijo iz aluminija in medenine. Ko je leta 1980 dokončal lastno livarno na Tereziji, je šel na svoje. Livarno je sodobno opremil tudi v pogledu varstva okolja, izdelovati pa je začel vrsto novih izdelkov, npr. nagrobne svetilke, vaze, zunanje vrtne okrasne, hišne svetilke... Večino novejših izdelkov odliva po lastni zasnovi, kar je dal tudi industrijsko zaščititi. Izdeluje vrsto spominkov s planinskega področja (cepini, Aljažev stolp ipd.) in rudarstva (rudarji v miniaturi, izvozni stolp ipd.). Livarna je prostorna in urejena, lepo urejena je tudi okolica zgradbe, tako, da človek nima vtisa, da se tu odvija proizvodnja livarskih odlitkov. V livarni so trenutno zaposleni štirje delavci, bilo jih je tudi že sedem, odvisno od potreb in naročil. V okviru raznih tehnoloških izboljšav so v njegovi livarni prešli od kurjenja s koksom na lahko kurilno olje. O kakem onesnaževanju okolice ni govora, o čemer so se večkrat že prepričali tudi pristojni inšpekcijski organi. Poklic livarja je težak, ob novejših tehnologijah in napredkih pa postaja nekoliko lažji, čeprav je še vedno zahteven. Vse novejše izsledke Andrej Žagar uporablja tudi v praksi. In s čim se še ukvarja letošnji trboveljski prvojunijski nagrajenec? Sam pravi takole: "Glede na to, da je moj poklic zahteven v vseh pogledih, se moram konec tedna sprostiti v naravi. Kot planinec in član PD Trbovlje grem skupno z družino v bližnji, pa tudi daljni planinski svet. Hoja v hribe me drži v fizični in psihični kondiciji. Ni lepšega pogleda, kot je pogled z vrha gore na okoliški svet!" Konec preteklega leta se je upokojil in obrt predal svojemu sinu Dejanu, strojnemu tehniku, ki uspešno nadaljuje tradicijo očeta in svoje družine. S pridnostjo, ustvarjalnostjo, skromnostjo in umnim gospodarjenjem se da kaj ustvariti tudi v težavnih razmerah. Od tega pa ima koristi tudi domača okolica. Tine Lenarčič KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE z.o.o. pos/ova/n/ca AGJf/A Kmetijska zadruga Izlake, poslovalnica s kmetijsko mehanizacijo, gradbenim materiaom, tehnično robo, ... vam ponuja plačilo na čeke: nad 5.000 SIT na dva čeka nad 10.000 SIT na tri čeke nad 20.000 SIT na štiri čeke brez obresti!! ZA VEČJE NAKUPE BREZPLAČEN PREVOZ (do 25 km). - BOUSI ■KVALII * CENEJ! .RN 1.2 (BOKS) S VRAT maloprodajna cena 1.238.380,00 .RT 1.4 (80KS) 5 VRAT maloprodajna cena 1.508,348,00 UGODNI KREDITI Takojšna dobava za vozila RENAULT Campus Prodaja: 0601/24-031, servis: 0601/21-525 Pravijo, da v Zasavju večjih ptičjih jat ne boste videli, saj v teh dolinah nimajo dovolj prostora, da bi se obračale. Toda ta skrivnostna zaprta dlan stiska v sebi tudi dragocenosti. Pozorno oko bo v tem kotičku našlo vse po malem: od zaščitenih rastlinskih vrst in drugih naravnih darov, sledov zgodnje industrializacije do kulturnih in zgodovinskih znamenitosti. Turiste je v preteklosti večinoma privabljal topli vrelec v Medijskih Toplicah, ki ga je prvi popisal J. W. Valvasor, večjega zanimanja za druge konce Zasavja pa ni bilo. Če seveda odštejemo enodnevne izletnike v zasavsko hribovje. Zasavje je pač slovelo po iskrah upora, ki so tlele v več rodovih. Ljudje so odtod v glavnem odhajali, regija pa je bila poznana po svoji negativni ekološki plati. A ker je zob časa načel tudi turistično problematiko, je Območna zbornica Trbovlje organizirala delovni razgovor o razvojnih možnostih turizma v Zasavju in aktivnostih ter pobudah v letu turizma. Prejšnja leta se v Zasavju ni dosti govorilo o turizmu. Kot je povedala Beiinda Ladiha, predsednica Regijskega odbora za turizem, je bilo težko kaj začrtati, saj tovrstna tematika ni naletela na pozitiven odziv. "Treba se bo truditi, da odpravimo pomanjkljivosti," je še dodala, "ki ovirajo turističen razvoj. Imamo tri termalna zdravilišča, osem planinskih postojank in še mnogo drugega, kar bi lahko vključili v celovito slovensko turistično ponudbo. Zasavje ne sme biti črna lisa v turistični ponudbi, tovrstna dejavnost bi lahko postala eden od pomembnejših dejavnikov razvoja." Seveda je iluzorno misliti ohitrem razmahu. Miselnost, da se turizma tukaj ne moremo iti, je še marsikje globoko zakoreninjena in ni jih malo, ki Zasavje poznajo le po takšni in drugačni "plinski celici". Možnosti za preboj turističnega razvoja so na področju planinstva (znana je Zasavska transverzala), lovci se ponašajo s prireditvijo Lovske trofeje in kulinarične specialitete, ki naj bi bila letos ob svetovnem dnevu turizma - 27.9. Potrebno bo nadaljevati z akcijo Bela snežinka in opozoriti na zasavska smučišča, športniki imajo vsakoletne prireditve - Pentatlon, Medijske igre in druge. Na Območni zbornici Trbovlje, katere direktorje Rado Perger, so že pripravili regionalni program vseh treh občin za leto turizma 1993/ 94. Med drugim ne bodo pozabili na tradicionalno zasavsko ekološko pot (Ekološki tabor na Kumu), Prvojunijski tek, zabavno prireditev "Nohšiht" vjuliju, nočni pohod z baklami na Mrzlico (4. decembra). V Hrastniku so predlagali, da bi ob 140-lelnici Rudarske godbe začeli s tradicionalnim srečanjem godbenikov - letos bo to 2. julija, prireditev so poimenovali Noč ob Savi. Planinski maraton Gore -Kopitnik ob otvoritvi prenovljene ceste Turje - Gore predlagajo za tradicionalno prireditev, ki bi prišiti v program Športne zveze Slovenije. Turizem bo v vsej lepoti in pestrosti zaživel šele ob vključitvi tistih dejavnikov, ki zadevo pogojujejo, med drugim sta to prometna infrastruktura in oblikovanje nove miselnosti, ki bo razvoj podpirala. Stane Bizjak, svetovalec v Vladi RS za turizem je k tematiki pristopil drugače: "Slovenijaje izredno raznolika, mislim pa, daje regija zanimiva prav zaradi specifike, ki jo ima. Bolj kot v rudarski muzej, bi želel iti v knapovsko jamo. V Sloveniji ni nikjer takšnega prikaza rudarstva, ki bi bil zanimiv za obiskovalce. K podobnim vrednotam se do sedaj nismo obračali. Toda Slovenija ne bo imela turizma, če se ta ne bo selil v kraje in občine." K tej svojevrstni slikovitosti prav tako spadajo preprosta delavska naselja - kolonije, končno kraji veljajo za zibelko slovenskega proletariata. "K temu pa prav gotovo spada značilen jedilnik, funšterc (knapovsko sonce) je del kulture, za dober dan pa znane jetrniee," je dodal Anton Strajner iz Gospodarske zbornice Sloveni je, združenja za gostinstvo in turizem. "Potrebno je zgraditi gastro - kulturo in storitve z Bodo ti stebri iz jame Markov Štangovc nosili razvoj turistične dejavnosti? iskrenim nasmehom. Ob pomanjkanju kulture obnašanja in komuniciranja je nesmiselno govoriti o turizmu," je pripomnil Strajner. "Tujec, ki prihaja, bo ocenil splošen kulturni nivo tudi preko prvega gostinskega delavca. S tem v zvezi bi namignil, da mi je znano, da se zagorska gostinska šola na vseh tekmovanjih "ponaša" z zadnjimi, kvečjemu predzadnjimi mesti in je dvomljivo, kako posrečeni gostinski delavci so to. Poudaril bi, daje najboljši prospekt ustna pohvala tujca, ki je prišel v kraj." V program turističnih prireditev ob letu turizma bodo vključili tudi kmečki turizem, čeravno sedaj še s tradicionalno Kmečko ohcetjo na Vidrgi pa izbor miss Slovenije, ob Valvasorjevem dnevu se bodo spomnili znamenitega polihistorja in pobrskali še po okoliških gradovih. Poleg ljubiteljske gledališke dejavnosti, kakovostnih pihalnih godb, odraslih in mladinskih pevskih zborov, tradicionalne zagorske slikarske kolonije bo tudi razmah kulturne dejavnosti tisti, ki bo regijo dvigal čez meje geografske zaprtosti. Seveda bo v Zasavju še ogromno dela. Predvsem bo treba povezati različne prireditve, ki si sedaj včasih že skačejo v lase (vseh skupaj pa je premalo) in povezati dejavnost s turistično - informativnim centrom. Povsem drug nivo debi pa zahteva razvoj turizma. Različne dejavnosti so stvar društev, ki se gredo lahko to tudi ljubiteljsko. Turizem pa je gospodarstvo, veja, ki lahko tudi Zasavju veliko pomeni. Zato se gaje treba lotiti profesionalno in s pretehtanimi programi ter naložbami. Različne prireditve so lahko le smetana turističnega razvoja. Nikakor pa se ne smemo slepiti, da bomo na raznih nočeh, lovskih kuhinjah in pohodih gradili razvoj turistične dejavnosti. _ Petra Radovič, Foto: Tomo Brezovar POGLED nega parketa Rivalstvo med obveznicami in delnicami Pretekli teden sta bili še vedno v središču pozornosti obe državni obveznici. RSL1 in RSL2. Jasno postaja, da sta ta papiija indikatorja dogajanj na trgu kapitalnih transakcij. Ko se začno stvari dogajati okrog obeh državnih papirjev, je jasno, da ima država prste vmes. Možnosti intervencij države so sicer omejene, vendaročitno uspeva s prefinjenimi potezami diktirati tok dogodkov. Poleg tega ne smemo pozabiti, daje pod velikim državnim vplivom tudi LB d.d. in.so njene intervencije usmetjene z vladnih vrhov, včasih pa seveda tudi pod vplivom Banke Slovenije. Poglejmo dogajanje v preteklem tednu. Torek je bil sicer v znamenju obeh državnih papiijev. vendar ni bilo nič manjše zanimanje za delnice Dadasa in Nike. Promet borznega sestanka je bil blizu 3 mio DEM. bistveni delež, sta prispevali obveznici RSL1 in RSL2. V prvem krogu se je Gorenje prodajalo po tečajih med 96.5 in 96.6. Metalna postaja obveznica, kiji tečaj izjemno niha in je bil v prvem krogu najprej 80. takoj pa je že padel na minimum (72). Očitno se s tem papirjem nekaj dogaja in mogoče čaka lastnike tudi kakšno neprijetno presenečenje. Tudi lastniki obveznic občine Zagorje se ne morejo pretirano hvaliti, ko nemočno opazujejo padanje tečaja lega papirja iz tedna v teden. V torek se je Zagorje prodajalo med 75 in 74.4. občina Laško pa po tečaju 77. PTT Ljubljana kotira še vedno visoko, okrog 103.3. Začetni tečaj RSL1 je bil 117.3. porasel celo do 117,7 in končal pri 117.4. "Dvojka" jc začela na nivoju 90 in v zraku je bilo že presenečenje. Vendar so se strasti hitro umirile in tečaj je zdrsnil na 89.8. Pač pa jc Dadas spet rušil vse pred sabo in poraste! na maksimum, to je 75.205 tolarjev. Delnica Nike pa je celo padla na nivo -10%. to je 42.432 tolarjev. Drugi krog je tečaje samo potrdil in tako jc državna "etika" zaključila pri 117.3. "dvojka" pa pri 88.7. Tudi Dadasova delnica je ostala na maksimumu. Nika pa je končala trgovanje pri 45.200 tolarjih. Kot je že običajno, je med delnicami Probanka spet narasla, tokrat na 20.170 tolarjev. Četrtek je bil po zaslugi RSL1 zelo živahen, saj je porasla iz tečaja I 17.1 na 117.4. Za protiutež jc "dvojka" rahlo padla iz. 89.9 na 89.7. zanimivo pa je tudi. da ni bilo več kot 350.000 DEM prometa z njo. Če ne bi bilo dobrih 700.000 tolarjev prometa RSL1. ne bi bil celoten promet niti dobrih 2 mio DEM. Presenetljivo veliko prometa je bilo z. delnicami. Nika je imela dobrih 200.000 DEM ter Probanka skoraj 420.000 DEM. Skupen seštevek teh štirih najbolj prometnih papirjev jc dal skoraj 1.7 mio DEM prometa. Vidimo torej, da so ostali papirji včasih bolj "v okras" borzni tečajnici. Dadas je spet dosegel maksimum pri 85.389 tolarjev. Tudi aplikacija v režiji Darka Sadarja po ceni 78.500 tolarjev ni uspela ustaviti tečaja. Drug "zasavski" papir, obveznica občine Zagorje, pa postaja že skoraj tragični junak borze in tečaji okrog 74,4 postajajo običajni. Tako razen večjega zanimanja za delnice ni bilo kakšnih večjih pretresov na borznem parketu. Pač pa bi lahko Banka Slovenije s svojo terapijo "umiritve" deviznih tečajev kar pomembno vplivala na brz.no dogajanje. Milan Povirk Življenje po meri povprečnega človeka v civilizirani družbi skorajda n e zbuja kakšne pozornosti. Običajen ritem družbenega procesa ni moten niti ogrožen. Poteka brez bistvenih sprememb, zložno, dokler se ne začne povešati navzdol in preraste v družbeni vzorec, kateremu nihče ne oporeka; bodisi zaradi nezanimanja ali celo strahu pred možnimi negativnimi posledicami. Kam bi s kritiko v tako spokojnemu in "urejenemu" življenju! Če se pojavi, je kvečjemu negativna, saj sistem nemoteno deluje. Kritika, ta "nehvaležna" in zoprna beseda. Že ob misli nanjo se večini naježijo lasje na glavi. Premalo se zavedamo, da je pojem egalite izpet in nekaj, česar dejansko že dolgo ni več. Pozabljamo, da smo na poti tisočih sprememb v informacijsko dobo, ki terja izobražene posameznike, ustvarjalne in prilagodljive. Opevanje družbe kot kolektiva je preživeto, na vrsti so posamezniki, ki morajo biti dojemljivi za utemeljeno kritiko, tako pozitivno kot nega livno. Hvaljenja in trepljanja po ramah je bilo v preteklosti preveč. Zato nikoli ni bilo jasno, kaj je resnično dobro. Nekritično hvaljenje je delu kradlo ( in mu še vedno ) pravo vrednost in kvaliteto. Kriteriji ustvarjalnosti ter zahtevnosti so vztrajno padali. Danes ne živimo daleč od te socialistične maksime, vendar takšno razmišljanje ne prinaša napredka, ne omogoča kreativnosti, kaj šele boljše kvalitete (dela in načina mišljenja), navsezadnje pa pušča ob strani tudi - v zadnjem času iskano, v preteklosti pa prezrto - kvaliteto življenja. Železna zavesa je padla. Berlinski zid zdavnaj porušen, tudi spomin na osamosvojitev Slovenije postaja nejasen. Pa se vseeno zdi, da se mnogi kljub številnim spremembam vozijo visoko nad resničnim življenjem v oblakih evforije. Tja kritika, zlasti negativna (čeprav utemeljena), ne seže. Pozabljajo, da živimo na zendji. Še grški bogovi na Olimpu svojih človeških lastnosti niso prikrivali ljudem. Kljub temu so jih častili (morda prav zalo, ker so jim bili podobni). Ali priznanje napake pomeni šibkost?! Očitno smo se pri tej točki ustavili in raje begamo, kakor da bi jo premagali in jo enostavno porušili kot zid. Ni harmonije in skupne poti brez usklajevanja in priznavanja zmot. To ni slabost, kakor si napake največkrat razlagamo, kvečjemu vrlina, ki je vsak človek ni sposoben priznati. To je tisti del celotnega sistema, ki pomeni prenavljanje, poživitev in torej korak naprej k boljši družbi in kvaliteti življenja. Zato je kritika tudi neke vrste inovacija, slednja pa je v naši družbi razumljena kot pozitivna in zelo zaželjena. Čemu torej strah pred kritiko?! Zakajjo potem, skoraj vedno, ožigosamo kot rušenje nečesa ali maltretiranje posameznika? Odločili se moramo, kam sploh hočemo. Denisa Huber Ob trboveljskem občinskem prazniku smo v uredništvu Zasavca pripravili okroglo mizo s predstavniki trboveljskih strank. Na naše povabilo so se odzvali Samo Fakin (OS), Anton Ahac (Zeleni), Franc Majnardi (SASS), Božo Marot (SOR), Alojz Jeraj in Franci Cestnik (NO) ter Tomaž Vresk (SNS). V pogovoru so sodelovali še novinarji Aleš Guček (Radio Trbovlje), Roman Rozina (TV Slovenija), Manca Ocvirk (Radio Slovenija), Polona Malovrh (Delo) ter novinarji Zasavca Ivana Laharnar, Petra Radovič in Marko Planinc, ki so pripravili material za objavo. Zasavc: Kje vidite znotraj svojih strank rešitev za hitrejši razvoj ohčine in kako gledate na trenutno s ti» nje v trboveljski občini? Fakin: Trenutno stanje se kaže kot težko rešljivo, kol nek preizkus preživetja. Sam vidim rešitev v višjem nivoju šolstva, saj se v prvi vrsti lahko rešimo le z znanjem. Druga kritična stvar je psihološke narave. Treba bo spremeniti nekaj v naših glavah. Tudi to. da so v trboveljskih podjetjih postavili vodilne ljudi, ki ppa imajo okrog sebe ekipe s staro miselnostjo, ni pa pogojev za sodobni management v Trbovljah. Brez slednjega vodilni management ne bi mogel delati. Nismo radodarni niti pri honorarjih za vodilne ekipe, kje so še druge ugodnosti za spodbudo. Ahac: Trenutno stanje v občini je zgodovinsko pogojeno s politiko preteklih obdobij. Šli smo se politike, nismo se pa znali obrniti k sebi. da bi od te politike nekaj potegnili. Rdeči revirji smo imeli močno, eno najpomembnejših industrij v preteklosti. Kje smo pa zdaj? Enoje, da se občani obrnemo k sebi in več sami prispevamo, drugo pa, da postavimo jasno zahtevo, da nam delno vrnejo, kar smo v preteklosti dali. Majnardi: Kljub kritični situaciji vemo. daje vsak problem rešljiv, tako v praksi kol ekonomiji. Težave jasno odražajo stanje, v katerem se občina nahaja že dlje časa. bolj kritično od leta 1989. Mislim tudi na listi del. ki je vezan na zagotavljanje normalnih pogojev za financiranje družbene nadgradnje. Osnovni problem je v težavah, ki pomenijo blokado proračuna oziroma normalno izvajanje proračunskih potreb. Gre za koleracijo ekonomije in ostalih koristnikov ustvarjenega narodnega dohodka. V Trbovljah je locirana industrija, ki ni nikoli ustvarjala dovolj kapitala za normalni razvoj. Akumulativna sposobnost našega gospodarstva je bila zelo šibka. Iz tega izvirajo osnovni problemi, ki so najbolj vidni prav v naši občini. Z racionalnim pristopom so rešitve možne. Ekonomija je proces, ki zahteva sposobne kadre, ustrezen kapital, vse. kar razvite ekonomije imajo. Naša občina je na začetku. Problemi, ki jo pestijo, so vezani na proračun. Ta lahko najde ustrezno rešitev v času. ki je gotovo daljši od tistega, kar smo v občini kvantificirali z zadolžitvijo, misijo obveznic. Torej sedem let. Vendar moramo breme enakomerno prerazporedimo delno na občino, delno na republiko skozi ustrezne projekte, ki jih bo potrebno izdelati. Marot: Situacija je težka, ne pa brezizhodna. Srečujemo se z upadanjem gospodarske moči in usihanjem delovnih mest. Pri tem je najpomembnejša sprememba strukture v neko postindustrijsko mesto, kjer je temeljno vprašanje rešitev statusa energetike. V razvojni koncept Trbovelj je potrebno postaviti vprašanje gospodarske, socialne in bivalne zanimivosti občine. Pogoj za to je oblikovanje koalicije, s lem mislim predvsem na del prebivalstva -intelektualce, manageije in normalno kvalificirano delovno silo. Pomembnejše vprašanje je še vprašanje komunalne infrastrukture in ekologije. Kadri so pomembni ne samo v odnosih v občini, ampak tudi pri odnosih do republike, kjer je center odločanja. Če v republiki ne bomo imeli svojih ljudi, republiškega denarja ne bo. Izziv moramo postaviti sami. z republike pa kadrovsko in denarno pomoč. Če gledamo z vidika lokalne samouprave, bo nov zakon, ki se pripravlja, v nekem smislu brezpredmeten, če občine ne bodo imele svojih izrednih prihodkov, katerih ima trboveljska zelo malo. Z novo lokalno samoupravo je potrebno skozi zakonsko proceduro vpeljati tudi občinski davek. .Jeraj: / oziroma na storjene napake je situacija še kar ugodna. Vsaj glede na drekanje, ki gaje vladajoča ekipa potegnila iz preteklosti v sedanjost. Situacija zame osebno ni kritična, ker se ni še nič zgodilo. Nihče ni prevzel odgovornosti, nihče odstopil, nihče pokazal na nekoga, ki je kriv tako moralno kot politično ali kazensko. Ključ mojih razmišljanj je. daje treba v morali nekaj naredili, na področju odgovornosti. Rezultat je jasen - borba za oblast ljudi, ki jo imajo. Namreč, opozicija oblasti nima. Lahko le s pomanjkljivimi podatki sugeriramo rešitve, ki bi bile najugodneješe. Cestnik: Čeje gospodarska situacija slaba, tudi politična situacija ne more biti nič boljša. Slabe ureditve sprejemajo v neki ozki strukturi ljudi in opozicija nima vpliva. Ti ljudje pa nikoli niso odgovorni. Bistvo razvoja pa je v demokraciji. V Trbovljah se dela na lem. da bi se demokracija čim počasneje razvijala. To seje kazalo predvsem pri postopkih in zapletih pri glasovanju o zaupnici IS. Nihče ni za nič odgovoren. Omenili so. da bi se Trbovlje razvijalo v postindustrijsko družbo, vodstveni kadri pa delajo na tem, da se razvija v postkomunizem. Vresk: Rdeči Revirji se tako kot v prejšnjem sistemu prijavljajo še zdaj, razr n nekaterih izjem v podjetjih. Tržno gospodarstvo je še daleč od teorije, delovna mesta se izgubljajo, politika pa pelje v stanje socialnega anarhičnega stanja. Z našim delom, ki tod prevladuje, pa bomo mlade študente in intelektualce kvečjemu izgubili. Mladih gredo čimprej ven iz Zasavja. Z odnosom, ki gaimamodo njih, jih ne bomo zadržali. Zasavc: Delo skupščine je večkrat blokirano. Kako gledate na starodomski sistem in kakšne so možnosti, da bi lahko hitreje dobili učinkovito skupščino, da bi takšne stvari kot so zaupnica, nezaupnica hitreje reševali? Ahac: Pojav učinkovitosti in neučinkovitosti naše skupščine ni osamljen. Je vsesplošen v Sloveniji. Izvira iz prejšnjega sistema, saj so t rodom ne skupščine vsepovsod neučinkovite. Naša skupščina ni učinkovita zaradi lega, ker zbor KS še do nekje dela, najbolj aktiven je DPZ, dočim je ZZD ali nesklepčen ali nezainteresiran. Za splošno dobrobit občine niso zainteresirani. Majnardi: Dejstvo je, da delovanje skupščine lahko poimenujemo kot anahronizem. Predvsem zadnja leta, ko seje republika organizirala dvodomno na nivoju občin opažamo težave. Če sledimo težavam v slovenskem prostoru, so spremembe nujne. Ideja o združitvi vseh treh zborov, ki bi sc oblikovali v nekakšen občinsk svet. je na dokaj majavih nogah. Posredovana je še informacija, da bi še v letošnjem letu prišlo do volitev. Ocenjuje pa se, da lokalna samouprava ne bo speljana prej kot v treh ali štirih letih, kar pomeni, da sedanji način delovanja skupščin ne daje pričakovanih rezultatov. V vsakem primeru bo potrebno na področju sistemske zakonodaje sprejeli interventni zakon, da bo pospešil delovanje skupščin. Cestnik: Pojavlja se nevarnost, da se bo trodomna skupščina kar preimenovala v enodomno. Potem sploh ne bo treba več hoditi na seje. saj bvodo imeli komunisti večino poslancev in se bodo lahko o vsem zmenili na delovnih mestih. Mislimo, da so potrebne volitve. Trboveljska skupščina, še posebej pa IS, so zaupanje do prebivalcev že zdavnaj zapravili. Volitve ne smejo biti preoblikovanje enih in istih v novo oblačilo. Jeraj: Trboveljskapolitikaje vedno ali naprej ali nazaj. Nikoli pa v času. ki ga živimo. Kot poslanec menim, daje skupščina neučinkovita zaradi slabe priprave gradiva in sklepov. Ni toliko problematična nesklepčnost kot pa neodgovornost in neresnost na skupščini. Predsedstvo ne zadošča v odgovornem smislu, saj mora ocenili skupaj ssckretaiji. kaj je za nas koristno in kaj ni. Manjka iniciativa predsedstva. Marot: Učinkovitost trboveljske skupščine ni nič boljša ali slabša od vseh ostalih v Sloveniji. Osnovni problem je v tem. da se tudi na področju občinskega odločanja v parlamentu kaže nek centralizem republike. In če bi republika z večjim interesom gledala na ta problem, bi ga prej normativno uredila. V nekem smisluje vsaka občina posvojc Blatni Dol v Sloveniji. Volitve bi lahko ob ustrezni zakonodaji rešile težave. Kot poslanca me najbolj moli nemoč naše občine v republiki pri reševanju posameznih problemov. Vresk: V državi sami imam občutek, da ji je v interesu, da vlada kaotično stanje v občinah. To jim odgovarja, kajti če imajo občine svoje probleme, kol trboveljska, imajo mir in lahko vozijo svoje politične interese. Dvodomni sistem bi se moral iz države prenesti tudi v občine. Fakin: Ključen problem skupščine je v spremembi mišljenja. Takšna kot skupščina je, ne more odločati o ničemer in nima nobene moči. V skupščini vidim kopico ljudi, ki so tja prišli preko prijatelj skih vezi. Na Žalost gre navadno za ljudi, ki v svojem okolju niso imeli moči za nobeno spremembo. Politika se pač ne vodi tako, kol jo skušamo voditi danes. Večina poslancev plava vpribližnostnih mejah, večina ne ve. kaj si želi. Druga stvar, ki je zelo mučna in jo je ukoreninil polpretekli sistem, je ta. da smo se odvadili prevzemati odgovornost. Vedno nekdo namesto nas odloča, če nc drug pa republika. Zdaj. ko je prišel čas, da se naslonimo na lastne sile. tega enostavno ne znamo. Vsak poslanec bi moram najprej pri sebi razčistiti, kaj si želi in se potem v skladu s tistim začeli odgovorno obnašati. Če želi kdo občino spraviti na višji nivo, bi lahko skupina strokovnjakov zelo enostavno in jasno definirala, katere naloge je treba podpreti. Takšnemu strokovnjaku pa je potrebno omogočiti ustrezen honorar, družbeni status, ne pa da se človeka z znanjem bojimo ali ga skušamo onemogočiti. Cestnik: Lahko postavim vmesno vprašanje g. Fakinu, ko je omenil odgovornost poslancev. Ali mislite, da je odgovornost poslanca v skupščini tudi, da zahteva rezultat in oceno svoje vlade? Zakaj ne glasujete v tem smislu o nezaupnici IS? Če pa se strinjate, da IS dobro dela, ravno tako lahko glasujete o zaupnici in miljo date. Fakin: V skupščini se poskušam obnašati odgovorno. Mnenja sem. da IS ne dela najboljše. Drugo vprašanje je. kje bomo dobili drugega. Ključno vprašanje je destruktiven način razmišljanja v skupščini nekaterih poslancev in ogromno pomanjkanje konstrukti vnosli. Dokler ne bom vedel, kdo je tisti, ki bo naredil boljše, se bom vsakršnih zadev poskušal vzdrževali. Zasavc: Je stanje v občini takšno, tla bi morali strankarske razprtije postaviti na stranski tir in poiskali nekakšno "vlado narodne rešitve"? Jeraj: Mislim, da nekega konsenza na hitro nc moremo ne sprejeti nc doseči, ker so prevelike razlike v razmišljanjih. Koalicijopaje tudi težko sklepati. Včasih pogrešam listo partijsko diktaturo, ki je bila dosti samokritična do sebe in svojih ljudi in jih je imela moč zamenjali. Zdaj smo v anarhiji, kjer se nič ne more dogoditi. Skupščina je pač takšna, kakršna je in glasovanjeje odvisno od delegatov. Ne skrbi me, da bi se morali nujno povezovati. Nove volitve so pa najbrž nujne. Ahac: Menim, da ni tako velikih razprtij med strankami. C ire pa za to. da si tudi pri ukrepih, npr. okrog obveznic, nismo bili enotni. Morali se bomo zavedati, da živimo v Trbovljah in moramo najti način, kako se poenotiti in dobiti nazaj tisto, kar smo dali. Cestnik: V Trbovljah ni možna nobena koalicija. Poskušali smo spraviti skupaj opozicijo in sestavili dogovor, ki sla ga podpisali le dve stranki. Vodilne strukture v Trbovljah imajo vse v svojih rokah, tudi opozicijske poslance. Eden med njimi iz SLS mi je dejal, da vlada kar dobro dela. saj niso kmetom nabili davkov - zaradi lanskoletne suše jih niso nikjer v Sloveniji. Celo hvalil seje. da sta ga izvršnik in župan peljala na kosilo in še kup neumnosti po katerih se vidi, da nanj v opoziciji ne moreš računati. Bolj važen je kup privilegijev pa dobro delovno mesto. Zato bi bilo čudno, če bi stranke nastopale enotno. Marol: Politični konsenzje dosežen prav pri imenovanju začasne upraviteljice, ponovno bo na preizkušnji pri sprejemu programa ukrepov, ki jih bo pripravila. Večali manj bi morali po centrih vplivne moči stopili skupaj še pri dveh projektih, toplarni in reorganizaciji osnovnih šol. Majnardi: Vsi vemo, kaj pomeni stečaj, začasno upravitelj.sivo je čisto nekaj drugega. Trenutno gre za več projektov, ki so v Trbovljah nujni. Zagotoviti je treba profesionalen pristop pa tudi za sredstva, ki jih občina ne more zagotavljati sam. so pa v veliki meri potrebna. Aleš Culic: Vseskozi je bilo govora o gospodarstvu. G. Jeraj je rekel, da se ni še nič naredilo. Nič se ni naredilo pri posamezniku, naredilo se je pa veliko. Trbovlje so začele nazadovati tako kulturno kot civilizacijsko. Ne gremo v noben postkomunizem ali postindustrijski sistem, ampak gremo v predindustrijski sistem. Komunala je v razsulu, vode ne bo. ni denarja za elektriko, ponoči, so rekli, da bodo luči ugasili. Se pravi, ila bomo imeli temo. Kol v Kurentovih časih. Se pravi, stvari se že dogajajo. In najprej se bodo tukaj poznale, šele kasneje komu na Rudniku. Ne vem. če je treba vse reševati na področju gospodarstva, ko še ni nobenega projekta nikjer. Vsaj jaz ga ne vidim. Ahac: Če je Slovenija pozvala svoje kadre izven naše države, pa kapital, potem bi morali tudi Trboveljčani pozvati naše Trboveljčane. V preteklosti je bil odliv velik, približno 30 od stoikov višjega in visokega kadra. Vedeti moramo, da so osnovno in naj večje bogastvo ljudje. Da bodo ostali doma,je potrebno nekaj narediti. To pa je že vprašanje infrastrukture in okolja. Razvoj gospodarstva, zlasti težke industrije, ni omogočal zaposlovanja višjih kadrov. Občani Trbovelj znamo dati za liter vina. kos kruha, ne znamo pa poskrbeti za svoje okolje in najbližje. Jeraj: Nisem velik optimist niti pesimist. Trend, ki v Trbovljah nastaja, nas pelje nazaj. In to me spet navdaja z mislijo, da ni več samokritike Vsi smo zadovoljni steni, kar imamo. IS bi moral najprej sam sebi izreči samokritiko. To je ključ vsega. Šele potem so na vrsti poslanci. In šele zatem se bo drugače gledalo na stvari. Marot: Mislim, da premalo izkoristimo direktorje trboveljskih firm. Ne glede na to. kakšni so. Trdno sem prepričan, da nihče izmed direktoijev pri prednostnih nalogah, ki so komunalnega in drugega značaja, kjer sistemsko škriplje, ne bi rekel ne. Prednostne naloge je treba opredeliti in jih tudi sfinancirati. Eden temeljnih problemov je tudi v naših glavah. Če v 'Trbovljah ne bomo imeli razvojne koalicije, skupine ljudi, ki bo zadeve vlekla, stvari ne bomo izpeljali. Imamo precej uspešnih firm. na pri mer Dadas, pa tega ne znamo izkoristiti. Premalo smo agresivni, agilni. Ti ljudje so premalo vpeti v ta prostor. Temeljni problem pri posameznih projektih, s katerimi stariamo v Ljubljani, je la. da so v Ljubljani tudi ljudje, ki so izrecno usmerjeni proti Trbovljam. Na teh projektih bi morali tudi ljudem iz Ljubljane omogočiti zaslužek, zato pa dostikrat denarja sem ni. Fakin: Pri vsaki zadevi je treba pritisniti najprej na prvi gumb, da stvari stečejo. Mi pa vedno sil imo previsoko. Najprej moraš vedeli, kaj sploh želiš. Imam občutek, da je povprečen Trboveljčan blazen egocentrik, ki ne prenese, da bi bilo drugemu bolje. Sprememba v Trbovljah bi bila potrebna iz egocentrizma v sociocentrizem - skupaj nekaj narediti za Trbovlje. Nc pa. da narediš nekaj, da bo imela ugled stranka, da boš imel sam ugled in zadovoljil svojo potrebo, svoj parcialni interes. Ne znamo izkoristiti Dadasa. Seveda ga ne znamo, kerje temeljno vodilo, kakoga zatolči. V naših glavah je mentaliletni zasuk težko narediti. V lastni uspešni firmi imam ljudi, ki mečejo polena pod noge. Za ljudi žal ni pomembno, da se bo problem rešil, pač pa kdo rešuje problem in če jim ta ni včeč. onemogočajo le tega. Če mi nc bomo del i nirali. kaj si želimo, vendar ne, da bomo zadovoljili sami sebe. pač pa da bomo rešili pro- blem, ne bo razvoja. Zasavc: Kaj menile o novi lokalni samoupravi? Kako vidite Trbovlje v prihodnosti? Cestnik: Najprej je treba urediti gospodarstvo, za kar so odgovorne vse politične stranke in ne samo tistih nekaj v vodstvu, vendar morajo imeti ostale možnosti sodelovanja. Bilo je rečeno, da se vračamo v predindustrijsko družbo in razumeti je bilo, da so lega krive stranke. Stranke pa nastajajo zaradi neugodja ljudi in ne zaradi preobilja ugodja. Kadar je družba v krizi, nastajajo stranke. Če bi imeli vsega dovolj, strank ne bi rabili. Jeraj: Prihodnost občine vidim v enotni mestni občini. Ne znam si predstavljati delitve občine na primer na Dobovec, Čeče. mesto. Če bomo delili mesto, bo škoda za vse. V 'Trbovljah imamo dobre strokovne in politične ljudi. Mlade in starejše. Opažam, da se starejši umikajo. Nove politične ekonomije pa nimamo. Smo politiki amaterji, ki nimamo kumrovskih šol, pa tečajev na Brdu. Konstruktivno ustvarjati je težko, ker je sistem zaprt. V glavnem se vežemo na informacije časopisov in najraje imam novinaije v Zasavju, ker od njih vsaj kaj izvem. Marot: Perspektivo vidim v enotni občini, morda bo to eden naših prednosti. Status pa bo v veliki meri odvisen od pristojnosti, kijih bo imela lokalna samouprava. .Sicer pa 'Trbovlje vidim v perspektivi kol poslovni center sredi Slovenije, mesto veselih ljudi, ki bodo živeli v prijetnem okolju. Zato moramo sestaviti koalicijo intelektualnih osebnosti. Majnardi: Trbovlje imajo prihodnost v slovenskem prostoru. Mesto samo si predstavljam kol celoto. Poleg tega, da bi občina tvorila ekonomsko celoto, bo morala del svoje pristojnosti na večja mesta prenašati tudi država. .S prenosom pristojnosti lahko mesto le pridobi. Ahac: Ob enoviti občini se zavzemam še za pravo veljavo, ki naj jo imajo KS. Za razvoj občine pa je treba več narediti v poenotenju. V preteklosti, pa tudi sedaj še obstajata dve politiki, rudniška in občinska. V preteklosti je rudnik imel večji politični vpliv na razvoj kol pa občina sama. Dobiti bi morali tudi primernega župana. Tujdi po tem se pozna moč občine. V 'Trbovljah pa sta mi ostala v spominu od vseh županov lo dva, gospod Guliati in gospod Gosak. Fakin: Trbovlje kol enovita občina da. sicer pa kot sem že omenil - če ljudje niso egocentrični. so socioccntrični, vsak projekt uspe. Mislim, da bi nekaj temeljne izobrazbe o psihološkem delovanju človeka, ki odloča, moral vsak poslanec ali pa lider stranke, imeti. Zasavc Foto: Branko Klančar Ciril ■ Rftiicic W M® I C^!§» O V* My.-M.-:' : J*r‘",r.-':- -^»r.. ^WPPPi:- P....... ^...:- Ciril Ribičič, strokovnjak s področja ustavnega prava, pisec mnogih strokovnih besedil, univerzitetni profesor, politik in poslanec, do nedavnega tudi predsednik SDP Slovenije, je pred kratkim izdal svojo prvo leposlovno knjigo. V njej je v dnevniški obliki predstavil 90 dni volilnega časa. Takrat se je tudi odločil, da se bo ob volitvah ne glede na volilni rezultat umaknil z mesta predsednika SOP. Ciril Ribičič deluje na moč umirjeno. Ne vem, če bi ga lahko s čim spravili v zadrego ali slabo voljo. S trezno in preudarno razlago skuša razložiti svoje misli. foto: Tomo Brezovar I*o Premikih Janeza Janše, Zlobčevi knjigi Lepo je biti Slovenec, a težko in Skrivnostih države dr. Dimitrija Rupla, smo dobili še vašo knjigo Rad sem jih imel. Kaj vasje navedlo k pisanju? Zavedal sem se, da je predvolilni čas zadnji, ki ga doživljam kot predsednik ene pomembnih slovenskih političnih strank. Želel sem opisati to obdobje, saj je za politika ta čas odločilen, kot za vojaka vojna ali za športnika olimpiada. Pozneje sem se odločil, da začnem opisovati tudi starejše dogodke. foto: Tomo Brezovar Tako je nastal nek dokument časa, neka knjiga, ki opisuje prenoviteljsko obdobje in z njim preobrazbo bivše ZKS v socialdemokratsko stranko. Če do tega ne bi prišlo, kn jiga danes še ne bi bila objavljena. Nov čas je očitno prinesel novo prakso pisanja o aktualnih dogajanjih na politični sceni. V čem vidite prednosti tega pisanja? Med mojo knjigo in drugimi knjigami, ki so izšle na področju opisovanja političih dogodkov zadnjega časa, so precej velike razlike. Izšla je po volitvah in po mojem odstopu z operativne politične funkcije, druge pa so izšle pred volitvami, v času borbe za politični uspeh. V knjigi sem naknadno opisal dogajanja, kar nima neposrednega političnega cilja. Prej je to nek zapis, kije lahko koristen nekomu, ki se bo kdaj pozneje ukvarjal z volitvami. Ste svoja opažanja pisali sproti ali za več dni nazaj? Dnevnika ni moč pisati za več dni nazaj. Treba ge je pisati sproti, če ž.elimo, da je avtentičen in objektiven. Stvari sem zapisoval vsak večer sproti. Pretekli čas je tu uporabljen le zato, ker sem zvečer opisoval dogajanja preteklega dne. Dodajal pa sem nekatere ocene, ki se nanašajo na daljše obdobje v tem delu. Gre za bolj premišljene ocene in ne za opisovanje dogodkov. V knjigi ste na mnogih mestih zapisali, da vam večkrat ni bilo lahko, predvsem takrat, kadar so se interesi stranke (SDP) križali z vašimi osebnimi občutki. Velikokrat res ni bilo enostavno. Jasno je bilo, da bi bi la recimo moj odstop v trenutku Demosove vladavine in vrnitev na fakulteto ocenjena negativno, oziroma kot umik iz strahu. Treba je bilo potrpeti dalj časa, kot je bilo meni všeč. Priznam, da sem v politiko zabredel sicer nehote, vendar meje povsem okupirala v času hudih spopadov v Beogradu. Miloševič je takrat poskušal, da bi se Jugoslavija ponovno centralizirala. Kasneje sem si vednoželel nazaj na univerzo. Vendarle pa mislim, da sem naredil prav, da vodstva stranke nisem zapustil v času priprav na volitve. Prijetneje je ztipustiti funkcijopo svoji volji in z uspehom, kot če stranka sama oceni, da nekdo zavira njeno delovanje in razvoj in da ga je potrebno zamenjati. Tudi nekaterim svojim bivšim kolegom svetujem, da storijo kaj podobnega še pravočasno. V času oblikovanja velike koalicije so vam mnogi zamerili vstop v vlado skupaj z SKD? Lahko to pojasnite? Dr. Drnovšek je že pol leta prej sprožil to vprašanje in reakcije v stranki so bile zelo hude. Še hujše pa so bile znotraj SKD. To je bil čas, ko je Peterleta zabolel zob in se ni upal sestati z menoj za isto mizo. Po volitvah pa smo za to odločitev dobili relativno trdno podporo. Mnogi so menili, da bi nastanek velike koalicije edini lahko umiril politične strasti. %myc ffl Kako vaša stranka yleda na aferi HIT in VIS? Menim, da gre za tri afere. Dve sta že izbruhnili, tretja pa je tik pred tem. Afera HIT je bila sprožena tudi zato, da bi manjšo pozornost usmerili ostalima dvema. Gre za problem lastninjenja, pretakanja finančnih sredstev v politiko. Pri aferi VIS pa gre za zlorabo najbolj občutljivih represivnih resorjev varnostno informativne službe v politične namene. Gre torej za vprašanje, ali in v čigavo korist je delovala VIS. Po zaostritvah in zamenjavah na obrambnem področju menim, da se nam obeta tudi tretja afera: trgovanje z orožjem. Postavlja se vprašanje, na kakšen način je prihajalo do nakupa orožja, zlasti do preprodaje in na kakšen način so se trošila sredstvti v zvezi s tem. Prizadevati si moramo, da kljub aferam ne bomo pozabili na temeljne socialne in gospodarske probleme. Treba je dograditi normativno ureditev, da ta nemoralna dejanja ne bi bila možna tudi v prihodnje. Vam je priimek Ribičič pomagal pri tkanju novih poznanstev ali vam je bil kdaj tudi v breme? Odkrito povedano, bilo je oboje. V mladosti, ko je bil moje oče zelo popularen, ugleden in vpliven politik, mi je pomagalo. Zanj je bilo značilno, da je odpiral nova vprašanja na drugačen, svež način. Imel je dobre odnose z novinarji, saj je bil eden redkih, ki se je za svoje ideje prizadeval prek vpliva javnosti in ne le na internih partijskih in državnih sestankih. Pozneje je foto: Tomo Brezovar foto: Tomo Brezovar bilo tudi drugače. Ni mi lahko, ko se poskuša spreminjati politična vloga mojega očeta in to v času, ko ni več politično aktiven. Če jaz nebi bil predsednik SDP, tudi na očeta ne bi bilo toliko napadov. Upam, da bo sedaj bolje. Kaj bi rekli o tožbi, ki jo je Danijel Starman naslovil na vašega očeta. Komentirati neko sodbo, ki ni pravnomočna, si pravnik ne sme dovoliti. Mislim, daje moj oče upravičeno opozoril na konvertitstvo. Nekateri, ki so bili včasih najbolj zvesti neki ideji, zdaj najbolj udrihajo. To so bile njegove besede. Izbral si je kar dober primer Danijela Starmana. Pokazal je namreč, kako globoka je razlika med Danijelom Starmanom, nekoč članom ZKS in tistim Starmanom, ki je bil vodja Demosovega poslanskega kluba. To je hud preskok iz ene skrajnosti v drugo in nanj je bilo vredno opozoriti. Imate kdaj občutek, da na račun politike zanemarjate družino? Da, gotovo. Rad bi imel več časa za družino, za svoj temeljni poklic in za tenis. Upam, da bo zdaj po mojem odstopu kaj boljše, čeprav ta trenutek še ni čutiti kakšne bistvene razlike. Deloma zaradi intenzivnega delavparlamentu inafer,deloma tudi zaradi združevanja levosredinskih strank in knjige s katero potujem širom po Sloveniji. Pred časom ste dejali, da ste se v dveh letih postarali za deset let. Zakaj? S tem sem želel povedati, da se je v teh dveh letih zgodilo toliko političnih sprememb, kot se jih sicer ni zgodilo v desetih in več letih. Šlo je za globoke politične premike, za osamosvajanje in za spremembe znotraj stranke, ki semjo vodil. Kaj pa delo na fakulteti? Delo na fakulteti je povsem nekaj drugega. Prednost je v tem.da se človek giblje med mladimi in ima za razliko od politike občutek, daje mlajši. To delo je zahtevno in ustvarjalno. Pripraviti neko predavanje je veliko težje kot imeti deset političnih nastopov. Sicer pa je poklic profesorja izredno lep in prijeten, to pa je tudi razlog, da se profesorji ne upokojujejo mladi. Jaz sem že tega mnenja. Ste se za ta korak odločili na podlagi izkušenj ali življenjske orientacije? Za ta korak sem se odločil, ko sem imel 23 let in ko sem dobil povabilo za profesionalno, poklicno angažiranje v politiki. Takrat sem povabilo odklonil in se odločil, da nadaljujem študij na fakulteti. Političnastrast meje zajela takrat, ko je v Jugoslaviji prišlo do Miloševičevske ofenzive. Znano je, da ste dober športnik, tenisač. Kaj vam pomeni ta športna panoga? V mladosti sem se ukvarjal z mnogimi športi. Zlasti v poletnem času, ko sem bil z obema bratoma pri starem očetu na Debelem rtiču. Pozimi sem rad smučal. Časa je premalo, da bi se ukvarjal z različnimi športi. Tako sem se potem skoncentriral na tenis. Veliko mi pomeni in rad bi poudaril eno njegovo značilnost. Ni ga mogoče dobro igrati, če človek ni fizično in psihično prisoten pri igri. Tisti, ki je že kdaj poizkusil udarjati teniško žogico, ve, da se tega ne da početi uspešno, če misli na nekaj drugega. V tisti urici ali dveh, ko je človek na teniškem igrišču, so pozabljene vse skrbi in težave. To je tista prava rekreacija, ki je zame več vredna kot recimo smučanje, plavanje, hoja ali planinstvo. Vse to lahko počneš tudi če si z mislimi daleč stran. Glede na to, da izhajate iz znane literarne rodbine (mati, oče in stari oče so pisali knjige) lahko izpod vašega peresa pričakujemo še kakšno literarno delo? Kakšno knjigo še gotovo. Verjetno pa ne več v tem žanru. Vrniti se bom moral k pisanju strokovne literature. Naslednji knjižni projekt pri katerem bom verjetno sodeloval kot soavtor bo zadeval lokalno samoupravo. Mislim, da bo to kar prijeten prehod od politike k znanosti. Maja Sevljak m SOBOTA, 5.6. 1993 SLOVENIJA 1 9.QS RADOVEDNI TAČEK: Jezik 9 IS OSCAR JUNIOR 9.25 P.Golia-T.Partljič: SRCE i::::::::: IGRAČ, pOSIltìtek Šentjakobskega gledališča 10 30 DENIJEVO JAJCE, avstralski film 11.00 PET PRIJATELJEV, ponovitev angleške nanizanke, 10/13 11.25 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 12.15 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 13.00 POROČILA 13 05 TEDNIK 13.45 INTERVJU 15.00j TANGO IN CASH, ponovitev ameriškega filma 17 00 TV DNEVNIKI 17JQ SVET ODKRITIJ, ameriška poljudnoznanstvena serija, 10/11 18.00 RPL 18 45 TV MERNIK 19.00 RISANKA 1910 ŽREBANJE 3X3 19 30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 2010 UTRIP 20 30 ONA + ON 21 35 POGLEJ IN ZADENI 22.35 TV DNEVNIK 3, VREME 22 59 ŠPORT 23 15 SOVA BELA SOBA, kanadski film SLOVENIJA 2 11.45 ČLOVEK IN GLASBA, 6/9 12.35 SOVA, ponovitev LJUBEZEN DA, LJUBEZEN NE, 4. epizoda ameriške nanizanke 13.00 VRNITEV SHERLOCKA HOLMESA, angleška nanizanka, 4/11 13.55 ŠPORTNA SOBOTA 15.00 RIM: FAMILIE FEST, prenos 18.00 DIVJI SVET ŽIVALI, angleška i poljudnoznanstvena serija. 7/25 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 20.00 ROGAŠKA SLATINA: PORTOROŽ '93, zaključna slovesnost, prenos 2130 J.Vautrin-D.Franck: BERLINSKA GOSPA, koprodukcijska nadaljevanka, 4/ 4 22,20 SOBOTNA NOČ /iilll NOČNI VIDEOMEH KANAL 10 TRBOVLJE 13.30 KORISTNE INFORMACIJE 14.00 OTROŠKI PROGRAM 16.00 100 NA URO, mladinski program 17.00 SATELITSKI PROGRAM RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 GLASBENI COCTAIL r sp°RED 16 00 SOBOTNO POPOLDNE 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.00 SOBOTNO POPOLDNE 10.00 ČESTITKE IN ŽELJE 11||: POSLUŠALCEV 19 00 SLOVO NEDELJA, 6.6. 1993 SLOVENIJA 1 9.30 OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV, ponovitev 10.15 OTROŠKI PROGRAM 1015 HUCKELBERRY FINN, : angleška nadaljevanka, 13/26 10.40 NONNI IN MANNI, nemška nadaljevanka, 2/6 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 SLOVENSKA LJUDSKA GLASBILA IN GODCI: Bordunske citre 12.30 VIDEOMEH 13.00 POROČILA 13 05 PRIPOVEDKA, avstralski film 1605 OGNJENO DREVJE THIKE, angleška nadljevanka, 6/7 17.00 TV DNEVNIK 1 17 10 DOMINIQUE, angleški film 19,06 RISANKA 19,10 SLOVENSKI LOTO 19 30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20 10 ZRCALO TEDNA 2030 NEDELJSKIH 60 21.30 NA POTI Z DR. STINGLOM, nemška dokumentarna serija, 6/ 22 05 TV DNEVNIK 3, VREME 22.30 SOVA HAL ROACH PREDSTAVLJA: KO BI LE IMEL TRUPLO, i; ameriška burleska, 13/29 (čb) VRNITEV SHERLOCKA HOLMESA: HUDIČEVA NOGA, angleška nanizanka, 5/11 SLOVENIJA 2 11.05 TEDENSKI IZBOR 11.05 VRNITEV NA OTOK ZAKLADOV, angleška nadaljevanka, 9/10 12.00 ONA + ON 14.00 ŠPORTNA SREDA: Orehova vas - motokros; Tenis finale M; Kolesarska dirka Giro D’Italia; Maribor - gimnastika; Namizni tenis. 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.00 ALPE-DONAVA-JADRAN 20.30 LES CHOUANS, francoski film 22.50 ŠPORTNI PREGLED KANAL 10 TRBOVLJE Prosti dan TV SIGNAL LITIJA 10.00 INFORMATIVNA ODDAJA (ATV SIGNAL) 18.06 STO NA URO (EUROTOP VIDEO) 19.00 NINJA TURTLES (risani Ulm) RADIO TRBOVLJE 8.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 8.45! IZBOR POPEVKE TEDNA 9.30 EPP 10 00 GOST TEDNA 10 45 OBVESTILA IN EPP 11.00 NEDELJSKI INFORMATIVNI PROGRAM 12.00 IZBOR VIŽE TEDNA 12.30 EPP 12.45 OBVESTILA 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 14.00 NEDELJSKO POPOLDNE 1300 SLOVO SLOVENIJA 1 iom B ATM AN, 19. epizoda ameriške nanizanke 1110 DIVJI SVET ŽIVALI, angleška poljudnoznanstvena serija, 7/25 11,40 ZNANJE ZA ZNANJE, UČITE SEZNAMI 12.10 SVET ODKRITIJ, ameriška poljudnoznanstvena serija, 10/11 13.00 POROČILA 13 05 ALPE-DONAVA-JADRAN 1335 ŠPORTNI PREGLED fH!| HOMO TURISTICUS, ponovitev 16M: DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 TV DNEVNIK 1 lf|0i OTROŠKI PROGRAM lil! RADOVEDNI TAČEK: Morje 1Ž:25: OTROCI ŠIRNEGA SVETA, . ameriška dokumentarna nanizanka, 4/26 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 1910 RISANKA 19:30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.10 GOSPODARSKA ODDAJA: MADE IN SLOVENIA 20.55 OMIZJE 22,15 TV DNEVNIK 3, VREME 22.39 ŠPORT Hil SOVA 1111 AS TIME GOES BY. 1, epizoda ;Š angleške nanizanke, 1/13 VRNITEV SHERLOCKA HOLMESA, angleška nanizanka, ; 6/11 SLOVENIJA 2 15.10 FORUM 15.25 TV MERNIK 15.40 UTRIP 15 55 ZRCALO TEDNA 16.10 NEDELJSKIH 60 17.10 OBZORJA DUHA 17.40 SOVA, ponovitev HAL ROACH PREDSTAVLJA: KO BI LE IMEL TRUPLO, 13 epizoda ameriške burleske (čb) 18.00 VRNITEV SHERLOCKA HOLMESA, angleška nanizanka, 5'11 18 50 UNIVERZITETNI RAZGLEDI 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.10 SEDMA STEZA 20.30 BORIS DAMOVSKI: SEVERNA NAPAKA, drama makedonske lili TV 21 55 ZNANSTVENA ODDAJA v n 22.25 JAZZ KANAL 10 TRBOVLJE 16.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PROGRAM 20.15 1 00 NA URO, ponovitev lila! VIDEO GROM, oddaja Kanala A 22.50: SATELITSKI PROGRAM RADIO TRBOVLJE 14 00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14 45 OBVESTILA IN EPP 15 00 ŽELELI STE JIH SLIŠATI 16#: SNOOPY 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.00 POVABILA IN INFORMACIJE 1730 ZASAVSKI DNEVNIK 18 00 ODDAJA O KULTURI 18.45 POROČILA 19.00 SLOVO TOREK, 8.6 1993 SLOVENIJA 1 10.05 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET, 6. oddaja 10.35 UNIVERZITETNI RAZGLEDI 11.05 ZNANSTVENA ODDAJA 11.35 BORIS DAMOVSKI: SEVERNA ^ i> NAPAK, drama makedonske TV 13.00 POROČILA 13 45 SOBOTNA NOČ 16 05 SEDMA STEZA il# PORABSKI UTRINKI, oddaja madžarske TV 17 00 TV DNEVNIK 1 17.10 HUCKELBERRY FINN IN NJEGOVI PRIJATELJI, koprodukcijska nadaljevanka, 14/ 26 17.35 OSCAR JUNIOR 17.45 LISICA ZVITOREPKA, portugalska risanka 18 00 REGIONALNI STUDIO KOPER |§§i: ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.10 RISANKA 19 30 TV DNEVNIK 2, VREME 19 56 ŠPORT 20 T0 ; ŽARIŠČE 20.50 21 45 22.15 22.39 22.45 MAGIJA IN MODA KRONIKA, kanadska dokumentarna serija, 8/12 TV DNEVNIK 3, VREME ŠPORT SOVA ALO, ALO!, angleška nanizanka, 14/18 VRNITEV SHERLOCKA HOLMESA, angleška nanizanka, 7/11 SLOVENIJA 2 1645 GOSPODARSKA ODDAJA: MADE IN SLOVENIA 17.25 SOVA, ponovitev li l AS TIME GOES BY, angleška Hil::: nanizanka, 1/13 17.55 VRNITEV SHERLOCKA HOLMESA, angleška nanizanka, 6/11 1$45 12 ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE, lili PRISLUHNIMO TIŠINI 19,30 TV DNEVNIK 2, VREME 19 56 ŠPORT 20.00 POSLOVNA BORZA 20.10 TRIJE SEMESTRI, švedska nadaljevanka, 3/4 21 05 OSMI DAN 21.55 VIDEOŠPON 2235 ALTER 23.05 SVET POROČA KANAL 10 TRBOVLJE 18 30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do i 19.00 slovenski program radia ' BBC London 19.30 SATELITSKI PROGRAM 20.15 KONTAKTNA ODDAJA 2135 SATELITSKI PROGRAM TV SIGNAL LITIJA 20 00 NINJA TURTLES (risani film) 20 30 INFORMATIVNA ODDAJA, ponovitev ATV SIGNAL RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK. SERVISNE INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14.48 OBVESTILA IN EPP 15.00 ! POVABILA IN INFORMACIJE 16.00 TEDENSKI ŠPORTNI ; PREGLED 16.46 OBVESTILA IN EPP 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18 00 LESTVICA SLOVENCA 18.45 POROČILA 19 00 SLOVO SREDA, 9.6 . ìli: 1993 II SLOVENIJA 1 10.30 BATMAN, 20. epizoda ameriške nanizanke 10 55 VIDEOŠPON 11 35 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE, PRISLUHNIMO TIŠINI 12.06 KRONIKA, kanadska giii dokumentarna serija, 8/12 12 30 NA POTI Z DR. STINGLOM, nemška dokumentarna serija, 6/ ilil 12 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 15.30 TRIJE SEMESTRI, švedska : nadaljevanka, 3/4 16.20 SVET POROČA 17.00 TV DNEVNIK 1 17.10 KLUB KLOBUK, kontaktna oddaja za otroke 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.10 RISANKA 19 30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 FILM TEDNA i/ :: DIABOLOMENTE. francoski film 22 15 TV DNEVNIK 3, VREME 22.39 ŠPORT 22 45 SOVA V ŠPORTNEM DUHU, ameriška nanizanka, 10/15 VRNITEV SHERLOCKA HOLMESA, 8/11 SLOVENIJA 2 1520 MAGIJA IN MODA 16.10 OMIZJE 17 25 SOVA, ponovitev ALO, ALO, angleška nanizanka, 14/18 17.55 VRNITEV SHERLOCKA HOLMESA, angleška nanizanka, i 7/11 16.45 ANALITIČNA MEHANIKA, ameriška izobraževalna serija, mm 18/52 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 2040 ŠPORTNA SREDA (Zadnje kolo DP v nogometu, kolesarska dirka Giro D’Italia, Portorož: EP Soling, '■imm NBA košarka) 22 30 OČI KRITIKE KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do y 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PRGRAM 20.15 REZERVIRAN ČAS 21.45 SATELITSKI PROGRAM TV SIGNAL LITIJA 20 00 PROGRAMSKI ČAS | REZERVIRAN ZA ODDAJE V OKVIRU ZDRUŽENJA lilij LOKALNIH TV POSTAJ SLOVENIJE RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE lili INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE 16.00 KONTAKTNA ODDAJA 16 45 OBVESTILA IN EPP 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI 16.45 POROČILA 19.00 SLOVO ČETRTEK, 10.6. 1993 SLOVENIJA 1 1045 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.30 SLOVENSKA LJUDSKA lil! GLASBILA IN GODCI: IjjjjSj Bordunske citre 12.00 ANALITIČNA MEHANIKA, ameriška izobraževalna serija, 18/52 12 30 VIDEOMEH 13 00 POROČILA 15 55 TEDENSKI IZBOR !|!|! OČI KRITIKE 17.00 TV DNEVNIK 1 17 10 OTROŠKI PROGRAM • ’ ŽIV ŽAV 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18 45 ŠTIRI V VRSTICO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 2010 ŽARIŠČE 20 40 GOSPODARSKA HIŠA FALKENAU, nemška nanizanka, SLOVENIJA 2 , 1/13 21 30 TEDNIK 22.15 TV DNEVNIK 3, VREME 22.39 ŠPORT 22.45 SOVA Ion IN ONA, ameriška ! nanizanka, 13/13 I VRNITEV SHERLOCKA HOLMESA, angleška nanizanka, ...j 9/11 ■ 15 50 FILM TEDNA ll!! DIABOLOMENTE, francoski film 17 30 SOVA, ponovitev V ŠPORTNEM DUHU, ameriška nanizanka, 10/15 17.55 VRNITEV SHERLOCKA ii|x|i:l HOLMESA, angleška nanizanka, 8/11 16.45 ŽE VESTE 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.00 POSLOVNA BORZA lili ZNANOST, 22. oddaja 20 40 UMETNIŠKI VEČER lili DVE REŽISERKI: BALBINA :|||| BATELINO BARANOVIČ. BARBARA HIENG SAMOBOR 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PROGRAM 20 15 ŠPORTNI ČETRTEK (Novice, '.; Rokomet, Avtotimes - oddaja Kanala A) cca 22.00 SATELITSKI PROGRAM TV SIGNAL LITIJA 18ÌQ0 VIDEOSTRANI, prenos radijske oddaje Litijsko okence (Radio Trbovlje) RADIO TRBOVLJE •MiOOj NAPOVEDNIK, SERVISNE ! INFORMACIJE 14 30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 1500 POVABILA IN INFORMACIJE 16.00 RADIO NA OBISKU 16.48 OBVESTILA IN EPP 17 00 VIŽE ZA VSAKOGAR 17 30 ZASAVSKI DNEVNIK 18 00 LITIJSKO OKENCE 19.00 SLOVO PETEK,11 1993 1.6. 9.15 BATMAN, 21. epizoda ameriške nanizanke 9.40 LES CHOUANS, francoski film 12.00 ŽE VESTE 12 30 ZNANOST, 22. oddaja 13 00 POROČILA 1305 POSLOVNA BORZA 13 15 UMETNIŠKI VEČER - DVE REŽISERKI: B.B. BARANOVIČ, BARBARA H. SAMOBOR 16.05 OSMI DAN, ponovitev 17 00 TV DNEVNIK 1 17 10 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.10 FORUM 20 30 SMRT PO SMRTI, ameriški film 22,05 TV DNEVNIK 3, VREME 22 29 ŠPORT iiMt SOVA j LJUBEZEN DA, LJUBEZEN NE, j 5. epizoda ameriške nanizanke VRNITEV SHERLOCKA HOLMESA, angleška nanizanka, 'j 10/11 j NOTRANJI GLASOVI, ameriška lilij nadaljevanka. 3/4 _________ SLOVENIJA 2 15.40 GLASBA. SHOW IN CIRKUS 16.40 GOZDARSKA HIŠA j FALKENAU, nemška nanizanka, 17.30 SOVA, ponovitev lil! ON IN ONA. ameriška nanizanka, 13/13 17.55 VRNITEV SHERLOCKA !!S| HOLMESA, angleška nanizanka. lili 9/11 16.45 ZNANJE ZA ZNANJE, UČITE SEZNAMI 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME >9.56 ŠPORT 20.00 KONCERT, prenos iz CD 22.00 VEČERNI GOST KANAL 10 TRBOVLJE 18.30’ KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PROGRAM *0.15 INFORMATIVNI PROGRAM (Novice iz občine), oddaje Kanala A (moda kulinarika, P*es) iiM SATELITSKI PROGRAM TV SIGNAL LITIJA 16.00 PROGRAMSKI ČAS ! ! REZERVIRAN ZA TUJE SATELITSKE PROGRAME RADIO TRBOVLJE 14.00 VKLJUČITEV, NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.45 OBVESTILA IN EPP 1500 GLASBENE NOVOSTI 16.00 POVABILA IN INFORMACIJE ^ KAM OB KONCU TEDNA 18 45 OBVESTILA IN EPP 17 00 MLADINSKI VAL 19.00 SLOVO •X\*X\\*X-X\ /X-'X-X^X-X-X IX-XvXvXvX-X-» H Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le ■ priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta I | zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I vrst), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Omrežno skupino pišemo B I takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. 1- — — — — — — — — — — — JI STANOVANJA, GRADBENE _________PARCELE_____________ V LITIJI prodam 1. etažo dvostanovanjske hiSe s samostojnim vhodom. Lep vrt, lepa lokacija, primerna za obrt. Tel.: 061-882-312 (v večernih urah). V TRBOVLJAH ugodno prodamo lokal in pisarniške prostore, lei.: 22-144. interna 243. PRODAM parcelo za vikend. Tel.: 71-528. V ZASAVJU oddamo več lokalov in pisarniških prostorov. Tel.: 22-144, interna 243. V TRBOVLJAH oddamo 140 m2 urejenega prostora za trgovinsko -poslovno dejavnost, lei.: 22-144, interna 243. DVOSOBNO stanovanje v Ljubljani zamenjamo za stanovanje v Trbovljah z odplačilom. Tel.: 22-144, interna 243. AVTOMOBILI IN DELI PRODAM 126 PGL, letnik 87, 51000 km. na novo registriran in garažiran. Tel.:63-157. RAČUNALNIKI PRODAM liskalnik Epson LQ-100 (24 igl.) v garanciji. Tel.: 62-573. PRODAM PC XT MTC s tipkovnico, monitotjem. miško za 600 DEM. Tel.: 62-462. PRODAM računalnik C 64, nov model, kasetar. igralnopalico in kasete z igricami. Zraven dobite še literaturo. Cena je 220 DEM. Pišite na naslov Dejan Vincek, Vodenska 6. Trbovlje, pa vas pokličem. ZAPOSLITEV | ŠTUDENTSKI SERVIS Trbovlje išče več študentk ali dijakinj zadelo na Elektroelementu Zagorje. Z delom lahko pričnejo v mesecu juniju 1993. Vsa dodatna pojasnila na ŠS Trbovlje, Gi mnazij ska 22, osebno al i po telefonu 27-230 vsak dan od 7. do 12. ure. ŽELITE biti lepe in tudi drugim strokovno svetovati, ob tem pa še dobro zaslužiti. Dekorativna in negovalna kozmetika svetovno znanega proizvajalca. Tel.: 061-481-338 od 8. do 10. ure in od 15. do 17. ure. NUDIMO vam velikodelainodlično stimulacijo. Pridružite se nam tudi vi! Tel.: 064-733-349 (zvečer) STROJI KUPIM rabljen puhalnik za seno "Tavlun ". Tel.: 77-178. PRODAM električni agregat 1 KW. ValterPrašnikar, Grajska ul. 7, Zagorje. GLASBILA PRODAM prof. klaviaturo Yamaha- DX 21,5 oktav-midi-split-in-out-lm-ter Atari 1 MGB. Tel.: 63-207. ŽIVALI OBVEŠČAMO, da se nahaja črni mladič, pes ovčar na Trgu F. Fakina 3E. Tel.: 22-189. PRODAMO čistokrvnega belega mucka brez rodovnika - perzijski. Tel.: 24-236. RAZNO PRODAM kolo BMX (od 6. leta dalje). Ogled vsak dan po 19. uri. Cena 7.000 S IT (možnost na dva čeka). Polje 26, stanovanje 16. KUPIM lipove plohe. Tel.: 43-808 zvečer. PRODAM čoln Maestral 18SDRIS in motor 4.5 Tomos. Tel.: 22-716. PRODAM radio z dvojnim kasetofonom (80 DEM), radioura -budilko(2.200SIT), digitalni avtoradio (samo 120 DEM), avtoradio, analogni z zvočniki (70 DEM), bass zvočniki 160 W, 8 ohm (par 230 DEM). Vse je novo, še zapakirano. Pošljem tudi po pošti. Tel.: 0608-82-916. PRODAM otroško kolo Kekec in Pony. Ivan Zupančič, Trg revolucije 18. Trebovlje. UGODNO prodam kombiniran otroški voziček, oblačila za dojenčka in calorex (štedilnik na trda goriva s pečico in kuhal no ploščo). Tel.: 21-408. RAČUNALNIŠKI TEČAJI 11/93 z največ sedmimi udeleženci. Vsak tečajnik Izvajamo osnovne in nadaljevalne računalniške tečaje za usposabljanje v skupinah dela na svojem računalniku, za lažje spremljanje tečaja in kasnejšo pomoč pri delu pa prejme tudi priročnik v slovenskem jeziku. Ob zaključku tečaja vsak tečajnik opravlja preizkus znanja ter prejme potrd jeziku. Ob zaključku tečaja vsak tečajnik opravlja preizkus znanja izvajalo v naši učilnici v Zagorju. Polle 4. prejme potrdilo o uspešno opravljenem tečaju. Tečaji se OSNOVE + DOS V tečaju vas najprej seznanimo z osnovami račualništva, potem pa vas naučimo delati v operacijskem sistemu osebnega račenalnika. Trajanje: 16ur Cena: 12.400,00 SIT WORDSTAR ■ OSNOVNI TEČAJ V osnovnem tečaju se naučite vse, kar potrebujete pri pisarniškem poslovanju -pisanju pisem, dopisov, vabil, računov in drugo Trajanje: 16ur Cena: 13.400,00 SIT WORDSTAR • NADALJEVALNI! TEČAJ Razširitev osnovnega znanja. Pošiljanje enakega pisma na več naslovov, posebni izpisi, ... Trajanje: 12ur Cena: 10.100,00 SIT QUATTRO PRO Tečaj vsebuje osnove dela v preglednici, spoznavanje opcij menija, uporabo vgrajenih funkcij, tiskanje preglednic in osnove izdelave grafov. Trajanje: 16ur Cena: 14.200,00 SIT DBASE Program za delo z bazami podatkov Trajanje: 16ur Cena: 14.200,00 SIT WINDOWS Je program grafičnegaokolja z okni - prednosti, opis glavnih modulov in njihova uporaba. Trajanje: 12ur Cena: 10.200,00 SIT TERMINI RAČUNALNIŠKIH TEČAJEV: JUNIJ JULIJ OSNOVE + DOS 08.-11. A 06.-00. A 15.-18. B 13.-16. B WS OSNOVNI 08 -11 B 06.-09. B 15.-18. A 13.-16. A WS NADALJEVALNI 28.-30. A 27.-29. B QUATTRO PRO 21.-24. A 20.-23. A DBASE 21.-24 B 20.-23. B WINDOWS 28.-30 B 27.-29. B Legenda: A- od 11. do 15. ure B- od 16. do 20. ure Če je vsaj 5 interesentov, izvedemo tečaj tudi izven rednih terminov. Irrtormaclje: ORIA COMPUTERS Zagorje ob Savi, tel. (0601)64 477, vsak delavnik med 8. in 15. uro. Prijave: s priloženo prijavnico, dopisom ali po telefaksu na Štev. (0601)64 060. Pred prijavo prosimo preverite, če je mesto v terminu še prosto. Poleg teh izvajamo èe naslednje tečaje, ki se organizirajo v terminih po dogovoru. Plačilo: do pričetka tečaja na žiro račun št. 52720-601-144445 z oznako "tečaji". Kopijo virmana oddati ob prihodu na tečaj. CLIPPER. 16ur SUPER PROJECT, iSur DESIGN CAD, 16ur .. LOKALNE RAČUNALNIÌKE MREŽE, 12ur VENTURA PUBLISHER, ISur Popusti: 2 do 3 osebe na prijavnici za isti tečaj: 10% 4 in več oseb: 20% Nudimo vam tudi računalnike tipa WEARNES vseh konfiguracij, postavitve lokalnih računalniških mrež In druge HW/SW usluge. Literarna priloga List Končno, bi lahko dejali. Literarno prilogo List smo res rojevali kot Noe barko. Upamo, da bomo odslej bolj redno objavljali literarne strani. Tokrat objavljamo posebej izbrane pesmi, ki so bile najboljše od poslanih. Upamo, da bomo lahko prihodnjič objavili tudi pesmi drugih avtorjev. Naj naš izbor nikogar ne odvrne od pisanja. Ko sem prevzel urejanje literarne priloge Zasavca, je bila moja prva misel izbrati med dobrimi pesmimi najboljše. Med poslanimi je nekaj izvirnih, zrelih in globoko doživetih. Tudi poznavanja pesniške "obrti" jim ne morem odrekati. Nekaterim avtorjem pa je način pesnikovanja delal težave. Osnovna slabost je dolžina pesmi, saj bi lahko večkrat kakšno misel povedali krajše. Tako pride do nepotrebnega ponavljanja, kar je pesmim samo v škodo. Osebno sem za racionalizacijo in izbiro besed. S pesmimi se ne bi smeli siliti, saj je njihovo osnovno gibalo globoka emocija. Te pa je v nekaterih danes objavljenih pesmih kar precej. Pesniki, ki pišejo v prostem verzu ali klasični obliki, včasih premalo pazijo na ritem; ni vseeno, ali kako besedo na koncu vrstice pustijo tam ali pa je prva v naslednjem verzu. V prostem verzu je to odvisno od vsebine in našega notranjega občutka. Apostrof (opuščaj) je največkrat sploh odveč in ga v pesmih redko uporabljamo. Kar sem napisal, je le nekaj bežnih misli iz moje pesniške delavnice. Lahko pa za konec kjlub mojim nasvetom citiram Prešerna, ki je v pesmi Orglar zapisal: Uredništvo Uvod "Pusti peti moj’ga slavca, kakor sem mu grlo ustvaril." Franci Lakovič Manja Goleč Ne obsojajte me, Sem, kar sem Prečiščen odhajaš. Ko boš na novo strt in nesrečen, boš spet poiskal pot do mojih globin. ker nisem kot drugi. Nikoli ne bova pretrgala popkovine, moj sin. Ne obsojajte me, ker nisem kot vi. Ne maram utečenih poti, ne obsojajte me, ljudje! Ko sem v globinah, me pustite v bolesti zoreti. Jaz sem človek, ki mora večkrat umreti. Danes je moj dan Ko sem v višinah, mi ne režite kril slepila, saj se bom sama hitro na zemljo vrnila Sem, kar sem... Nisem si sama izbrala. Danes je moj dan. Iz sebe bom izpraskala vso veselost, vso igrivost, iskrenost, brezskrbne atome. Danes bom v najbolj nedosegljive globine zakopala svoje stiske in se delala, kot da jih ni. Sem, kar sem, Usoda me je po svoje oblikovala. Naj trepečejo za zaklenjenimi vrati, naj kričijo, naj razbijajo! Neusmiljena bom, Vrnil si se z ranjeno dušo. Odprl si školjko molka in zlil svojo bolečino v moje žile. Vezi sa| vem, da se bodo razraščale, podrle vse pregrade in s še večjo naslado pronicale vame. Pa vendar! Danes je moj dan! Sì Olga Dečman Barbara Renčof Tvoj svet Nežne ročice steguješ k soncu. Ne dosežeš ga, ker si iz drugega sveta. Drobne nožiče iščejo pot do sreče. Ne najdejo je, ker si iz drugega sveta. Plamenito srčece išče pot do ljubezni. Ne najde je, ker si iz drugega sveta. Prijatelju Zvonetu (Padlemu 28.1 1.1 991 na Hrvaškem) Krvniki. Vojna. Kri. V krvi ti. Bog jemlje k sebi dobre ljudi. Krsta. Zastava. V krsti ti. Bog jemlje k sebi dobre ljudi. Nesebičnost. Plemenitost. Iskanje, ti. Zakaj jemlje Bog k sebi dobre ljudi? Večnost Toliko sonc, pa le ena roka. Toliko rok, pa le eno srce. Roka se tanjša. Sonce ugaša. Bi bila večnost dovolj? Altruizem Je to tvoj prijatelj, s katerimi si se včeraj veselil? Je to dober človek ki ti je včeraj čistega vina nalil? Praviš, da ga ne poznaš? Pristan Ko enkrat odplujem na odprto morje, bo prepozno. Prepozno, da bi lahko razumela lepoto mirnega zavetja. Ko enkrat zaplujem na odprto morja, me preprosto pozabi, kajti prevzeta bom od visokih valov, od ognjenega zahoda, od neme govorice stika neba in morja, zaslepljena od večne želje pluti naprej. Ko enkrat zaplujem na odprto morje, pozabim, da sploh je pristan. Vešča Nora vešča sem, ki v obločni noči sledi sijaju lune. Toda lune ni, le oblaki, zato je dobra vsaka najmanjša luč, da se strastno zaženem vanjo in zadovoljim svojo večno hrepenenje. V slepi želji plešem, plešem svoj poslednji ples. Zaženem se vanjo v svojem obredu, se prilepim na vroče steklo in umrem. Življenje je kratko, v krilih ščemenje, in v duši hrepenenje. Toda vredno je živeti za ta en sam ples v svetlobi luči. Marelični cvet Zacvetela je marelico, opaja me in prevzema. Njen cvet je tvoj obraz, njeno deblo je tvoje telo. Njen vonj me prevzema, njen cvet navdušuje. Podari mi vejo mareličnih cvetov, podari mi del sebe. In potem pojdi, ostal po bo vonj pomladi ter boleč spomin na marelični cvet. Darko Pavšelj - Larix Branka Dornik Tisoč besed Tisoč besed, ki ne povedo ničesar, ničesar, so samo govorica nemih, govorica rib v oceanih, v labirintu praznote - izgubljenosti, v labirintu tisočerih poti, ki ne vodijo nikamor! Da, odpirajo se usta kar naprej, v prazno teče čas, a ničesar se ne pove, troši se zrak, kisik v njem, moč, energija teče v prazno po mnogih poteh, ki jih ni, kot ni besed! Tisoč besed, tisoč življenj, trenutkov dobljenih, a hkrati izgubljenih. Nirvana Budistični menih - v bambusovem gaju, na riževem polju polju - kmet v svojem raju, sveti mož - popotnik na prašni cesti -na poti k nirvani. A na drugi strani svete reke lovijo ribiči v preprostih džunkah • že stoletja na tej strani • svete reke - je ves svet otrok iz vasi, kopališče vseh popotnikov - obredna kopel svetlih mož. Dolga prašna pot • med riževimi polji, od tukaj polje riža, do tam Nirvana vije pot - skozi pokrajino, ki je v meditaciji zaspala, se odela, od nje odzvanja večni in vseobsegajoči, neslišni ■ OM -OM. Prazna slama Ležim v travi -jem banano - ono mene, poslušam rasti travo -ter moje miselne nemisli, ki mlatijo mi • prazno slamo! Da prazno slamo - votlo, prazno, po njej različno vsak me sodi, o rasti trave, o banani prazni, ki je počasi mene in se hrani s prazno slamo - v moji glavi! Nekje med jutri in nekoč Nekje med jutri in nekoč se skriva dan življenja, bolečine in tisti zadnji hlipajoči krik. Komu je mar besed in tistih praznih, tihih glasov, umirajočih vej... Pa pajčevina, obsuta s prahom zlatih zvezd. In šumeče morje valov, ki oblivajo stene strmih skal. A vendar, nekje se sliši boječi jok otrok, ljudi, sveta. Globoko v srcu, globini morja, med algami, predniki našega ljudstva, grobovi in orožjem, s katerim smo kazali svoj ponos. Ja... Nekje med jutri in nekoč se skriva dan življenja, bolečine. Zate, Marko V pustem jesenskem dopoldnevu mi misli bežijo v stare spomine najinih dni. Skozi tisoč prečutih noči so tvoji poljubi iskali in se smejali. Prepredeni v modrem nebesnem pajčolanu, posuti s kristalnimi biseri rose pa so mi zvesto dajali moči. Dragica Belak Kaj bi brez njih? Tiho tiho pada sneg, pobelil že je dol in breg. Zamedel bo stopinje-rudarjev črno sled-ena vije se k domovom, druga v jašek se spusti Noč spokojna nad zemljo lebdi, je ura polnoč, okna vsa so že v temi, gozd počiva, zemlja spi, lev njenih nedrih, kaj sev njih godi? Utrip srca-kladiva so rudarjev, ki udarjajo v temo; kri-so žile črnega zlata, ki daje luč, žerjavico v peči; solze potne srage na obrazih mož, ko zadajajo ti bol in radost-ko ropot kladiv, strojev in lopat, smeh rudarjev preglasi. Dan za dnem pretresajo ti dušo, vsak dan znova jim odpuščaš bolečino. O, čuvaj jih! Kaj bi brez njih? Kaj bi v temi? Je to še dom, če na ognjišču ogenj ne plamti? Le tiho, tiho padaj sneg, prekrij še sivi mestni tlak. Ko jutro vračalo nam bo može globin, ko bo materam se vračal sin, naj jim mehkejši bo korak. JfBAWC Milena Teršek Domačija Nekoč-pred mnogimi leti bila je mogočna, največja ob robu vasi domačija dom dobrih ljudi. Pod eno so streho živeli, jedli iz sklede lončene, pili iz vrča enega trije rodovi. Dedek in babica sta za zapečkom v zibki vnučke varovala, na podstrešju v poslikani skrinji svoje spomine shranjevala. A drug za drugim v svet so otroci in vnučki odšli, domove so zgradili, na svojo domačijo pozabili. Ostala je hiša velika, v peči ni pekel se kruh, jeseni je kašča prazna ostala, ves tih in samoten hlev... Leta so tekla naprej, nihče se spomnil več ni teh dobrih ljudi in kmetije na robu vosi. Darja Svetina Brezkrajnost Tam v oblakih, kjer oko išče pot, umira zven besed in toži glas... od kod? Razpne žarek svet, obriše solze zemlji, se skloni do srca, kjer duša je doma. Poljublja nežno hribe, doline in gore, da srcem še topline, da radostno se vesele. A leta tečejo prehitro, ura se v dnevu razprši, v noč breskrbno sveti mesec, človek pa živi, živi... Jesen Kot trudni junaki čez nebo se vlečejo temni oblaki. Preminulo poletje prekrilo je listje hladnih vetrov. Drevored ne sameva, saj ptica prepeva v krošnjah dreves. Po stezi, glej, stopa vsa drobna in sloka strina jesen. Modest Šircelj Poetom Ne da se več tako živet' spoznal si končno, moj poet. Življenje gre in gre, nazaj se ne ozre! Ponoči le bediš, do jutra ne zaspiš... Nekoč vesel si bil, Šegov, da mogel do neba bi poleteti! Le kdaj si to izgubil, kdo, zakaj ti sanje hotel bi odvzeti? Veselje tvoje in šegavost SRCE prežalostno odvzelo je, sanje na predrago srečo, nje oči, hotele pokopat' bi te! Kar ti duša je skljuvana, sprašujem se, pred kom zdaj spet bežiš. Zakaj le nosiš (ne)sreče svojekriž? Živeti in ihteti navadil se boš spet. Zaradi nje trpeti boš moral, moj poet! Ne smeš se sramovati, še drugo je dekle, .ki voljna tebi dati bo dušo in srce. Težko zato živiš, ker pretežak je sreče križ, Pokopana kar v skladišču V zvezi s člankom Pokopana kar v skladišču, objavljenem v 14. številki tednika Zasavc želimo zaradi točne informiranosti bralcev, da v tedniku Zasavc objavite naše pojasnilo. Navedbe, hote ali nehote, mečejo slabo luč na pokopališko službo.Iavnega komunalnega podjetja QKP1 Zagorje ob Savi, zato želimo pojasniti, da so 10. 4. 1991 ob 10.30 uri delavci pogrebne službe našega podjetja opravili pogreb žare s posmrtnimi ostaniki pokojne Frančiške Vrtnik z enakim spoštovanjem . kot če bi pokopavali posmrtne ostanke bogataša oz. občana za katerim bi na pogrebu žalovali številni sorodniki. Dejstvo je, da je Vrtnikova na starost ostala brez sorodnhikov, zato ji je v zadnjih letih pomagal Center za socialno delo Zagorje, ki je bil tudi plačnik pogreba. V članku avtorja navajata, da jima je direktorica Centra za socialno delo Zagorje povedala, da je bilo v vsej zadevi baje končljivo le plačilo mannorne plošče ter da o tem problemu Komunala ni nikogar obvestila. Ne želimo se spuščati v to, ali je direktorica centra avtorjema prispevka to res tako povedala ali ne, želimo pa v zvezi s tem pojasniti, da je delovodja pogrebne službe javnega komunalnega podjetja po opravljenem pogrebu telelonično obestil Center za socilano delo -plačnika pogreba, da je potrebno nabaviti pokrivno ploščo za žarni grob v katerem je pokopana žara s posmrtnim ostanki Frančiške Vrtnik. Pojasnjeno mu je bilo. da bo Center v sodelovanju s pristojno službo skupščine občine zagotovil tudi nabavo pokrivne plošče z ustreznim napisom. Predračun (naslovljen na IS SO) je vodja komunalne dejavnosti predložil občinski službi. Pokrivna plošča za žarni grob ni bila nabavljena, ker občina predračuna ni plačala. JKP |e po prvem čiščenju groba Frančiške Vrtnik (odstranitev ovelega cvetja in vencev) moralo žaro s pokojničinimi posmrtnetni ostanki prenesti v posebno omaro v skladišču pokopališke službe, ker za grob občina ni plačala nabave pokrivne plošče, žara pa ni smela ostati v grobu pokrita le z lesenim pokrovom, katerega bi lahko vsakdo brez težav odstranil. Takoj, ko je pristojni občinski organ poravnal predračun za marmorno pooščo (žal šele 4. 5. 1993). je JKP Zagorje pokrivno ploščo nabavilo in montiralo na žarni grob. žaro s posmrtnimi ostanki Vrtnikove pa z vsem dolžnim spoštovanjem vrnilo v žarni grob. JKP Zagorje v navedenem primeru ni moglo ravnati drugače kot je. Žal se podjetje mora pridružiti predvidevanju avtorjev članka, da bo v prihodnje še več pogrebov posmrtnih ostankov ljudi brez svojcev, predvsem pa brez sredstev, ter da bo v bodoče, v izogib podobnim primerom, potrebno zagotoviti (pravočasno) tudi proračunska sredstva. JKP Zagorje ob Savi bo tudi v bodoče izvajalo pogrebne ceremoniale z vsem dolžnim spoštovanjem do pokojnih in to brez razlik med bogatimi in revnimi. Za sodelovanje in objavo naših pojasnil se zahvaljujemo! Direktor JKP Zagorje Milan Fakin, ing. str. Spoštovani komunala Kol lahko razberem iz dopisa, ki smo ga uredniško skrajšali zaradi pretirane dolžine, sle gospo Fra n c iško Vil n i k pokopali d i akral. Fnkrat pmddvcmi leti. sedaj drugič. Pravzaprav človek, nima besed ob takšnem brezbrižnem odnosu do pokojnih, kol sle ga jx)kazali vsi vpleteni v to zgodbo. Formalizem bn’z primere, bi lahko rekli In če ste takšni formalisti, me zelo zanima naslednje: kdo je plačal izkop žare pokojne Vrtnikove pred drvmi leti in kdo je plačal ponovni pokop pred tedn i(jxr zn a n ib jx)dat-kih so vam plačali le enega - tistega pred 2 leti). Seveda me je sama žlehnoba Hočem vam lepovedali, da bi morali včasih tudi koga iz občine ali kakšne druge službe postaviti na pianger - ne pa, da zaradi svojega brezbrižja sedaj na njem stojite skupaj z njim. Marko Planinc, odgovorni urednik Dragi Zasavc! Verjetno spadam med najbolj mirne Zasavke oz. Zagorjanke, vendar me je nocojšen večer resnično spravil ob živce. Če si zagorski Delavski dom upa privoščiti tako "šlamparijo", potem razumem, zakaj je obisk kina tako majhen. Sobota, 22.5.1993. Odkar ne hodim več v OŠ, redko pridem v kino (zlasti zagorski). Nocoj sva si s sestrično nameravali ogledati film V postelji s sovražnikom. Ker si filma v Ljubljani nisem uspela ogledali, sem bila naravnost vesela, ko sem videla plakate zanj v Zagorju. Malo pred osmo zvečer sva na blagajni brez kakršnih koli pripomb dobili vstopnici po 200 SIT. Že sredi stopnic je v naju butnila zelo glasna "južna" glasba. Najprej nisem vedela, če slišim prav. Zdelo se mi je, da slišim orkester med uglaševan jem glasbil. Kaj kmalu sem se lahko na svoje oči prepričala, kaj se dogaja. V stekleni dvorani so imeli ples naši "bivši južni bratje". Ali so bili begunci ali delavci na začasnem delu v tujini (pred Delavskim domom sem potem videla kar nekaj avtomobilov s tujimi tablicami), nisem izvedela. Bog mi je priča, da nisem nacionalist in da razumem stiske, ki so prizadele prebivalstvo BIH, vendar je tisto, kar je sledilo, povsem preseglo mojo tolerantnost. Glasba je bila zelo glasna. Nekako tako (ali pa še huje), kot če si mularija med vami (če stanujete v bloku) privošči žurko, kadar staršev ni doma. S sestrično sva se spogledali. Spraševala sem se, kako bo zgledal film v takem hrupu. Prišel je “stric" in odprl vrata v kinodvorano. Vprašala sem: "Bo ves čas tak hrup?" "Saj veste, to so oni ta divji," je rekel "stric" in se čudno nahahaljal. "Malo jih utišajte," sem še rekla, potem sva si poiskali sedež. Nekoliko pomirjeni sva sedli in doživeli nov šok. Ko so na platnu prikazali prvi napisi in potem naslov filma (Vrnitev v piavo laguno) sem samo debelo gledala in pričakovala, kdaj bo film zdrsnil s platna in ga bodo zamenjali s pravim. Nič kaj takega se ni zgodilo. Uvod se je odvrtel in prvi prizori tudi, lahko sem vedela, da ne gre za pomoto. Zagorski kino je pod enim naslovom prodal drug film. Ker sem že bila tam, sem tudi ostala, čeprav sem razmišljala o tem, da bi odšla in zahtevala denar nazaj. Tako sva si s sestrično ogledali film za osnovno šolo. Nič nimam proti filmu, vendar sem jaz ta večer želela gledati Ju lio Roberts v filmu V postelji s sovražnikom. Seveda sem lahko ves film poslušala še spremljavo glasbe od zu naj, ki je bila še posebej očitna med nemimi prizori. V svoji naivnosti sem celo upala, da so se kljub temu zmotili (in prepozno opazili zmoto) in bodo po tem filmu zavrteli še "pravega". Pokončani predstavi so se prižgale luči in strica na izhodu sem pobarala za pojasnilo. Rekel je samo: "Saj že včeraj ni bilo filma V postelji s sovražnikom! Vam ni povedal na blagajni?!" Ostala sem brez besed. Kljub temu.dafilmvZagorješe ni prispel, ga le-tu že prodajajo. Plakati vise povsod, odgovorni vedo, da filma še ni, vendar gledalec ni vreden toliko, da bi mu na blagajni pojasnili, kaj se dogaja (da sploh ne govorim o lažni reklami s plakati). Očitno se plesi za ne-slovence Delavskemu domu finančno bolj splačajo. Pa tudi za njihov nemoten potek Delavski dom bolj skrbi, saj so nas iz kinodvorane spustili skozi stranski izhod, ki vodi direktno na prosto, da ne bi motili vzdušja tistih, ki so se očitno zabavali bolje od nas. Iz vsega sem potegnila dober nauk: novejše filme bom hodila gledat raje v Ljubljano; kadar pa mi bo bo čez vikend doma dolgčas, bom raje sedela pred satelitsko televizijo. Mojca Drnovšek, Zagorje Uredništvu Zasavca! Kerje bilo moje pismo objavljeno v rubriki Pisma bralcev in ne v rubriki Sramotni steber, se vam ponovno oglašam. Kritizirati nisem želela zelo bogatega kulturnega dogajanja v kulturnem centru, ki sem jih rada in jih bom tudi v prihodnje z veseljem obiskovala, pa naj so to razstave, koncerti glasbenikov, baletni nastopi, filmski ali gledališki abonmaji ali pa predstavitve bolj ali manj znanih ljudi. Sama namreč cenim tudi kulturo najmlajših in ne samo zelo znanih in že priznanih umetnikov. Saj veste: tudi največji so bili nekoč majhni. Pa še tole: V prvem javljanju sem izpustila besedo "finančno" kulturno stanje, kar je povzročilo napačno tolmačenje besedila. Marta Mam, Zagorje il® II ■ ^ preženimo 1 lom (Sao) 1 KINO PROGRAM Trbovlje - Delavski dom 3. -4.6.: Peklenski val (ani. akcijski), čet. ob 18.00 in 20.00, pet. ob 18.00 4. -7.6.: Glengarry glen ross (ani. komedija).pet. in pon. ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00 in 20.00 8.-9.6.: Puščavski vihar (am. akcijsko avantur.), tor. in sre. ob 18.00 in 20.00 Zagorje - Delavski dom 3.-6.6.: Krvava Marie (am. komedija), čet in pet. ob 19.00. sob. ob 20.00. ned. ob 18.00 5.-8.6.: Zadnji skavt (am. akcijski), sob. ob 18.00. ned. ob 20.00. pon. in tor. ob 19.00 9.6.: Smrt ji lepo pristoji (am. komedija), sre. ob 19.00 Hrastnik - Delavski dom 3. -4.6.: Ru/jurjeni Harlem (am. akcijski), čet. ob 20.00 in pet. ob 18.00 4. -6.6.: Prvinski nagon (am. erotični thriller), pel. ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00 in 20.(X) 9.6.: Lovčeva poteza (am. akcijski) ob 20.00 Kino Dol pri Hrastniku 5.6.: Razjarjeni harlem (am. akcijski) ob 18.00 Izlake - Kinodvorana 6.6.: Krvava Marie (am. komedija) ob 20.15 Trbovlje: 8.6. ob 18.00 bodo v likovni galeriji Delavskega doma odprli samostojno razstavo dveh članov Relika Ivana Žgalina in Iztoka Permeta. Razstava bo odprta do 18.6.. vsak dan od 16. do 1.9..ure. Zagorje: V avli Delavskega doma je na ogled samostojna slikarska razstava akademskega slikarja Jureta Zadnikarja iz Ljubljane. Razstava bo odprla do 4. junija, in lovčasu kinopredslav in drugih prireditev, za skupine pa tudi dopoldne. REVIJA Trbovlje: Od 7. do 1 1.6. bo v Delavskem domu potekala revija otroških pevskih zborov. Udeležili sejo bodo zbori iz vseh pedagoških enot OŠ Trbovlje in iz VVZ Trbovlje. Revijo je organizirala Z KO Trbovlje. ____ KONCERT _____________ Litija: 3.6.ob 19.30boklavirski koncert Helene Kržmancin Urške Mohar, študentk akademije za glasbo, v Kulturnem domu v Šmartnem. PRIREDITEV j Litija: Ljudski dan. tradicionalna vesela prireditev bo 6.6.. v OŠ Na Primskovem. PROSLAVA Obvestilo zagorskim upokojencem V hali Tivoli v Ljubljani bo 3.6. slavnostni zbor vseh upokojencev Slovenije. Odhod iz Zagorja bo ob 7.30 z avtobusne postaje Zagorje. Prevoz, bo brezplačen. Prijave sprejemajo v pisarni upokojencev med uradnimi urami. Slavnostni govornik bo predsednik Milan Kučan. Nogomet Trbovlje (štadion Rudarja): 5.6. ob 16.30Oria RudartEra Šmartno (2. liga) Zagorje (igrišče Proletarca): 6.6. ob 16.30 Eti Elektroelement: Belvedur Izola (1. liga) DEŽURSTVA Zdravstveno varstvo - 24 urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel.: 41-006). Trbovlje (tel.: 21 222). Zagorje (tel.: 61-644) in Lilija (tel.: 881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. do 19. ure. v Litiji od 7. do 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. do 13. ure. v Liliji od 7. do 19. ure Informacije na zgoraj navedenih telefonskih številkah. Lekarna: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110). Veterinarska služba: Zagorje. Trbovlje. Hrastnik -3.6. je dežurni veterinar Marko Kastelic, dr.vel. med. Od 4.-9.6.je dežurni veterinar Iztok Soban. dr.vel.med. Dodatne informacije na številki 985. Nove strokovne knjige: 1. Terfila. B.: Sionizem in Izrael; 2. Nihanje in valovanje: 3. Slovenija in evropska konvencija o človekovih pravicah: 4. Mlač. B.: Veliki pionirji alpinizma: 5. Zemlja 1993; 6. Wilfing. H.: Ekologija: 7. Looker. T.: Obvladajmo stres; 8. Kunaver. D.: Učim sc učiti; 9. Tetičkovič. E.: Obvarujmo se možganske kapi: 10. Taylor. D.: Vaš pes. Litija Kasete za učenje tujih jezikov: 1. Cicero (angleščina, italijanščina. španščina, nemščina); 2. 2000 S (angleščina, nemščina, i tal ijanščina. francoščina, slovenščina!); 3. Alles gute (tudi videokaseta); 4. Jazz-chants in Zig zag (angleščina za predšolske otroke); 5. Chattcrbox in Englisb Today (angleščina za šolarje); 6. Project in Start VVith English (abgleščiua za višjo stopnjo OŠ); 7. Headway. Basic English usage. English now (za srednješolce); 8. Muzzy inGondoland. Muzzy come back. English junior (videokasete za najmlajše). Zagorje 10 novosti za otroke: 1 Milivojevič. G.: Kolikojeura?:2. Reka; 3. Na kmetiji: 4. Biba leze 2. del; 5. Petan. Z.: Pravljice za dedija; 6. Slovenski jezik: zbirka nalog : 7. Kravos. M. : Tri pra vij ice; 8. Naše telo; 9. Stezice do znanosti: 10. Prijateljice živali. Obvestilo Obveščamo vse obiskovalce v fzposojevališčih na Dolu in v Steklarni, da bosta izposojevališi v poletnih mesecih odprti naslednje sobote: 5., 12. in 19.6., 3., 17. in 31.7., 14. in 28.8.. Čas odprtosti ostane Isti: na Dolu od 7.30 do9.30 in v Steklarni od 10.00 do 12.00. V septembru se bomo vrnili na stari delovni čas In sicer vsako soboto, razen praznikov. Ljudska knjižnica liiitiii lilillil iiiiliiiilil ZAHVALA V mesecu marcu smo imeli v lokalu Brin, Trbovlje, veliko eksplozijo plina. Po tej poti bi se radi zahvalili vsem, ki so nam pomagali do te mere, da gostišče spet nemoteno obratuje. Zahvala gre Obrtni zbornici, obrtnikom, podjetnikom, krajanom Knezdola, sorodnikom, prijateljem, znancem in sploh vsem, ki so nam nudili kakršno koli pomoč. Res drži rek, da v nesreči spoznaš prijatelja. ŠE ENKRAT HVALA VSEM IN VABLJENI V NAŠ PRENOVLJENI LOKAL. KUD ER MARINKA IN BORIS ZZA%VZ//.,Z.V,V.V/.,.V%W.’Z.,.V.V.V.V. ■h m Éi« ; E OVEN Nenavadne reči in dogodki, ki se vam zadnje čase nenehno pojavljajo, so vaše budnejše opazovanje okolice. Poskusile jih še malo holj obrnili v svoj prid. Šlevilka:49. BIK Trmasti pa sle in to zelo. Predvsem pa sle netolerantni do prijateljev. Ce boste lako nadaljevali, boste kmalu ostali brez njih. Številka: 41. DVOJČKA Ljubezen je sicer krasna stvar, a zato vam ni potrebno pozabiti na ves ostali svet. za katerega bi sedaj najraje videli, da sploh ne bi obstajal. Uživajte z glavo. Številka: 52. RAK Proti koncu tedna se vas bo prijel precej močan prehlad, ki ga morale obvezno od le žal i. ('e se ne bosle dobro pozdravili, imate lahko pokvarjeno poletje. Številka: 45. LEV Brzdajte svoj temperament, predvsem na delu in v odnosu z nadrejenimi. V sedanji situaciji je boljše misliti svoje, naredite pa tako. kot vam rečejo. Šlevilka:62. DEVICA Načrti za konec tedna na morju sovam ponovnopadli v vodo. Podobna situacija se vam je pripetila že večkrat. Razmislite, ali niso to le zgolj naključja. Številka:51. TEHTNICA Tehtniče. rojene v drugi in tretji dekadi znamenja, pozor! Znamenja planetov kažejo na maksimalno mero energije v tem mesecu. Uporabite jo čim boljše. Štcvilka:39. v S KO R PIO N Razmere doma se po vaši zaslugi izboljšujejo. Privoščile si počitek nekje v miru. brez ljudi. Iole obračunavanje vasje stalo kar precej živcev. Številka: 58. Sl RELEC Sami nad sabo boste presenečeni, ko vas bo presenetila želja po dodatnem formalnem načinu izobraževanja. Naredite korak v tej smeri, preden vas zopet mine. Številka: 68. KOZOROG Skrivnost, ki jo nosite v sebi. vas vse bolj obremenjuje. Dobro bi bilo. da vso st var pretehtate in sc nazadnje odločite komu jo boste povedali. Številka: 46. VODNAR Dnevi, kijih živite, so čudoviti, /elite si. da takšni tudi ostanejo. Lepo vam je kol le malokrat. Ce bosle pametno ravnali, srečo lahko obdržite za zmeraj. Številka: 57. RIBI Zakopani ste v delo. ker si nočete priznati, da je to. kar ponavadi doleti spomladi vse ljudi, dolelelotudi vas. Uživajte v ljubezni in se je nehajte otresati. Številka: 43. Saša Dežela strokovnjakov “Nič nisem zmlovoljnu s saho“ mi je potožila znanka, "polna sem celulita, preveč tehtam, vsa Zgubana sem, bojim se prihodnosti, boli me hrbtenica, preveč kadim in tako brez moči sem." "Alt ves, da ii m »' deželi najbolj tih strokovnjakov, ki imajo ztlra vila za vse baletni tega sveta? "sem jo vprašala in z navdušenjem odprta nekaj revij. Začela sem ji naštevati: "Glede hujšanja izbiraj med Dirlo, ZJTHO-ZYM, tautv, Pit Forum, Araukan, Die! Max, U+C Novo mesto, Fnergovilal, lomna in Sitik. Hrbtenica ti bo hvaležna, če boš uporabljala kosmodisk. Celulit? Preteklost z aniieelulitam Sistema CS. Odvadili se kajenja? Nič lažjega s samokontrolo v obliki vaj ini kasetnem traku Ju me Mediplast iz Kopra." Novo mik ritje kozin etologije daje koži najboljše. l‘o prvem dnevu začudenje, podrugem navdušenje. To ponuja koprska GaM. Pa ne samo to! Njeni preparali zmanjšujejo apetit, odpravljajo Sirije, urejujejo delovanje prebavil. Prihodnost ti lahko napove Štefanija iz kart ati kave, Vida pa kar po pošti. Po telefonu lahko pokličeš Astrofon in boš izvedela, kaj ti napovedujejo zvezde za naslednji leden. Puhka se odločiš za Studio Casmas. Vse v kompletu - od hujšanja, tepe polti, boljše presnove, uspeha v življenju - ponuja firma Sreča in uspeh iz Novega mesta. Te zanima Kuro llair? "Kaj pa je to, "je rekla nemočna. "Plešavost m nujnost.'" "Zahoga, plešasta pa nisem.'" je zatulila. "Kaj le še muči?" sem jo vprašala z narejeno skrbjo. "Kdaj greš na rekreacijo?" pj, naivnost, kako si le od vekomaj voljna in gnetljiva - kot najbolj plodna zemlja - za premetence 'Seh vrst: ......Manìa.GflÌ£C_ Kdo praznuje? Junij 3. Klotilda (Klotildica. Tilka. Tildica), nem. Klolhilde - tista, ki je slavna v boju. klolh - slava, hildi - hoj. bitka: Karel (Karlek, Karlik, Karlus). nem. kari - človek, mož soprog: Drago izp. iz Dragan (Dado. Dragec) iz prid. drag: 4. K virili (Kviio. Rinko), lat. Quirimis - ime rimskega božanstva, subinsko - quii is-kopje: Vinka izp. iz Vincenca (Ceiika, Vicka. Vika. Vitka), it. Vincenza: 6. Norhcrt (Berti, Nori. Norko), nem. Norbert - listi, kije svetel na severu, nord sever, beracht -svetel: Filip (Fili, Pilko, Pipo),gi š. Philippos-tisti, ki je konjev prijatelj, philos - prijatelj in hippos -konj: Sveta trojica; 7. Robert (Berti. Robi. Robek). nem. Robert -1 troudperhl - tisti, kije svetel v slavi, hroud. hrod -slava, ugled in beraht - svetel, sijajen: Ana (Anja. Ančika. Anka. Anusa. Nuška), lat. Anna iz grš. 1 lamia - milost: Spominski dan slovenskih izseljencev; 9. Primož. Naša bodočnost Porodi v trboveljski porodnišnici od 21. maja dalje: 21. maja: Marija Hribar, hči Nuša, Boštjan pri Sevnici; Mateja Kmet, sin Žan, Hrastnik; 24. maja: Marjana Kajtna, hči Nikolaja, Laško; 25 maja: Hajka Zukanovič, hči, Trbovlje; Irena Hudomalj, hči Monika, Zagorje; Irena Mlakar, hči Sandra, Laško; 26. maja: Anita Zajec, hči Kaja, Žalec; 27. maja: Tatjana Grah, sin Nejc, Hrastnik; Marija Piki, hči Špela, Zagorje; Irena Čoh, sin, Hrastnik. Iskreno čestitamo! —I Tel./fax 0601/71^97 Rudarska c. 38 61412 Kisovec / Spoštovani kupci, če želite obdariti svoje najdražje, pridite k nam, obiščite nas v galeriji PARADOX," seznanili vas bomo z naslednjo ponudbo: galerija 'porger Jel. 0601/ 64-101 KidričeMO 4A5 .61410 Zogorje Na voljo so vam darila iz keramike, srebra, stekla in usnja. Pri nas boste lahko povonjali ženske in moSke parfume priznanih svetovnih imen (Roma, Gloria, Venezija, Maliaja, Krizija, Joop,...). Oglejte si ročne in stenske ure (Citizen, Seiko, Lorus. Adec, izbrale boste poletne modele bižuterije za vse okuse. Za vase otroke pa pripravljamo vsako leto Iz uvoza ponudbo šolskih potrebščin, zvezkov in priborov. Vabimo vas tudi na razgovor o nakupu računalnika za vas, vaSega otroka ali vaSe podjetje, vse vrste tiskalnikov, programskih paketov za mala podjetja. Šolanje za uporabo in delo na PC računalnikih. Vse to in Se več za vas, njo - njega in vaše otroke dobite pri nas v 4fc*v° *0 s PIVOVARNO UNION MESTO V NEMČIJI MESTO V FRANCIJI KALUP ZA JUVANJE ČRK > -t NAJDEN ODVRŽEN OTROK NAROČILO, PLAČAN J E VNAPREJ ŠPRANJA SLOVENSKI PISATELJ (LOJZ. ..ŠKOLJKA") OSKAR DEV VZORČASTA TKANINA ZA ZAVESE TE2EJEVA LJUBICA. KI MU JE POMA GALA IZ LABIRINTA REKA V ANGLIJI SVETOPI- SEMSKA OSEBA H KDOR SE VDAJA OMAM-LJENJU FILMSKA IGRALKA GARDNER MESTO V WALESU V VELIKI BRITANIJI SUKANEC NIKOLA ZRINSKI SL. L IT. ZGODOVIN AR GLONAR MEKA ZA OB ČUTUIVOST (V FOTOGR.) GL. MESTO KORZIKE KAZALEC NA SONČNI URI > REKA V VZHODNI FRANCIJI > MILOST •T ZORKO prelovec ZVEZA (V ŠPORTU) v V JAPONSKI POLITIK (EISAKU ) NEKDANJI Španski POKLICNI KOLESAR ( LUIS) EG.POLITIK MUBARAK PROTE- STANTKA REPUBLIKA V IN-DOKINI LUTKAR SIMONČIČ KVAŠA (FRANCOSKO) POLJSKI PISATELJ (STANISLAVO ANTON NANUT NADZOR, PREGLED MOHA- MEDOVA VERA AVTOR: KARU DREMEL CIRIL CVETKO UKOR UROČITEV DEL TKALSKEGA STROJA VRSTA KOLAČA LETOVIŠČE PRI KOPRU IT. LUKA SEVEROZAHODNO OD NEAPLJA GUSTAV IPAVEC VENO TAUFER GRŠ. FILOZOF, SOKRATOV UČENEC NARODNO OBLAČILO TONE SELIŠKAR PISEC, ,ZAP0- ČETNIK RADIJSKI VODITELJ (JANKO) REŽISER POLANSKI IZVORNI KRAK MENAMA V INDOKINI T ČEDE JANA MORSKA ŽIVAL Z LOVKAMI RIMSKA BOGINJA JEZE AMERIŠKI KEMIK ONSAGER KARAMBOL SL.SKLADATELJ ORKEST. GLASBE (UROŠ) FRANCOSKI ZGODO- VINAR (HENRI) PTIČ NE-LETALEC TIBETANSKO GOVEDO ( SAMEC) OČE REKA SKOZI NOVO MESTO ILKA VASTE SLOVENSKI SLIKAR (MATIJA) ŠTRLEČE OKENCE NA STREHI PRITOK REKE MAAS NA NIZOZEMSKEM — MIHA AVANZO VOLTAMPER dišeče MAtlLO ZVER IZ DRUŽINE PSOV AM.PEVKA JAZZA FITZGERALD GOROVJE V BURMI REMmUR GAMSJI BIVOL S CELEBESA ABELOV BRAT NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 9.6.1993 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (folokopij ne upoSlevaino). Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Trimesečna naročnina revije zasavc 2. nagrada: Knjiga Milan Kučan 3. nagrada: Enomesečna naročnina revije Zasavc 4. nagrada: T shirt majica 5. nagrada: Stojalo za videokasete Izžrebanci nagradne križanke 16/93 1. nagrada: Družinska kino vstopnica (4 osebe) od 22. do 24. junija za film Vonj po ženski. Delavski domaTrbovljc, Dragica Kotar, Podkum 8, Podkum 2. nagrada : Knjiga Milan Kučan, Erika Golce, Vreskovo 6, Trbovlje 3. nagrada: Enomesečna naročnina. Drago Škofič, C.H.Debelaka 15, Hrastnik 4. nagrada: T shirt majica, Zinka Zupan, Vreskovo 75/H, Trbovlje 5. nagrada: Stojalo za videokasete, Mojca Omahne, Naselje na šahtu 45, Kisovec Vsem izžrebancem čestitamo. Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. zmage 33, Zagorje, do 10.6.1993. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu, da vam bomo nagrado poslali po pošti. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 17/93 SORA, DIPLOMA, STRAN-ZAMLADEG, ZASAVC, AB, N, VIBA, SINIČKA, ANER-OID, NART, MANI, MRAK, SA, SVINO, OPAT, RANTA, VAŠTE, GORA, ARIEL, ELM-ER, UMIK, PEKRE, T, AN, LACI, IT, LIŠAJ, IRA, ANA-TAS, AZ, ERNA, GRACIJA, NOVELA, NAIL, IMAM, ALICE, ŠČENE, JOJO, ČARON, KARAŠ, ARAS. WE b ' mm E] Danes pričenjamo z nagradno igro, ki bo tekla vse poletne mesece, pa še v september se bo raztegnila. Zasavc v sodelovanju s Pivovarno Union podarja zanimive nagrade bralcemZasavca. Kako pridete do nagrade v poletni igri? Preprosto. Samo Zasavca je treba kupiti. No, potem pa je treba imeti še maio sreče. Vsak Zasavc ima ocl danes naprej svojo številko. Če bo izžrebana vaša, ste dobitnik lepe nagrade Domov boste odnesli (ali pa spili na licu mesta, če boste hoteli) toliko pločevink Unija, kolikor ste težki. Preprosto, kajne. Še en pogoj je. Izžrebano številko bomo objavili v naslednji številki Zasavca. Nagrajenec se bo moral javiti na uredništvo Zasavca do petka do 12. ure in nagrada bo njegova. Če se ne bo javil, nagrada ne bo propadla. Le tisti, ki bo izžreban naslednji teden, bo še bolj zadovoljen. Dobil bo namreč dvojno porcijo Unija. Ali pa trojno, če ne bo nagrajenca v dveh kolih... Najmočnejši Zasavc Nagrade bomo podeljevali vsak konec meseca v enem izmed gostišč, kjer lahko pijete pivo Union. Tam bomo opravili tudi javno tehtanje. Pa še marsikaj se bo dogajalo takrat. Med drugim bomo izbirali najmočnejšega Zasavca. Kako bo to teklo, lahko vidite že to soboto, 5. junija zvečer, v Čemšeniku, kjer bomo predstavili obe akciji. Tam bomo javno izžrebali tudi prvega kupca Zasavca, ki bo dobil nagrado. Čemšeničani vabijo Na Čemšeniku bo v soboto prav gotovo prava veselica. Kako tudi ne, če pa bo vse skupaj gor držala Karmen Cestnik, če bo igral ansambel Zupan in bosta z obiskovalci Zasavc in Pivovarna Union. Kako ne, če boste lahko slišali, kako sta prvo leta zakona preživela naša lanska ženin in nevesta leta. Zakonca Hribar iz Zagorja, zasavski par 92, sla obljubila, da bosta za gotov prišla v Čemšenik. Če le ne bo prišla vmes kakšna krogla. Seveda kegljaška, saj se lahko zgodi, da bo imel Bogdan prav v soboto kakšen kegljaški nastop. Prav gotovo pa bosta v Čemšeniku Mojca Girar in Jure Petek. Da ne bodo Mojce Tirnčani še naprej v rit nosili, zapišimo, da jo je tiskarski škrat pri predstavitvi v Zasavcu proglasil za Izlačanko. Mojca pa je z dušo in telesom Tirnčanka, malo pa tudi že Jure. Zasavski par 93 je torej znan. Mojca in Jure se bosta predstavila Zasavcem na prireditvi pri lovski koči v Čemšeniku. Pripravljamo zanimiv program, ki ga bo vodila Karmen Cestnik, Čemšeničani obljubljajo še bogat srečelov in licitacijo tronadstropne torte. Za veselo razpoloženje bo poskrbel ansambel Zupan z Vranskega. Kdor je spremljal posnetek Alpskega večera z Bleda, muzikante dobro pozna. Prav gotovo bodo vse srbele pete. Dekleta in fantje iz Prosvetnega društva bodo poskrbeli, da ne bo nihče lačen in žejen. Sodelovali bodo tudi člani Turističnega društva Mlinš, ki pripravljajo prireditev Slovenska ohcet, kjer se bo poročil zasavski par. Tam bodo seveda tudi nepogrešljive hostese Pivovarne Union, pa še kdo. Na pozabite: v soboto, 5. junija ob 20. uri se dobimo pri lovski koči v Čemšeniku. tednih .. 4/ . \ V, ^ fr',: ; -v ‘v :v%T^ < > ' taf _2UPnN. * \ ' f '/■ V“9',. rr». Poker avtomati so v Sloveniji zelo priljubljeni in razširjeni. O njih je bilo že mnogo napisanega, pretežno negativno. Govori se, da se lahko naravnajo tako, da je največji možni dobiček, ki ga lahko igralec dobi, le 10 ali 20 odstotkov od tistega, kar igralci pustijo v avtomatu. Torej, čezaslužite 15000 tolarjev, lahko od veselja skačete do stropa. Kaj pa če zaslužite 15000 nemških mark? Zgodilo seje v Kisovcu. V Športnem domu so bili trije pokeravlomali. priljubljena zabava mladih, večinoma Se mladoletnih. Koliko denarja so pustili v njih, verjetno ne ve nihče. Včasih imajo igralci srečo in priigrajo kakSnega tisočaka ali celo več. Kar pa seje zgodilo mladoletnemu M.L. (ne želi. da bi objavili polno ime), se verjetno Se ni zgodilo nikomur. Na poker avtomatu je namreč zadel milijon tolarjev, to znese približno ISOOOnemSkih mark. M. L. najprej sploh ni doumel, kaj se dogaja. Zdelo se mu je nemogoče, da hi ravno on imel takSno srečo. Ker pa je sreča le korak od nesreče, je bržs svojimi prijatelji poker avtomat tudi poslikal, da bi imel trden dokaz o svojem dobitku. Kakor da bi slutil, da se bo zapletlo pri izplačilu. In res se je zapletlo. Lastnik avtomata Boris Mihajlovičo kakSnem izplačilu seveda niti sliSati ni hotel. Pravi, da se je avtomat pokvaril, saj računalniški program, ki uravnava delovanje avtomata, ni programiran, da bi lahko pokazal takšne zneske. Torej napaka v sistemu. Po lastnikovih besedah so se zadnje čase v Sloveniji množično postavljali v razne lokale ceneni "made in Croatia" aparati, ki se enostavno "pustijo goljufati" s pomočjo magneta, plinskega vžigalnika ali raznih sprejev. Avtomati slabše vrste se hitro kvarijo in tudi zaslužek z poker avtomati nasploh ni več takšen, kol je bil leto ali dve nazaj. Dve plati iste zgodbe. Ali ima prav "srečni dobitnik", ki pravi, če avtomat ni bil pokvarjen, ko so plačevali za igranje, ni bil pokvarjen tudi takrat, ko je prišlo do velikega dobitka. Ali ima prav lastnik avtomata, ki pravi, daje bil aparat pokvarjen. ali pa nemara celo namerno nastavljen s pomočjo magneta. Na epilog tega zapleta bo treba še počakati. Mogoče se bo stvar uredila mirno in bo vse potihnilo. Možno pa je. da bo afera dobila nove razsežnosti tudi preko sodišča, čeprav za to ni veliko možnosti in argumentov na obeh straneh. Vedeti je treba naslednje. Zakon na tem področju je zelo škrl. Verjetno se spominjate, da so policisti pred letom dni imeli obsežnejšo akcijo, v kateri so zaplenili kup igralnih poker avtomatov. Toda leti so se kmalu znova pojavili po barih in ostalih lokalih. Tokrat naj hi na vsakem avtomatu viselo obvestilo igralcem, daje to igra za zabavo in da se denarnih dobitkov ne izplačuje. Vse lepo in prav. Vendar obstaja težava. Če lastniki (kljub napisom) ne bi izplačevali dobitkov, ki so roko na srce redki in se vrtijo krepko, krepko pod miljonskimi vsotami.bi zanimanje zatako zabavo kmalu minilo. Lastniki bi si avtomate lahko monitrali doma, kjer bi igrali za svojo zabavo. Boris Mihajlovič pravi, da so bili njegovi avtomati opremljeni z ustreznim obvestilom... Zakon je nedorečen, avtomate težko nadzorujejo in so predvsem lahek vir zaslužka (predvsem za lastnike). V takšnih okoliščinah bi kakšna civilna tožba bila nesmiselna in v škodo obeh strani. Najboljša rešitev je nekakšna poravnava, oziroma sporazum in trezen dogovor med vpletenimi. Pravniki in politiki pa bodo morali dokončno urediti vso zadevo. Ali bodo poker avtomate legalizirali ali pajih povsem prepovedali. Trenutno stanje bi lahko označili kot "ne tič, ne miš". Po besedah lastnika avtomata se je. ko je aparat "zblaznel", na ekranu pojavil velik napis POBJEDA. vse ostalo pa je odpovedalo. Ta napis me napeljuje na misel, da sta bila oba, lastnik in dobitnik žrtvi kakšnega hrvaškega "kvazihekerskega" šaljivca. Sala mu je vsekakor uspela (ali pa tudi ne. kakor se vzame). Vrednost dobitka, naj bo to milijon ali dva. sploh ni pomembna. Jure Nagode 1 V/J& Vi-LJ •TUrU&dA uaa tel,: 0601/61 522; fax. 0601/61 522 7; " lil |W1 T . n 1 Jfc», POSEBNA PONUDBA | » ---- p**— hoteTmatIraB^ umidii JÉlÉil. lilij) ©s®! POSLU/EMO: )NE DEL/EK - PETEK OD V.00 -12.00 IN 15.00 • SOBOTA 9.00 -11.00 18.00 WMOG - 1 -■ ' a? imm ti si a Polž na solati, na špinači, na repi... povsod sami polži, na tisoče. To ni nočna mora, ampak vsakdanjik Vidmarjevih iz Renk. NA svoji njivi so ustvarili raj za male, počasne, sluzaste živalce s hiško. Solato so posejali zato, da imajo polži kaj jesti. Ustvarili so polžjo farmo. Za obisk smo izbrali lep sončen dan. Čudovit za izlet, a ne za obisk polžev. Ti so se pred soncem skrili pod liste in v hiško. Joža Vidmar je predlagala, da jih obiščemo še kdaj, po dežju ali zgodaj zjutraj, ker so takrat njihove "domače" živalce veliko bolj živahne. Zanimivo, da polži pred nevihto zlezejo na mrežo. Menda se bojijo poplave. "S pšenico že nekaj let nismo imeli sreče." je o začetkih polžjerejc pripovedovala gospodinja Joža Vidmar, "zato smo sklenili, da poskusimo s čim drugim. V kmečkem glasu smo opazili oglas, ki je priporočal gojenje polžev in smo sc odločili, da poskusimo. Seveda smo mislili, da bo s polži manj dela. Sedaj ne bi več začeli: Kurje, je in polže bomo obdržali." Najprej so morali pripraviti "teren" za živalce. Njive sojeseni preorali in zemljo razkuži li. spomladi somorali ponovno uničit i zajedalce. oblikovati gredice, jih ograditi z mrežo in nato s pločevino. Temu je sledilo posebno sejanje, saj prehranjevanje polžev ni enostavno. Vsaka rastlina v gredici ima svoj pomen. Posejali so repo, špinačo, blitvo, sončnice in belo deteljo. Sončnice naj bi bile za senco, kije vvročih dneh dobrodošla, a se polži radi lotijo tudi svojih senčnikov. Ko je njiva pripravljena, sc lahko nanjo naselijo polži. Za 2000 m2 so nabavili 600 kg težko "osnovno čredo". V 1 kg je povprečno 46 polžev. Vidmarjevi so. kot so povedali, brez dela in "osnovne črede" v projekt investirali kar 22000 DEM. Žičnuta ograjuje draga. V sušnih dneh je največ dela z. vsakodnevnim s škropljenjem. Dvakrat letno polž znese okrog 60 jajčec. Le devetim, desetim polžkom uspe zrasti v velikega polža (dve. tri letu starega), ki nudi pravi gurmanski užitek. Sicer polž lahko dočaka tudi pet let. če uide požrešnim očem. Vidmarjevi svoje polže prodajajo v KZ v Komendo, od tu pa potujejo v Italijo, kjer so na krožniku cenjeni. Svojih proizvodov Vidmarjevi še niso jedli. Gospodinja niti recepta za takšno specialiteto nima. Ga pa ima zato Zasavc (objavili ga bomo v prihodnji številki). Če tudi sami razmišljate o avanturi, naj povem, da polž. na krožniku ni sluzast, njegovo meso pa je proti pričakovanjem mehko. Torej, če varu je polž. pojedel zelenjavo na vrtu. ga za kazen pojejte. Joža Vidmar se prav nič ne boji. da bi polži zlezli med njeno zelenjavo. Ograja iz. pločevine jim preprečuje prebeg, zato ima vrt tik ob gojišču. "Najbolj so bili lačni, ko smo jih dobili. Takrat je po njivi kar šumelo, tako požrešno so jedli," je še povedala. Suzana Sivka Foto: Tomo Brezovar SfSSŠ' __ Podjetje za stanovanjsko, gostinsko dejavnost in trgovino D.O.O. HRASTNIK, Pot Vidka Pavliča 6; Tel.: 0601Z41 704 int. 430; Telefax: 0601Z41 041 TRGOVINA: UGODNE CENE, PRIJAZNO OSEBJE, KAKOVOSTNA PONUDBA: * delikatesnega blaga * brezalkoholnih pijač UGODNO * lasersko brušeni noži UGODNO * potovalni likalniki UGODNO * mešano blago PRODAJA NA OBROKE: vnočljiul boni od AGROHTT-a odprto od 7-12 In 14-17 ure; tel.: 0601/41 704 Int. 3 PIVNICA: VSAK TRETJI VIKEND POSEBNA PONUDBA IN NEDELJSKA KOSILA • pizze vseh vrst aldanskl hladni po naročilu In topil prigrizki * dopali * Jedi p * slavnostna kosila * točeno svetlo In temno laško pivo SOUDNA POSTREŽBA od ponec I.: 660V< '41 704 Int. 411 PRODAJA PREMOGA: Hi UGODNE CENE; mo 1 * premog v vrečah po 30kg PLAČILO NA OBROKE cjdprtu od 6 14 ure; .: 0601/41 704 Int. 322 vZZ« :i mn Ljudje dobre volje V prejšnji številki smo vam obljubili program DPM Hrastnik. Danes vas vabimo, da pristopile klej organizaciji, da bo skrb za mlade tako močna, dajo bodo čutili. Uredništvo Z aktivnostjo članov, ki je žal vse redkejša v občinski organizaciji ZPM Hrastnik, želimo s številnimi oblikami dela. tako programsko kot organizacijsko načrtovati in izvajati programe, s katerimi bi izboljšali kvaliteto življenja otrok in družine ter nadaljevali to pomembnoobliko prostovoljnega, nevladnega in nestrankarskega povezovanja ljudi dobre volje. Program organizacije je obširen in daje možnost vključevanja širšemu krogu ljudi, ki bi s svojim znanjem, ustvaijalnosijo, predvsem pa z dobro voljo pomagali k boljšemu življenju naših otrok in mladine. V programu je na prvem mestu zaščita otrokovih pravic. Pri neposrednem reševanju otrokovih stisk sejim nudi pomoč preko telefona za otroke. Ob vsakoletnem praznovanju Tedna otroka izvedemo programe in akcije, povezane z igro. igračami, igrali in igrišči. Prav zadnje je še "trd oreh" v naši občini. V novembru bo organiziran že četrti otroški parlament z naslovom Brez nasilja - za prijateljstvo. Temeljnim vprašanjem otrok in družine daje svoje mesto ustanavljanje zvez družin (prehrana otrok, učbeniki idr.). Mladi se udeležujejo različnih srečanj na področju raziskovalnega dela (mladi zgodovinarji, geologi, raziskovalni tabori, speleologi.etnološke delavnice, izmenjava otrok...). V naši organizaciji vztrajamo pri ohranitvi in dostopnosti pravljičnih oseb ob različnih praznovanjih. Številne zahteve mladih o njihovem prostem času nam morajo biti ena glavnih nalog reševanja vse večjih problemov, s katerimi se srečujejo. Dejavnost, ki sc odvija v državnem okviru, je akcija zveze bralnih značk. Tudi begunci so postali del našega programa. Vse to ni moč izvajati tako. kot si Želimo, ker je članstvo v naši občinski zvezi vse redkejše, financiranje pa preskromno. K sodelovanju, reševanju problemov in izvajanju programa Občinske ZPM I Irastnik vabim vse ljudi dobre volje, ki mislijo in čutijo potrebo po kvalitetnejšem življenju naših otrok in mladine. Z izpolnjeno pristopno izjavo, ki jo pošljite na naslov: Občinska ZPM Hrastnik (Elizabeta Jakšič, Glasbena šola Hrastnik. Cesta 1. maja 61) vas bomo sprejeli v našo organizacijo, kar nam bo v čast in vzpodbudo za nadaljne izvajanje programa v dobro naših otrok in mladine. Elizabeta Jakšič Kratkodlake mačke Kratkodlake mačke so najbolj pogosta vrsta mačke, tako domače kot divje. Rodovniške kratkodlake mačke pa se vendar razlikujejo od domačih mačk. saj ločimo britanski, ameriški in drugi tip. Britanska ima mišičast trup, kratke noge. zaobljeno glavo in velike okrogle oči. vendar se loči od ameriške po tem. da ni tako vitka, ima pa malo daljše noge. Prednosti kratkodlake mačke so predvsem v lem, daje kratko dlako lažje negovati kot dolgo. Splošna nega kratkodlake mačke zahteva, da mačko skrtačile dvakrat na dan. sicer pa skrbi sama zase. Siamka ima značilen barvni vzorec temnih mest na bledem kožuhu in modre oči. Je zelo ljubeče narave in v primeru, da se veliko ukvarjale z njo. lahko postane vaša zvesta prijateljica. Včasih je lahko zahtevna, velikokrat je ljubosumna, drugače je lahko precej hrupna, ker ima zelo močan glas. Poznamo siamke s tjulenje rjavo, modro, čokoladno ali lilasto varianto. Abesinke so izredno lepe. očarljive mačke z elegantno postavo, zelo bistre narave, pa tudi hitro se nauči raznih trikov. Rade imajo svobodo in postanejo nemirne, če so zaprte. Najpogostejši tip abesinke ima rdečkastoijav kožuh s temnimi pasovi, poznamo pa še modri tip z modrosivim kožuhom m rdeči tip z bakrenordečim kožuhom. Aleš Matko Akcije PD Dol Člani PD Dol. ki bodo vse do uradne otvoritve asfaltne ceste (konec junija) Turje - Gore urejali okolico, vabijo prostovoljce, da se jim pridružijo. Kombi odpelje izpred Kluba vsak dan ob 16. uri. OZ DPM HRASTNIK PRISTOPNA IZJAVA _____________________ rojan(a)____________________ (ime in priimek) stanujoč(a) ________________________ želim sodelovati pri programu Vaše organizacije za dobro otrok in mladine. (podpis ;^Zeliščar svetuje Narava okoli nas kar sama ponuja. Seveda pa moramo njene darove znati uporabljati. Če vas v zvezi Z zelišči, njihovimi pripravki in učinkovanjem karkoli zanima, pišite na uredništvo Zasavca. Poiskali bomo odgovor za vas, z njim pa pomagali oziroma svetovali drugim. Danes spoznajmo dve zdravilni rastlini, ki Jih te dni£e lahko nabirate. Ptešec: Visokjedo 40 cm in rasle povsod. Majhni nežno beli cvetovi so v socvetju, cvetico spoznamo po narobe srčasti lučki, do pot centimetra veliki. V ljudskem zdravilstvu je plešec poznan zoper protin, zlatenico, Zunanje krvavitve, delno uravnava krvni pritisk, tudi pri sladkorni bolezni je dobro popiti dve do tri skodelice na dan. Zdravilni učinek je boljši, če je cvetica nekolika plesniva. Dobro se dopolnjuje tudi zdrugimi zdravilnimi zelišči. Pripravi se kot poparek svežih in posušenih cvetov. Trpotec: V naših krajih je najbolj poznan suličasti trpotec,poznamo pa več vrst in vse so zdravilne. Kaste po travnikih in mejah, za čaj pa uporabljamo sveže ali posušene liste. Učinkovit je pri boleznih dihal - kašlju. Nekdaj so pri vsaki kmečki, pa ludi rudarski hiši znali pripraviti sirup. Posebno dober je za otroke in starejše ljudi, če so prehlajeni. Pripravimo ga taka, da v stekleno posodo naložimo plast listov, plast sladkorja (najbolj rjavega) in tako ponavljamo do vrha ter postavimo na okno. Sirup ima boljši učinek, če trpotcu dodamo poloiico lapuha. Ko je sirup narejen, se precedi in uporablja se lahko leto dni. D.Z. grafsx ŠTAMPILJKE NAPISI TISKARSKE STORITVE Od belega papiija do dobre tiskovine je samo en korak, korak skozi tiskarno Grafex. VSE IZ ENE ROKE M MB GKAFEXo Litija' Trojane ---"*\5 km . /^IZLAKE OcE Zagorje \ zid. ____.4 most GRAFEX TISKARNA, ŠTAMPILJKE, NAPISI A. & M. SEŠLAR 61411 IZLAKE, Podlipovica 31 tel.: 0601-73-730, fax: 0601-73-836 g] Mladim Zasavcem Z letalom se večina še ni vozila, zato objavljamo iz Izvirčka Tinin opis. Ko bo večja, bo znala izraziti tudi to, kako se je visoko nad oblaki počutila. No, tudi na kolesu je lepo, le da je z njim žal več nesreč. Otroci so neprevidni kot Jurček v pesmici in mislijo, da se prav njim ne bo nič zgodilo. Pa se kljub temu zgodi. Previdnosti ni nikoli preveč. Nina piše o Veseli šoli in mogoče ne ve, daje vsako zadnjo nedeljo v maju v Cankarjevem domu republiško tekmovanje veselošolcev. 30. maja letos so proslavljali 25-letnico tega tekmovanja. Program je bil kot vedno privlačen in zabaven. Če se je kdo prebil na to prireditev, naj nam kaj več napiše. PIL-a, v katerem bo gotovo cela reportaža, ne prebirajo vsi bralci Mišmaša. ___ Izlet v London V sredo smo poleteli v London na obisk k prijateljici Biddy. Letalo je poletelo z letališča Brnik. Preden so nas spustili na letalo, smo morali pokrižati polne liste in letalske vozovnice. Od letališke zgradbe do letala nas je peljal avtobus. Ko je avtobus ustavil, smo odšli v letalo. Na letalu je bilo z velikimi črkami napisano Adria. Po vzletu se je letalo hitro vzdignilo nadoblake. Ko smo leteli nad Alpami, so iz oblakov štrleli najvišji vrhovi gora. Skozi okno mi je nagajalo sonce. Na letalu smo dobili kosilo. Ko smo pristali, smoodšli do velikega transportnega traku, po katerem so se pripeljali kovčki. Veliko londonsko letališče se imenuje Heatrow Airport. Angleški uslužbenec na letališču nam je pregledal potne liste. Takoj ob letališki zgradbi je prva postaja podzemne železnice. Popeljali smo se do postaje Charing Cross, kjer smo prestopili na vlak. Izstopili smo na postaji Hither Green. Ko smo prišli do hiše, nas je Biddy prijazno sprejela. Ima dva psa po imenu Jasper in Ladie in muca Ruperta. Ker smo prišli zelo pozno, sva se s sestrico Živo odpravili spat. Naslednji dan po zajtrku smo si ogledali velik nakupovalni center, v katerem je veliko različnih trgovin. Preostanek dneva in naslednji dan smo preživeli z Biddy in njenimi sorodniki. Prijetno presenečenje naju je čakalo naslednje jutro pred posteljo: dva velika paketa, okrašena s pisanimi baloni, v katerih so bile same lepe igrače. V soboto smo si ogledali veliko kraljičino palačo. Pred palačo je godba kraljičine garde pripravila slavnostni koncert. Z Živo sva se fotografirali z angleškima policajema. V Angliji policaje imenujejo boby. Tina Pirnar, 2.i, RE I. Cankar Super sobota Sobota je dan, ki ga preživiš po svoje. Če je na ta dan organiziran izlet, je to super sobota. Za učence PE Tončke Čeč je že bilo tako, kajti skupin;» petošolcev je odšla pod vodstvom mentorice v lutkovno gledališče v Ljubljano. Poleg enkratne predstave Stotisočnoga je bila še enkratna pizza, enkratna vožnja, enkratna sobota! Mlajši učenci od prvega do tretjega razreda so imeli planinski izlet. Kar 39 se jih je odpravilo do Doma na L juniju. Spremljali so jih dobra volja, pesmi in sonce. Mentorice so poskrbele, da so se že pred ploho varno vrnili domov. Komaj čakamo, kaj nam bo lepega in zanimivega prinesla naslednja šolska sobota. Primož Koprivc, 5.d, PE Tončke Čeč Blaž Škrbec, l.i Velikanka Nekegajutra meje zelo zeblo. Zbudila sem se in nisem mogla verjeti svojim očem. Noge so mi štrlele čez rob postelje, roke sem imela na tleh, glavo pa čez drugi rob postelje. Ko sem se le pri kobacala iz postelje, sem z glavo udarila v strop. Tako sem morala hoditi kar v počepu. Ko sem se hotela obleči, se nisem mogla, ker sem imela prevelike noge in roke. Šla sem ven. Malo je bilo težko priti skozi vrata, ampak je šlo. Zunaj sem vsaj lahko stala, ampak sem bila visoka do oblakov. Ko so me drugi zagledali, so mislili, da sem velikan. Zunaj se nisem mogla igrati, zato sem šla nazaj v hišo. Usedla sem se na tla in gledala televizijo, ki je prikazovala risanke. Čez čas sem postala lačna. Mamica mi je odrezala kos kruha, a to ni bilo dovolj. Pojedla sem kar celo štruco. Hotela sem se igrati s punčkami, a te so bile majhne, da so se mi v roki kar zdrobile. Igrala bi se lahko le z omarami, mizo, stoli, televizijo in vsem kar je veliko. Očka in mamica sta mi bila le do kolen. In tako je minil dan. Zvečer sem spet pojedla cel kruh in šla spat. Zjutraj sem bila vesela, saj sem sc prebudila spet taka Mateja, kot sem v resnici. Mateja Deželak, 2.f, PE I.Cankar Vesela šola Vsak teden izhaja Pil. Vsakih štirinajst dni pa v Pil-u Vesela šola. Prinaša nam teste znanja. katere rešujemo četrtošolci, ki se pripravljamo na tekmovanje iz Vesele šole. Končno je prišel dan, ko je bilo treba sesti za mizo in napeti možgane. Reševali smo naloge Vesele šole. Časa smo imeli kar trideset minut. Bilojedvanajst vprašanj, ki pa niso bila prav lahka. Treme nisem imela, ker ni šlo za oceno. Vsega skupaj je bilo štiri strani, to pa je zame kar veliko. Na srečo smo podobna vprašanja že prej reševali. Od štiridest možnih točk sem jih dosegla osemindvajset. To je kar dobro. Nina Cestnik, 4.h, PE I.Cankar Jurček in kolo Jurček vstane in si oči poinane, brž se obleče in po kolo steče, vozi levo, desno, sem ter tja, nič ne pazi, nič ne gleda in pred avtom se ustavi. Ves tresoč in rdeč, pride v šolo peš. Petra Grešak, 3.f, PE I.Cankar Stric Tomaž Moj stric Tomaž se je prepozno prebudil zato je službo zamudil. Med kosilom je tako zagnano jedel, da je celega piščanca snedel. Alja Oblak, 2.e, PE T. Čeč i*s*i I \ : ::: •. 1 1 I | i I _ I I Siisi I Si I !¥ÌflÌs> O glasbi, ki jo ustvarja Zlatko Dobrič, so mnenja zelo različna, saj so takšni tudi glasbeni okusi. Kritiki tta ne marajo, večina glasbenih urednikov v Sloveniji njegove glasbe ne vrti. Ljudje pa ga imajo radi. Vsaka njegova kaseta se več kot odlično prodaja - od petih izdanih kaset sta dve dosegli platinasto naklado, ena zlato, ter dve srebrno. In če je kdo pred dobrimi petimi leti, ko je začel s svojo glasbeno kariero, mislil, da je le "muha enodnevnica”, se je zmotil. Se en dokaz več torej, da glasbeni kritiki in poslušalci stojijo na različnih bregovih. Najprej smo za Zlatka slišali, ko je kot otrok igral v slovenski TV nadaljevanki Utonilo je sonce. Potem so zanj vedeli predvsem ljubitelji nogometa. Več let je bil namreč odličen vratar, razmišljal je celo o profesionalnem nogometu. Se danes se rad postavi v gol, saj se rad odzove povabilom na različne dobrodelne tekme. Potem je prišla Pop delavnica '88 in njegov nastop s pesmijo Ne odhajaj. Verjetno se je ta balada od vseh njegovih pesmi največkrat predvajala na radijskih postajah. To je bil začetek zelo uspešne kariere, pa naj bo tako ali drugače. Dokaz za to je število prodanih kaset, ter nastopi, ki so razprodani. Res. da je njegova glasba za marsikoga preveč komercialna, ampak kaže. da je poslušalcem všeč. Še en dokaz uspešnosti je tudi to. da seje letos poditi na "profesionalno" glasbeno pot. saj mu glasba vzame toliko časa, da ga enostavno ne ostane dovolj za službo. Pred koncem julija lahko v trgovinah pričakujemo njegovo šesto kaseto. Glasba bo takšna, kakršne smo že vajeni. Nekaj balad, nekaj za otroke (ki so, mimogrede, njegovi najzvestejši poslušalci) in seveda tudi kakšna "poskočna" pesmica. Nenazadnje, zakaj bi menjal konja, ki zmaguje? Tomaž A. Štojs ■ |\ V neki iiniiizanki so prevajalca na poti pomotoma "spakirali" v njemu neznano deželo. Sc več, namesto na obilo družbe, pijače in jedače je naletel na d ruj» čas brez ur in koledarjev, redki naseljenci pa še niso slišali za abecedo. "Adijo, optimizem," si je dejal in se spomnil besed svoje babice, ki mu je kot otroku dejala, da tistega, kar znaš, navadno ne potrebuješ, vsega ostalega pa vedno na pretek. Ampak tisti je bil pravi Sherlock Holmes, že dolgo se je spoprijemal s skrivnostmi vesolja in ni mu preostalo drugega, kot daje preveril nekaj tez. Začelje s tisto, da moraš včasih najprej poznati prihodnost, da bi lahko zvedel kaj več o preteklosti. No, "raj" je kmalu zaživel v pravili narvali, ampak to je potem že d ruga zgodba. Pri naključnih Zasavcih smo tokrat poizvedovali o svojevrstnih izkušnjah pa o tem, koliko se stvari lotevajo na lastno pest, in če jim to uspeva. Tekst in foto: Petra Radovič ROMAN SLOKAN, upokojenec iz Hrastnika: "Za radioamaterstvo sem imel veselje in 'žilico', zato sem se ob delu uk valjal tudi steni. Vložil sem ogromno denarja, da sem si nakupil aparature. V skupino sem se vključil šele z lastno konstrukcijo radijskih sprejemnikov za izboljšanje sprejema in odpravo motenj. Zdaj se ukvarjam z vzpostavljanjem zvez." SAMO STARIHA, uslužbenec iz Trbovelj: "Izkušnja, ki sem jo tudi sam močno podoživel, je bila prijateljeva ločitev po skoraj 15-ih letih zakona. Ker je bil zelo družinski človek, z dvema otrokoma, sem mislil, da sc bo. kot večina, zapil. A sem sc naučil, da je brez smisla čakati na spremembe, nasvete ali primerjali, ker nimaš kaj. Življenje teče dalje, obrneš st' in greš naprej." MATK.JA TRBOVC, ekonomski tehnik / Dola pri Hrastniku: "Zame je bilo novo. kopo končanem šolanju nisem dobila službe in sem delala kol natakarica. To sem vzela za dobro, saj sem spoznala še drugo delo. Zdaj, ko sem službo končno dobila, večinoma delam na računalniku. Mi pa računalništva v šoli sploh nismo imeli." URŠKA SAJOVIC, ekonomski tehnik iz Trbovelj. Lotila sem se sicer šivanja na lastno pest. drugih stvari ne. Zdi se mi. da so stvari zame holj razumljive, če so po vrstnem redu. Mogoče imam srečo, po šoli sem lakoj dobila službo, potem poroka. Red me ne moti." IVI KLINC-PKSTOTNIK, upokojenka iz Zagorja: "Šivati sem sc učila tako. da sem iz Burd jemala kroje. Mislim pa. daje pri praktičnih stvareh potrebna finesa, važna je izdelava, za katero sam potrebuješ več časa. Pri otrocih bolj opažam, da imajo 'žilico' za kakšne stvari." Beethoven in dlake asr^jar^ss^r*.--? ^ r- ‘*‘v jav3«, fvi.» :*.»» >CA-MUU".JI > UUlVUrn c občinstva, sicerres mnogo bol j kosmat, pa vendar pnirčcn m neobremenjen v v Olavm junak zgodbe vasbo ot .ua. • ta .Mipm»,i|o. zvesrono in predvsem s slavo in dolarji. Povem vam. daje ni mladenke, ki sc ne bi raznežila ob pogledu človečnostjo. Ne glede na to. kako čudno morda zvem naslednja trditev, je ta naklonjenostjo ameriške filmske akademije, komedija bi bila na prvem mesm gledanosti naslednjih sto let in vsi skopaj lit Dovolj nakladanja. Glavno vlogo v lil mu Beethoven igra bernardinec. » lahko r/. nje marsikaj naučili.- Tommy NAGRADNA IGRA ODDAJE 100 NA URO TER REVIJE ZASAVC Človek res ne ve več. kakšno vprašan je bi zastavil, saj na vsako odgovorite, kot bi trenil. Kako dolgo je na glasbeni sceni Aleksander Jež? 15 let je seveda pravilen odgovor in kot smo že vajeni, dobili nismo niti enega napačnega odgovora. Današnjo nagrado poklanja trgovina Kraner, pri njih pa boste dobili košarico z živili, vredno 3.000 tolarjev. Tudi drugo nagrado, tako kot zadnjih nekaj kol, poklanja pizzerija Kraner na Kleku, dve pizzi ter dve pijači. Vabljeni na Klek. Največ sreče pri žrebu pa je tokrat imela Milojka Jeretina, Polje 10 iz Zagorja. Bon pride po pošti, mi pa Milojki seveda čestitamo. LESTVICA ODDAJE ICONA UHO TEHHEXIJE ZASAVC Kot kaže, vam je slovenska glasba neprimerno bolj všeč kot tuja. Tako namreč lahko sodimo po vaši pošli. Guns n' roses so se dobro držali, vendar jih je za nekaj glasov prehitel A via band. Bo tudi njim uspelo ostati na lestvici dlje časa. tako kolje to uspelo Pop designom ter Čukom? Oglejte si naše predloge, vabimo pa vas seveda, da nam pišete. Lestvico si na Kanalu 10 v Trbovljah lahko ogledate v soboto ali v ponedeljek, ko je ponovitev oddaje, v Liliji pa v nedeljo ter torek. ♦«“«Jrii»: I AVI A BAND - Glej PREDLOGI ted«?n: SUEDE-Animai nitrata CHRIS REE.A-TMo QocJ’a groat banana akin BRYAN FERRY-I put a apall on jou NEW ORDER-Truo faltti g- m «i u ■ « 1 idnlltv« Z««av«a, C. rmag« 3J. Zagorja. mesnica-delikatesa Eerdl MILAN DOLANC dipl.ing.živilska tehnolog 61410 ZAGORJE OB SAVI KlddCevs 15 Talafon; 0601 61-344 nedelja: 8.00-11.00 mmmmmmmnmmmmMmmmMmmsmmmmmmM 12. KOLO Do konca naše igre nam ostajata samo še dve vprašanji. Današnje se glasi; Naštejte nam tri znane glasbenike, ki so "krivi" za nastanek skupine Vis Diamanti. Tokrat pomoči ni! Zadostujejo njihova imena, po skupinah, kjer igrajo drugače, vas ne sprašujemo. Llo-U llLO^É/ SI;il>a novica za vse ljubitelje zasavskih glasbenikov ter njihove glasbe. Komisija, ki je ocenjevala pesmi za letošnjo Pop delavnico, je bila do naših pevcev ter skupin zelo ostra. Tako so zavrnili Vikend. Orleke, duet A & M. Na finalno prireditev se je uspelo uvrstili le skupini Hiša. Tako smo le dobili majhno zadoščenje. Hiši pa lahko zaželimo, da hi bilo na Pop delavnici čim manj "kuhinje". Nič bolje se ni godilo Aleksand m Ježu ter njegovi pesmi Moja mala iz Pirana. Z njo seje prijavil na natečaj za Melodije morja in sonca, vendar so ga zavrnili. Organizaloiji MMS-a bi se končno že morali odločiti, kakšno obliko festivala hočejo imeti. Če želijo prijetne pop-pesmice, potem je to v redu, v nasprotnem pri meni pa naj v svojem razpisu napišejo, da pop ali "komercialna" glasba ne sodita na festival. To bi bilo do izvajalcev še najbolj pošteno. Zadnje čase je bilo veliko slišati o tem, da se najpopularnejša slovenska skupina Pop design razhaja. Vzrok za razpad naj bi bili prepiri med Vilijem in Tonetom. No, Vili nam je zatrdil, da temu ni tako, da so vse spore zgladili ter da se govoricam navkJjub odpravljajo v ZDA. Demo posnetki naj bi bili zelo dobri... Društvo mrtvili pesnikov je še ena za ni mi va skupina i z Dolenjske. Delujejo že nekaj let. vendar do zdaj lastnih posnetkov niso imeli. Pred kratkim so izdali svojo prvo kaseto z naslovom Iskanja. Ker so člani skupine še mladi, jih najprej čaka še veliko dela na fakultetah, najkasneje jeseni pa lahko pričakujemo tudi njihovo slovensko turnejo. TAŠ MODNO ŠIVILJSTVO Vlasta MOIMKAR Šivanje zaves in dekorative; Popravljalnica in šivalnica. Petellnkaijeva I. 61412 KISOVEC, td.: 0601/71 171 mmsmmsmmmmm mmmw 7/Efisr V družini znanega zborovodje in skladatelja Jožeta Skrinarja so iz dneva v dan živeli z glasbo in za glasbo. Glasbena pot Ide Virt je bila torej "začrtana" že v zibelki. ObčinaTrbovlje ji je za obsežno in kakovostno delo na področju glasbenega izobraževanja in zborovodskega dela podelila prvojunijsko priznanje. V svet glasbe je Ida Virt vstopila s šestim letom. Po osnovni šoli, gimnaziji, glasbeni šoli, je sledila Srednja glasbena šola in nato še Akademija za glasbo v Ljubljani. Kmalu je začela doma poučevati klavir. Mnogim je posvetila dolge ure ob klavirju in j im podarila dragocene izkušnje. Po končanem šolanju na Akademiji je eno leto poučevala klavir in muzikologijo v trboveljski glasbeni šoli. Bila je tudi zborovodkinja dekliškega pevskega zbora na Gimnaziji -Ekonomski šoli in predavateljica na zborovodski šoli v Zasavju. V mladih letih je rada igrala tudi na gledališkem odru, odlikovala seje v raznih vlogah. Pot jo je nato vodila v Salzburg, kjer je nadaljevala šolanje na Orffovem inštitu Akademije Mozarctum, kjer je šest let predavala odraslim in mlajšim skupinam. Kot predavateljica je obredla domala vse evropske države. Ob tem je dodala, daje namen glasbenega pouka v tem, da se z otrokom ob petju, govoru in plesu igraš. Muziciranje naOrffove instrumente, prirejene za otroke, poteka v skupini integralno. Po vrnitvi domov je poučevala glasbeno vzgojo na osnovni šoli v Trbovljah in vodila glasbene ritmične krožke. Hkrati je vodila še dva otroška pevska zbora. Mladinski pevski zbor je postopoma prerasel v samostojni občinski Mladinski pevski zbor Trbovlje (leta 1977), ki ga vodi še danes. Z njim je koncertirala v mnogih krajih in sodelovalanaštevilnih revijah in tekmovanjih v Zagorju, Celju in drugod. Zbor je za požrtvovalno delo in izvrstna izvajanja na nastopih prejel srebrna in bronasta ter številna druga priznanja. Nastopalje na približno 150 koncertih. V njemu je v vseh teh letih prepevalo več kot 500 pevk in pevcev. Z zborom je naštudirala tudi dve mladinski operi: Šivicevo Kaznovana radovednost, ki so jo krstno uprizorili in 12-krat ponovili ter opero Radovana Gobca Trije fantje muzikantje, ki sojo uprizorili 40 krat v raznih krajih Slovenije. Priredili tudi dve otroški spevoigri Jožeta Skrinarja, Jamski možički in Salon ekspon, vsako z 10 kratno ponovitvijo. Vadbeni prostor imajo v pevski sobi Slavčka v Delavskem domu. Pogosto se srečujejo s prostorskimi težavami, ko se morajo seliti v druge prostore ali pa vaje celo odpadejo. To je bil med drugim tudi vzrok, da se letos niso mogli udeležiti festivala v Celju. Od pomladi lanskegaleta vodi mešani pevski zbor Slavček, ker se je njen oče, ki je bil dolgoletni vodja zbora, ponesrečil. Sicer Ida Virt poje v Slavčku že od 14 leta, tudi kot solistka in korepctitorka.Sodclovalajc tudiz.RTV Slovenija pri pripravljanju radijskih šolskih ur z osnovnošolskimi skupinami. Zadnje dve leti sodeluje še v glasbeni delavnici v Ljubljani, kjerpoučuje vzgojitelje in učitelje, ki se ukvarjajo z glasbeno vzgojo, z uporabo Grilovega inštrumentarija (v organizaciji M ilčka Steguja). Ida Virt pravi da naj otroci, pa tudi starejši, čim več pojejo, predvsem slovenske narodne pesmi, tako nam bo delo lažje in življenje prijetnejše. Tine Lenarčič Glasbena šola praznovala svojo 40-leinico V petek. 2X.5.93 je imela Glaslrena šola Hrast ni k slavnostni koncert, s katerim je pttčastila svojo 4«. obletnico. "Glasba jestara kot človeštvo... Borati nas s tistim žlahtnim l>ogastvom, ki ne izgublja svoje vrednosti, ne glede na čas, kraj in dru/.l>ent reti, je dejal hrastniški župan Leopold Grošelj v svojem slavnostnem govoru. V bogatem glasbenem programu so se zvrstili gojenci vseh starosti-od enoletnega doglasbenih pedagogov, ki so spremljali svoje učence. Z delom, pomenom In razvojem glasltenešoleje obiskovalce meti napovedovanjem seznanila Menci Klančar, znana TV napovedovalka, ki je eno leto tudi sama poučevala na tej .šoli. Vspomin In Zidiva|t>ob tem jubileju je ravnateljica Elizabeta Jakšič podelila SO Hrastnik, vsem glasbenim šolani v Zasavju, ()!> v občini, ravnateljem, ki so vodili glasbeno šolo in sodelavcem spominsko knjigo. Prijeten večer so sklenili izvajalci štirih generacij: Matej Skočir, učenec 8. letnika violine, njegov pedagog Peter Napret, Erika Ede, pedagoginja obeh predhodnih violinistovin Elizabeta Jakšič, ravnateljica Glasbene sole. F.M. Foto: Branko Klančar ZABEUnO Hrastnik Člani mladinskega zbora z OŠ Dol pod vodstvom Alenke Razpotnik so se 30. maja udeležili XX. mednarodnega mladinskega pevskega festivala v Celju, kjer so v množičnem mladinskem zboru zapeli 11 pesmi. Nastopjc bil v Mestnem parku. Lenča Flenča je naslov komedije, ki so jo naštudirali nahrasmiški šoli člani dramske skupine pod mentorstvom Manje Golce. Komedijo, ki ima tudi socialno noto, poživljajo Blaž Hafner songi. 27. in 28. maja so jo igrali za razredno in socialno stopnjo v Hrastniku in na Dolu. Blaž Hafner se je v maju spet izpopolnjeval v Rcpcntabru v orglanju pri profesorju glasbe Ivanu Florjancu. Igral je na dvomanualne orgle s 36 registri in se učil igrati gregorijanski koral. V dolski cerkvi sta dva organista: Majda Bantan, učiteljica glasbe, igra ob nedeljah zjutraj in ob praznikih, osmošolec, Blaž Hafner pa igra popoldne. F.M. Trbovlje Revirski muzej Trbovlje je podaljšal razstavo - Plačilna sredstva na Slovenskem nekoč in danes - do 31. maja. Ogledate si jo lahko v delovnem času muzeja. Obisk razstave je bil zelo velik, posebno še s strani osnovnošolske in srednješolske mladine. GŠ Trbovlje je 28. maja v DD pripravila celovečerni koncert svojih učencev. Nastopili so solisti na raznih inštrumentih, pevski zbor, harmonikarski zbor, plesne skupine in mladinski pihalni orkester. Večerje potekal pod geslom Naš svet glasbe. 1. junija so na slavnostni seji vseh treh zborov občinske skupščine Trbo v Ij e, s katero so počastili letošnji občinski praznik občine Trbolje, sodelovali tudi učenci in učitelj i Glasbene šole. Nastopili so v občinski dvorani. T.L. Zagorje Pihalni orkester Svea je 28. maja v veliki dvorani DD imel koncert v počastitev 40. letnice krvodajalskih akcij. Najbolj zaslužnim krvodajalcem so podelili priznanja. V Medijskih Toplicah so 28. maja otvorili razstavo akademske slikarke Darje Vidic iz Ljubljane, ki sicer poučuje modo na šoli za oblikovanje. Razstavlja risbe različnih oblek zagledališče in za vsakdanjo rabo. Pred otvoritvijo je Srednja usnjarska šola iz Domžal pripravila modno revijo. Ministrstvo za kulturo je odobrilo finančna sredstva za razširitev zagorske knjižnice. Del tega denarja bodo namenili za izgradnjo nove knjižnice na Izlakah. Mlajši MPZ GŠ je 28. maja nastopil na otvoritvenem delu celjskega mladinskega festivala. MPZ Vesna pod vodstvom Rika Majcna pa je 29. maja nastopil v tekmovalnem delu. Smrt ji lepo pristoji je naslov filma, ki seje odvrtel 1.junija v DD v sklopu "filmskega gledališča". Film je satira, ki prikazuje obsedenost s kultom popolnega telesa. Nenavadni humor filma podpira odlična dvakratna dobitnica oscarja Maryl Streep, Bruce Willis in Goldie Hawn. Razstava Jurija Zadnikarja, akademskega slikarja iz Ljubljane, se poslavlja. Odprtaje bila od 14. maja do 4. junija. D.H. Litija Pojo naj ljudje, so pevci MPZ Društva upokojencev naslovili svoj koncert, ki je bil 29. maja v dvorani na Stavbah. Z njimi so peli še MoPZ Gabrovka in ŽPZ Gabrovka. Za smeh paje poskrbela Marta Pestator. Pevsko popoldneje bilo 30. inajanaBogenšpcrku. Pripravil gaje šmarski Zvon, pomagali so jim tudi pevci iz Primorske. J.K. Zgage v Litiji Kulturno umetniško društvo Zgaga V maju smo spet veliko razmišljali in govorili o mladih. Kje so, kaj delajo, kakšni so njihovi načrti? V Litiji so možnosti za kulturno delovanje mladih pičle. Stanje so sedaj spremenili mladi sami. Ustanovili so Kulturno umetniško društvo Zgaga, saj menijo, daje mladost, ki se sprošča skozi kulturno ustvarjanje in doživljanje, lepša in bogatejša. Na ustanovnem občnem zboru so soustanovitelji dejali, daje bila Dunja Mantel najbolj prizadevna pri pripravljanju ustanovitve, zato soji zaupali vodstvo KUDa za prihodnja štiri leta. V programu, ki so ga predstavili, so si zadali veliko nalog. Sedaj že deluje gledališka sekcija, vadijo prvo igro, s katero želijo nastopiti jeseni. V ustanavljanju imajo plesno in likovno sekcijo. Načrtujejo različne delavnice s področja umetnosti, ki jih želijo ponuditi tudi obema šolama v Litiji kot interesno dejavnost. Vsaj enkrat mesečno želijo organizirati literarne večere in srečanja z ustvarjalci besedne umetnosti. Namen zgag je popestritev kulturnega dogajanja v Litiji, izobraževanje in zabavanje mladih. Vabijo vse, kijih to zanima, da se jim pridružijo. Joži Konjar ____- tbg svobode S1228 TEL- C060« 213^0 mBz'sTEBBO spoštovane BRALKE, CENJENI POSLUŠALCI IN OBRATNO Za radio Trbovlje najbrž kar vsi veste, da oddaja na frekvenci 103,9 MHz, da je oddajnik na Kumu in da se dajo vsi posli z nami urediti ali v trboveljskem delavskem domu ali pa pridemo k vam na obisk. Delovni čas je od 6.00 do 14.00 od ponedeljka do petka, ob sredah in ponedeljkih pa Se dve uri dlje. Kljub temu, da to že veste in da poznate naS program, je jasno, da ima vsak človek rad kaj takega pri roki, zato v tej Številki ZASAVCA objavljamo svoj program. Vsak delovni dan (tudi ob sobotah) začenjamo oddajati ob 14.00 in končujemo ob 19.30. Vse te dni od pol štirih do Štirih prenaSamo oddajo na sporedu vsak dan, razen ob petkih, sobotah in nedeljah ob 14.30 in 18.30 (ali 18.45). Širite informacije pa pripravljamo ob 17.30. Od nedeljah je informativni del strnjen med 11.00 in 12.00. O nedelji kasneje, zdaj poglejmo, kakšen je tedenski program. Reklamna obvestila, objave, osmrtnice in druge EPP večidel ure Litijo. Cost tedna, ob enajstih informativni blok, od 12.00 do 12.30 je Se glasbena oddaja Viža tedna, potem EPP blok in ob 12.45 obvestila, ki jih ob delovnih dneh sliSite ob 16.45. Od enih pa do Šestih oddajamo zabavno-kontaktni program, v katerem so v prvem delu želje in čestitke, nato horoskop m zanimivosti. Ob 14.45,15.45 in 16.40 poteka radijska prodaja. V zadnji dajemo prostor gostu ali dogodku in vaSim glasbenim željam, ki jih v živo sporočite po 16.00 uri na naS telefon (0601) 22-056. uno in vsako razpoloženje je moto glasbenih redaktorjev. »n, kontakten in kvaliteten informativni program pa se za v logodku Glasba za vsako Za pester, aktualen, radia. valiteten informativni program pa se za vas trudijo naSi novinarji in sodelavci $£ VSA/ rji fi f] y] B y - 1 m m Med aktivnimi udeleženci letošnjega svetovnega prvenstva v Goeteborgu na Švedskem je bil tudi 52-letni Trboveljčan (sicer komercialist v nabavi hrastniške TKI) Jure Pogačnik. Jure je tudi predsednik slovenske sodniške namiznoteniške organizacije. Klepet z njim je bil prijeten. Še preden je stekel, je Jure želel, da se ob tej priliki zahvali podjetju, ki mu je s polovico plačanega dopusta omogočilo 14-dnevno udeležbo na Švedskem. Kako je sploh prišlo do tega, da si odpotoval na Švedsko? Po slovenski osamosvojitvi je bila NT/, med prvimi sprejeta v svojo mednarodno asociacijo. Iz polnopravnega članstva pa sledijo tudi vse obveznosti. Za prvenstvo v Goeteborgu na Švedskem smo imeli dve sodniški mesti. Na naši organizaciji smo se dogovorili, da potujem na Švedsko skupaj z Mariborčanom Jožetom Strochmajerjem. In kako sta izpolnila odgovorno nalogo? Čeprav uradnih ocen še ni. pa sva po mojem mnenju svojo nalogo dobro opravila. Predvidena sva bila celo za sojenje enega od finalnih dvobojev. Žal sva se morala tega odpovedati, ker sva skupaj z našimi reprezentanti odpotovala domov dan poprej. Kakšni so vtisi in ali je kaj novosti v sojenju? Vtisi so čudoviti. Glede novosti pa tole. Pred vsakim večj im tekmovanjem se opravi usklajevalni dogovor, ki imaosnovni namen poenotenje kriterijev. Največ pozornosti v zadnjem času namenjamo izboljšavi disci- pline. tako med igralci, kot med trenerji in vodji ekip. Še pred leti v namiznem tenisu neznani kartoni so postali sestavni del igre. Svoj prvi karton v Goeteborgu sem dodelil v ekipnem tekmovanju med Belgijo in Švedsko in dobil presenetljiv aplavz publike Skandinavije. Je razlika med Azijo in ostalim svetom še vedno tako očitna? Še vedno, a le v ženski konkurenci. Med moškimi tako očitnih razlik ni več. Sicer pa so v polfinalih posameznikov bili 4 Evropejci Kitko ste bili sprejeti in kakšni so bili vaši odnosi s predstavniki ostalih držav bivše Jugoslavije? Sprejeti smo bili zelo prisrčno, s splošnimi simpatijami. V otvoritvenem defileju smo ob predstavnikih BiH doživeli morda naj bolj gromoglasen aplavz. Povedati moram, da večina preprostih ljudi ne loči med nami in Čehoslovaško, tako, da so nas kar po vrsti spraševali, če je pri nas še vojna. Tudi organizatorje naredil kar veliko napako, ko je na zemljevid, kjer je bila vrisana Slovenija, napisal Croatia. na zemljevid Hrvaške pa Slovenija. Po ostrem protestu našega predstavnika Reflaka so to napako brž popravili in se nam opravičili. Kar zadeva odnose s preostalimi predstavniki iz bivšega jugoslovanskega prostora pa moram povedati, da so bili korektni, res športni. Za politiko ni bilo ne časa ne mesta. Skratka, politika še zdaleč ni bila v prvem planu. Švedska, kot dežela evropskega turizma? Čudovita, toda za nas predraga. Posebno dragi so nacionalni spominki. Je pa res. da brez težav tudi na Švedskem ne gre. Pred časom je tudi njihova sicer trdna krona v primerjavi z DEM devalvirala za 25 odsotkov. Je bilo to tvoje prvo prvenstvo? Da in ne. Prvič sem sodil na davnem prvenstvu leta 1965 pri nas v Ljubljani. Kot sodnik samostojne Slovenije pa sem skupaj z že omenjenim kolegom Strochmajerjem prvič sodil na svetovnem prvenstvu, na kar sem še posebej ponosen. Tudi mi. Čestitamo in hvala za pogovor. Jože Premec Ladislav Gostiša Bolezen in starost so iz vrst kisovške Svobode iztrgale enega od ustanovnih članov, dolgoletnega predsednika ter častnega člana kluba. Zapustil nas je nogometni zanesen jak, ki je nogometu posvetil ogromno svojega času. V letih 1932 do vojne je aktivno igral pri kisovški Svobodi. Po Vojni je opravljal v klubu vse odgovorne naloge. Največ svojega časa je posvetil vzgoji mladih nogometašev ter zagotavljanju pogojev za igranje nogometa. Vodil je vse gradbene odbore za izgradnjo nogometnih igrišč (3) ter aktivno sodeloval pri gradnji športnega doma. Posebno seje trudil pri urejanju kronike kluba. Njegova pisma in foto dokumentacija imajo poseben pomen za klub in kraj Kisovec. Ladota žal ne bomo več videvali na nogometnem igrišču in z njim ne bomo več komentirali tekem. Ne bomo več slišali njegovih nasvetov. Pečat neumornega zanesenjaka in cenjenega prijatelja pa bo za vedno ostal v naših srcih. Tomaž Krznar Podlesnikova odlična Trboveljska kcgljavka Nina Podlesnik jc zelo dobro nastopila na 6. mladinskem svetovnem prvenstvu v Budimpešti. Podlesnikova je z reprezentanco Slovenije za Hrvaško in Češkoosvojla 3. mesto v skupini B. kjer so nastopile samo ekipe novoustanovljenih držav. V skupnem seštevku bi Slovenke osvojile 7. mesto, ki ga je Nina Podlesnik nato dosegla v posamični konkurenci. Nastop v finalu, kamor seje uvrstilo šest najboljših, ji je spodletel za vsega dva keglja. Zanimivo pa je. da bi njen rezultat (435 kegljev) iz predtekmovanja v finalu zadoščal za bronasto odličje. Nina je bila d ve leti mlajša od tekmic, zato ji veljajo še posebne čestitke za nastop v Budimpešti. S.F. V katah uspešni Karate klub Ruše je pripravil 17. odprtni karate turnir, na katerem je sodelovalo 83 tekmovalcev in tekmovalk iz 14 karate klubov. Med njimi so bili tudi trije predstavniki karate kluba Tika Trbovlje. V katah je pri mladinkah Ida Dedič osvojila drugo, Barbara Kovačič šesto mesto. Miha Kovačič pa je bil tretji. V špotnih borbah se Trboveljčani zaradi spremenjenih pravil niso najbolje znašli in so izpadli že v prvem kolu. B.M. 7/EAMC Poročila Nogomet Velika napaka Haceta ETI Elektroelement : SCT Olimpija 0:2 (0:1) Zagorje, igrišče Proletarca, gledalcev 1200, sodnik Vidali(Kubed), strelca: 0:1 Vrubac, 0:2 Protega ETI Eleklroelement: Hace (Trampuž). Grešak, Hadžič, Šink, Žibrel. Kurež. Balagič, Razboršek (Rcpovž). Brečko. Kern, Peimšič. SCT Olimpija: Simeunovič, Pmlgajski (Želko), Žiberl, Miiinovič. Hadžialagič. Vrabac. Džtiranovič. Zulič (Valenlinčič). Benedejčič. Prolega. Topič. Zagorjani so se favoriziranim gostom dobro upirali, a doživeli tretji poraz na domačem igrišču. Domačini so bili v pivih minutah celo boljši tekmec, toda strel Petrušiča je zletel mimo vrat. Žibretov prosti strel je Simeunovič odbil, pred golom pa ni biloigralca. kihi žogo potisnil v mrežo. Po 20 minutah so gostje v vročem in vetrovnem igrišču vzpostavili ravnotežje in do konca tekme povsem obvladovali položaj na sredini igrišča terbili tudi nevarnejši tekmec. Državni prvak je povedel na nenavaden način, ko je po strelu V rabca s 35 metrov žoga padla na tla pred vratarjem Hacetom. ga preskočila in končala v mreži, dingi zadetek pa je dosegel Protega, ki se je znašel sam pred Trampužem in ga tudi uspel premagati. S.F. Še en poraz Kompas Holidays : ETI Elektroelement 2:1 (1:0) Ljubljana, igrišče na Viču, gledalcev 400, sodnik Tubar (Portorož), strelca: 1:0 in 2:0 Šiljak, 2:1 Hadžič Kompas Holidays: Zaviršek. Kostič. Novakovič (Lipovec). Kavčič. Cosič, Mitrakovič. Jordan. Gurškovnjak. Mrak. Janežič (Čirič), Šiljak. ETI Elektroelement: Trampuž. Grešak. Hadžič. Bortšnar, Žibrel. Buovski (Repovž). Balagič. Kern. Brečko. Kurež. Petmšič. ETI je v vse težjem položaju, saj je dve koli pred koncem ptvič v tej sezoni padel na 15. mesto, ki ob koncu prvenstva pomeni selitev med dnigoligaše. Igralci trenerja Alojza Skrinjaija so v nedeljo dopoldan tekmo odlično začeli, bili v pivih minutah znova boljši tekmec, vendar niso dosegli zadetka. Domačini so povedli ob koncu prvega dela, ko se je Šiljak znašel sam v kazenskem proštom in ugnal zelo dobrega Trampuža. V nadaljevanju so gostje zaigrali še bolj borbeno, gol pa so prvi dosegli Ljubljančani. Petnajst minut pred koncem je s pravim evrogolom Hadžiča Zagotjanom uspelo izid znižati i n doseči gol po 667 minutah, za kaj več pa jim je zmanjkalo časa in športne sreče. Za nameček je bil v zaključku tekme zaradi dveh ramenih kartonov izključen še kapetan Boršlnar. Edini zasavski nogometni prvoligaš je zabredel v zares velike težave. Za obstanek v ligi potrebuje vse štiri točke v zadnjih dveh tekmah - v nedeljo doma z Izolo, v sredo pav gosteh s Publikumom. Trener Škrinjar ima kup težav, saj proti Izoli Boršt nar in Brečko ne smeta igrati. Razboršek in Grčar sta poškodovana, ostali pa v ne preveč dobri tonni. S. F. Končno brez poraza Cfidos Turnišče : Orla Rudar 1:1 (0:0) Turnišče, igrišče Gidosa, gledalcev 300, sodnik Glažar (Ptuj) strelca: 1:0 Kous, 1:1 Žlak Gidos Turnišče: Slamenkovič, Tentar. Lebar. Zadravec. Koeveš. Mujdrica. Dominko.Rous, Pucko, Markoja (Ropoša), Lackovič. Oria Rudar: Ranzinger. Florjane. Zaimovič. Guna. Štok. Barič. Sotenšek. Škofca (Ocvirk). Žlak, Breznikar, Jesih (Smajlovič). Po dveh porazih so se Trboveljčani tokrat predstavili v svetlejši luči in z vročega igrišča v Turnišču odnesli točko. Zelo temperamentni domačini so silovito napadali v pivih minutah in dvakrat zadeli prečko. V prvem delu so na igrišču prevladovali domačini in z rezultatom 0:0 ob polčasu so bili lahko veliko bolj zadovoljni "radarji". V začetku dragega polčasa so Žlak, Jesih in Štok zapravili idealne priložnosti, gostje pa so po močnem in natančnem strelu Rottsazrobakazenskega prostora dosegli vodilni zadetek. Tokrat borbeni igralci iz Trbovelj so nato prevzeli sredino igrišča in povsem zasluženo izenačili. Po samostojnem prodora izvrstnega Sotenška se je na pravem mestu znašel Žlak in premagal domačega vratatja. Sodnik Glažar s Ptuja, ki je bil zelo naklonjen gostiteljem, je v zaključku tekme pokazal igralcem v zelenih dresih kar štiri rumene kartone ter prestrogo izključil borbenega Guno. S.F. Končno zmaga Papirničar : KOI! Market (Kungota) 3:0 (0:0) Radeče, igrišče Papirničarja, sodnik Klinc (Ptuj), gledalcev 300. NKPapimičar: Lazar, Knavs, Čeč, Cetin. Plazar. Ramovš, Tutič (Režun). Guček B.. Kerbiš. Guček D., Majal (Kneževič). KOB Market: Potočnik. Salur. Ketiš, Pluher. Domanjko, Dreisibner. Tamiš. Eržen, Flašker, Polc, Hrast. Naposled so Radečani zaigrali tako kot znajo in z odlično igro premagali borbene goste. Svojo premoč so potrdili v drugem polčasu, ko so dosegli vse tri zadetke. Akcije so bile izvrstno izpeljane in v 50. minuti je Majal s strelomzglavo prvič premagal vratarja gostov. Nadaljeval je Boštjan Guček, prav tako z glavo, končni uspeh pa je potrdil v 68. minuti Majal. Sodnik Klinc s Ptuja je sodil odlično. V.Ž. Že šesta zmaga Creina Dolnov - Svoboda 3 : 4. Igrišče Kokrški I-og, Kranj, sodnik Koren (Ajdovščina). Strelci: 1:0 Jerič, 1:1 Krajnc, 2:1 Jerič, 2:2 Krajnc, 2:3 Vrtačnik, 2:4 Zajc, 3:4 Jerič. Creina Dolnov: Markun. Klemenčič, Mali, Bučan. Verbič. Zdešar, Čeferin, Boldin. Božič, Sofrič (Korsenjak). Jerič. Svoboda: Kurež. Zakonjšek. Karamarkovič.Gošte, F. Krajnc. Trdin (Bučar ), Zajc. Šink (Kovčan). Vrtačnik, J. Krajnc. Vozelj. Nogometaši Svobode že 6 kol ne poznajo poraza in tudi tokrat so igrali zelo dobro. V Kranju so premagali domačo Creino Dolnov. Domači so se zelo trudili, da bi osvojili točki, ki bi jim zagotavljali obstanek v ligi. toda proti zelo dobrim Kisovčanom niso uspeli. Rešitev bodo morali iskati v zadnjih treh kolih z dragimi nasprotniki. Igralci Svobode pa se že pripravljajo na sobotni derbi proti moštvu Finirli iz Pirana, ki so edino še nepremagano moštvo v vseh treh ligah. Ljubitelji nogometa, pridite v soboto na kisovški stadion, kjerdomači obljubljajo gostom pivi poraz. J.M. Minimalna zmaga Litija - Avtoprevo/. (Tolmin) 1 : 0. Litija, igrišče Ulije, vreme sončno, gledalcev 100, sodnik Hakonič CIK ifuytUU CaK V nogometnem klubu Oria Rudar so znova imeli težave z. izplačilom sodniških stroškov. Tokrat v klubski blagajni ni bilo denarja po tekmi prve mladinske lige Oria Rudar : Mura. Na pomoč so priskočili starši igralca Gregorja Kiča. nejevoljnim sodnikom in delegatu pa seje nato na obraz le prikradel nasmešek. Skupno so "pokasirali " nič manj kot 22.000 tolarjev. Za mladinsko tekmo nedvomno preveč. Nogometni igrišči v Zagorju in Trbovljah sta v zadnjem času v slabem stanju. ETI Elektroelement in Oria Rudar pa sta minuli vikend vendarle igrala kot na "preprogi". Uprava NK Gidos iz vasi 1 urnišče pri Lendavi bi bila lahko marikomu za vzgled. Mladinci Orie Rudarja so z dvema zmagama minuli leden povečali možnosti za obstanek v prvi ligi. V sredo so z zadetki Ramšaka. Kiča. Bonšnarja in I lennana s 4:0 v gosteh premagali Ilirijo, v nedeljo pa so z 2:1 premagali Muro. Žnova sla se med strelce vpisala Ramšak in Hennan. Dobro kaže tudi njihovih zagorskim vrstnikom, ki se potegujejo za napredovanje v 2.ligo. V sobotni odločilni tekmi v Novem mestu jim za prvo mesto zadostuje že neodločen izid. Veterani Proletarca so zabeležili novo zmago v slovenski veteranski nogometni ligi. Z 1:0 so premagali Šoštanj, strelec edinega zadetka pa je bil Vili Povšnar. Tenis park AS prireja v soboto. 5. in 6. junija odprto prvenstvo Lilije v tenisu za posameznike. Prijave sprejemajo na tel. 061/881 -932 ali osebno v Bistroju AS. Nagradni sklad je velik in sicer za prvih osem 2000 DEM, dodatnih 1000 DEM pa bodo izžrebali med vse sodelujoče. Vse nagrade so v obliki praktičnih daril, le pivi štirje prejmejo pokale. V Hrastniku spel oživljajo žensko nogometno moštvo. Kol je povedal predsednik ŽNK I Irastnik Bojan Zupančič, vabijo v ekipo vse. kr imajo rade nogomet in so pripravljene trenirati. Kol se bodo nekateri spomnili, je ženska nogometna ekipa Hrastnika odigrala sredi lanskega leta tekmo z ekipo Maksimirja v Trbovljah, v septembra v Litiji tekmo z ekipo Istre, oktobra pa so zabeležile prvo zmago v Egenr na Madžarskem. B&T MARKET Trg F. Kozarja 165, 61430 HRASTNIK IŠČEMO SIMPATIČNO DEKLE ZA DELO V TRGOVINI Z MEŠANIM BLAGOM TER DEKLE ZA STREŽBO V KAVA-BAR-u. INF. TEL.: (0601)43 258 (po 20. uri). a (Jesenice). Lilija: Grošelj. Golnar. Prašnikar K.. Janu. Vehovec (Prašnikar M.). Ocepek. Mele. Rozina. Props. Poglajen. Gnjalič. Avtoprevo/.: Nikolaš, Jelinčič, Dobravec. Rutar. Kovačič, Grbec, Drolc. Fortunat. Perše. Jemal. Kavčič. V prvem polčasu slab in raztrgan nogomet brez pravih priložnosti za zadetek. Prvo priložnost na tekmi so imeli Lilijani takoj na začetku drugega polčasa in dosegli tudi edini gol. S sredine igrišča je pobegnil hitri Poglajen, preigral 3 gostujoče igralce ter z roba 16-inelt skega prostora streljal na gol. Vratarje ne ravno močan strel le na kratko odbil. Mele pa je žogo potisnil v gol. Litijani so si do konca tekme ustvarili še nekaj priložnosti, ki pa so vse ostale neizkoriščene. Tudi gostje so imeli nekaj priložnosti, zadeli so 2 vratnici, najlepšo v 58. minuti, ko je domači vratar Grošelj, ki se je odlikoval znekaj dobrimi posredovanji, pravo bombo z 10 metrov z mačjim refleksom uspel odbiti v kot. V 73. minuti sta bila izključena Jami in Rutar zaradi medsebojnega obračunavanja. Janu bi se moral nad svojim obnašanjem zamisliti, saj je več tekem presedel natribuni. kol na igrišču. Sodniška trojka ni navdušila, saj nekajkrat ni poznala niti osnovnih pravil nogometa. Pravi absurd je. da tekmo slovenske lige sodijo sodniki, ki med seboj in z igralci ne znajo govoriti v slovenskem jeziku. Rokomet Majski turnir Na igrišču OŠ Dol pri Hrastniku je bil v organizaciji domačega kluba tradicionalni, tokrat že 12. majski rokometni turnir za kadete. Žal so nastopile Ic 3 ekipe, kajti Sevničanov iz neznanih razlogov ni bilo. Kljub temu so preostale tri ekipe prikazale dopadljiv rokomet, čeprav so bili Celjani prepričljivo boljši in več kot zasluženo osvojili pivo mesto. V zasavskem obračunu so domačini po izenačeni igri ugnali vrstnike iz. Trbovelj. Dobro so sodili Blanko Pepelnjakin Dušim Rižnar z Dola ter Sašo Fabjan in Bojan Oblak izTrbovelj. Rezultati: Celje Pivovarna Laško - Omnikom Rudar 20:9 (10:4). Dol TKI Hrastnik - Omnikom Rudar 23:19(13:10), Celje Pivovarna Laško - Dol TKI Hrastnik 27:18 (15:7). Pon-do-kvan Zagorjani uspešni V soboto, 29. maja je ekipa Pon-Do-Kvan Zagorje sodelovala na mednarodnem turnirju v semi contactu v italijanski Gorici. Za Zagorje so sodelovali Aleš Mars. Igor Vidergar, Mitja Železnik in Boštjan Potočnik. Rezultati: Železnik in Vidergar sta se v kategoriji -69 kg med 21 tekmovalci uvrstila med 8. in 4. mestom. Potočnik pa je v kategoriji +89 kg osvojil drugo mesto. Zaradi varčevanja z denarjem so morali pustiti doma nekaj kvalitetnih tekmovalcev, ki bi se po svojem znanju prav gotovo lahko vmešali v boj za visoka mesta. Tekmovalci, ki so nastopili za 'Zagorje, so naredili zelo dober vtis, tako. da smo dobili vabilo za veliko mednarodno tekmovanje, ki bo 19. in 20. junija v Riminiju. Prav tako se je v Italijo razširil dober glas o turnirju v semi contactu, ki ga zagorski klub že 10 let prireja v novembru, tako. da lahko letos poleg slovenskih in avstrijskih tekmovalcev pričakujemo tudi sodelovanje italijanskih ekip. S.G. NOGOMET 4. SNL: Svoboda Brežice -Hrastnik Center Jošt 12:0. 4. SNL, Kresnice Apnar -Jevnica 1:1 (0:1), prekinjeno v 74. minuti zaradi napada na glavnega sodnika s strani igralcev Jevnice. Strelec za Apnar Brane Lakovič v 56. minuti. Slovenska veteranska liga: Litija - Pragersko 0:2 (0:1). n;-"”:' : • 'rs _______HUKUMt I Zasavska liga - ml. pion., Sevnica: Omnikom Rudar I - Omnikom Rudar II 6:10.Loka - Dol TKI Hrastnik 5:15. Dol I KI Hrastnik - Omnikom Rudar II 6:3, Lucija Sevnica - Omnikom Rudar I 11:5. Lucija Sevnica - Loka 9 : 3. Lucija Sevnica - Omnikom Rudar II 5:7. Končni vrstni red: 1. Dol TKI Hrastnik, 2. Lucija Sevnica. 3. Omnikom Rudar I. 5. Loka Najboljši igralec na zadnjem turnirju Rok Petančič (Loka), najboljši vratar Primož Prošt (Omnikom II), najboljši strelec Matjaž Pepelnjak (Dol). Maraton treh src Radenci: 2. Milan Kirn (Hrastnik), 5. Matoh (litija), 12. Bojan Kotar (Trbovlje) (veliki maraton - člani 30-40 let), 7. Aleš Sopotnik (Trbovlje) (mali maraton do 30 let) TENIS Občinski) liga Litije, 5. kolo: 1. liga: Ster - Kepa 9:6. T. Vrhovec -Novak 5:9, Maček - Šter 9:7. Bizjak - Šter 9:6, Bizjak -Razhoršek 9:4. 6. kolo:Požck • T. Vrhovce 7:9. Jančar - Šter 9:6. Klepa - Rutar 9:6. II. liga. 5. kolo: Hauptman - Končar 9:7. Kolar -Mrva 9:1. Špehar - Žužek 9:4. Ne-jedly - Gradišek 9:1, Mahkovič -Šogorič 7:9. Hauptman - .Steiner 9:8. Končar-Poglajen9:8,Sedeičič - Ahčin 2:9. 6. kolo: Scdcičič -Kokalj 9:6. Ahčin - Končar 9:6. Šogorič - Ncjedly 9:1. Gradišek -Špehar 8:9. Žužek - Kolar 1:9. 3. slovenska teniška liga. Radovljica - AS Litija 3:2. AS Litija - Medijske toplice 0:5 Klubski turnir TK Hrastnik - pionirji: Finale: Skočir - Hribar 6:4, 7:5, Polfinale: Skočir - Duh 9:3, Hribar - Sotlar 9:6. Vrstni red: Matej Skočir. Andrej Hribar. Damjan Duh. Sašo Sotlar, UrošSihur, Damjan Oblak, Tomaž Potisek. Petra Resman. ;......MALI NOGOMET .............! Miilonogometna liga I ,\Z, 7. kolo: KMN Inženiring Šarbck - KMN Cikcak 4:0. strelca Andrej Vrhovec in Mito Kos. vsak po dva gola. Nastopili so: Zakrajšek. Vrhovec, Fele, Kos, Čarman in Jtnjevec. Trim liga Zagorje, 18. kolo: Prva liga: Merli - Malo po Malo 4:4. Mladi Orli - ŠD Čolnišče 2:1, Inženiring Šar-bek - Trgovina Repovž- 6:1, L'Muhy -Bistro Cerar 5:0, Izlake - ŠD Miinše 1 4:1. Trenutni vrstni red: 1. Inženiring Šarbek 30 točk. 2. Malo po Malo 29 točk, 3. Paradox 21 točk. 4. ŠD Miinše 117 točk itd. l)rugaliga:Šentlambcrl- ŠDMlinše II 2:1. KotredežT/Č- Vesn 2:0. Trgovina Čop - Udarnik MBP 2:0. Zlatorogi Ultra - Varnost 2:0, ŠD Prapreče 4:3. Trenutni vrstni red: 1. Šentlambert 26 točk, 2. Trgovina Čop 24 točk. 3. Antimon Bistro 91 22 točk, 4. Topličani Veterani 19 točk. itd. Tretja liga: Dream team - Gostišče Maček 3:3. Tapi - NLP Eurotrade 3:0, Hors-Siporex 3: 2. Jastrebi - Elektro-element 4:1, Šparovček - Izlake Veterani 3 : 0 b.b.. Buldožer - Tirna 1:0. Trenutni vrstni red: I. Jastrebi 27 točk. 2. Tapi 27 točk. 3. Buldožer 24 točk, 4. Hors 22 točk. itd. Trim liga Hrastnik, 8. kolu: Liljani - Steklarna 1:1. Čvek - Steklarski frisi 15:1. TKI - Gamsi 7:3, Juventus - ŠD Čeče 3:1. Trenutni vrstni red: Čvek. Gostilna Texas 12. Mesarstvo Koprivnik IO. Juventus, Ljiljani 9. ŠD Čeče 8. Steklarna 6. PP Hrastnik 4, Steklarski frisi 3. TKI in Gamsi 2 točki. 4. tekma za državno prvenstvo v Raltingu. 3500 m dolga proga, start pri Elektrarni, cilj pri Hrustniškcm mostu: I. Bober Ljubljana 15.25.19:2. Royal 15.36.04 : 3. Novolcs 16.40; 4. Prodnik 16.42; 5. Bober II 17.01; 6. Brzica 17.02 r~ ŠAH 1 Zasavsko prvenstvo 1993,9. kolo: Oto Krajnc ml. - Uroš Zalokar 0;1, Rado Juvan - Franc Kotnik 0.5:0.5, Bojan Kuzmič - Miran Skobe 1:0. Bajro Bajraktarevič - Oto Krajnc st. 0:1. Rado Bajda - Marko Jurič 1:0, Hajmdin Borčilo - Martin Tomažič 0: 1, Vinko Koščič- Ivan Vidmar 1 : 0, Andrej Novak - Aljaž Dušak 1 :0. Franc Pavlin - Aleš Benko 0.5:0.5. Prvenstvo Zasavja v šahu je končano, končni vrstni red pa je naslednji:!. Uroš Zalokar 8 točk. 2. Franc Kotnik 7 točk, 3. Oto Krajnc st. 6 točk, 4. Bojan Kuzmič 6 točk. 5. Rado Bajda 5.5 točk, 6. Bajro Ba-jraktarevičS točk. 7. Martin Tomažič 5 točk, 8. Vinko Koščič 5 točk, 9,. Miran Skobe 4.5 točk, 10. Rado Juvan 4.5 točk. 11. Andrej Novak 4.5 točk. 12. Oto Krajnc ml. 4 točke, 13. Franc Pavlin 3.5 točke. 14. Marko Jurič 3 točke. 15. Alojz Dušak 3 točke. 16. Ivan Vidmar 2.5 točke, 17. Aleš Benko 1.5 točke in 18. Hajrudin Borčilo 1.5 točke. Velika nagrada Optimizma '93, Radovljica, 30.5. 1993: L Rudi Osterman 7, 14. Uroš Zalokar 6, 31. Rado Bajda 4.5, 36. Andrej Novak 4.5, 37. Franc Kotnik 4 (vsi Trbovlje), 45. Bojan Kuzmič 3.5 (Sevnica). Vseh tekmovalcev je bilo 62. Streljanje ženske: L Jerica Bec 155 krogov, 2. Lea Bec 154. Ida Vrtačnik 141 Streljanje moški: 1. Marjan Perko 178. 2. Anton Mohorko 173. Roman Lipovšek 172. Pikado moški: 1. Jože Vavtar 176, Gašperud Viki 162, Matjašič Jože 154 Pikado ženske: Lea Bec 145, 2. Jerica Bec 131, Ida Vrtačnik 108. Streljanje moški: Steklarna 680. 2. Gostilna Teksas 598, 3. TKI 575. 4. Policijska postaja Hrastnik 546. Društvo upokojencev Dol 526, 6. Upokojenci Rudnik 513. Streljanje ženske: 1, Steklarna Pikado ekipno: 1. Gostilna Teksas 625. 2. TKI 591. 3. Upokojenci Hrastnik 554 Pikado ženske ekipno: I. Steklarna 484 Košarka: Brodarsko društvo: Old boys 42:44 Jt Promet 25. maja ob 20.08 uri je voznik katre N K. vozil iz Litije proti Zagorju. Zaradi neprimerne hitrosti ga je v levem nepreglednem ovinku pri tunelu v Renkah zaneslo na nasip, kjer je s sprednjostranjotrčil v večjoskalo. tako da gaje (ni bil pripet) vrglo iz vozila. Dobil je hude telesne poškodbe. 26. maja ob 20.30 uri je petnajstletni K R. vozil kolo z motorjem po pešpoti od Rozmanovega trga na Grbinsko cesto v Litiji, kjer je izsilil prednost voznici osebnega avtomobila. V trčenju sta voznik in sopotnik kolesa z motorjem padla po cestišču. Posledica: odprt zlom leve stegnenice sopotnika Š.K.. 27. maja ob 17.57 uri je bila pod gradom v Ponovičah prometna nezgoda, v kateri sta enajstletni F.D. in trinajstletni J.A. vozila kolesi po sredi vozišča. V ostrem nepreglednem ovinku je nasproti pripeljal z osebnim vozilom R.Z. in kljub zaviranju zbil F.D.. katerega je vrglo na prednje vetrobransko steklo in nato na vozišče. Otrok je bil hudo telesno poškodovan. 27. maja ob 16.15 uri je voznica M S. vozila po Rudarski cesti v Trbovljah. Pri lekarni je i/ parkirnega prostora zapeljala 1.H. iti vozili sta trčili. Škode je za 20 tisoč tolarjev. 27. maja ob 21.59 uri je neznani Voznik kolesa z motorjem zadel v avtobus v križišču pri železniški postaji v Trbovljah. Medtem ko je voznik avtobusa B.Š. odšel klicat policijo, je mopedist pobegnil. 29. maja ob 7.32 uri je voznik I.O. na tržnici v Trbovljah s stranskim ogledalom zadel pešakinjo V.Š. , ki je padla in sc pri tem lažje telesno poškodovala. 29. maja ob 11.30 uri je K K. iz Brde vozil kolo z motorjem zMarnega proti Dolu. Na križišču na Dolu paje dohitel voznika D.K., kije zavijal levo. Zaradi prekratke varnostne razdalje je K.K. trčil v vozilo in povzročil za 15 tisočakov škode. 29. maja ob 22.42 uri je pri letnem kopališču v Trbovljah voznik kolesa z motorjem M K. izsilil prednost voznici U.P. Voznica je kljub zaviranju zadela mopedista, ki gaje vrglo na pokrov motorja in nato na vozišče. Dobil je hude telesne poškodbe, odpeljali so ga v bolnico. Pri vožnji ni uporabljal varnostne čelade. 30. maja ob 18.05 uri je O.F. vozil osebni avto iz Mišjega Dola proti Kopačiji. V križišču je zavil desno in pri tem izsilil prednost vozniku kolesa z motorjem S L. ki ga je oplazil, sopotnik pa je dobil udarec v goletto. Materialna škoda: 20 tisočakov. Indijska konoplja Litijski policisti so 27. maja na obvestilo občana G.1. v gozdu nad Jevnico poželi nasad indijske konoplje. Šloje za osemnajst sadik, ki jihje posadil za zdaj še neznani storilec. Zbil ga je vlak Sreča v nesreči bi lahko rekli za nezgodo, ki seje zgodila v bližini trboveljske železniške postaje, ko je ob izvajanju vzdrževalnih del na stranskem tiru delavca LB. zbil vlak. kije vozil iz Zidanega mosta proti Ljubljani. Na srečojojc LB. odnesel le z nekaj praskami. Kradejo kot srake V noči na 25. maj je neznanec na Sallauminesu v Trbovljah vlomil v lička in odnesel sončna očala, orodje in avtodvigalko ter tako oškodoval lastnika za 25 tisoč tolarjev. Na dnevni kop Lakonca v Trbovljah je 25. maja D. V. prišel z žago in odžagal 10 metrsko alkatensko cev. Ob navzočnosti policistov je D. V. vrnil cev tja. kamor spada. Policiste so meščani tudi obvestili, da se na dnevnem kopu pojavljajo sumljiva vozila, ki naj bi odvažala premog. Po vsej verjetnosti se bodo policisti odločili za kazenske ovadbe. 26. maja je neznanec ukradel kolo z motorjem iz bloka Trg svobode 36 in oškodoval D.O. za približno 28 tisočakov. Policijsko postajo Litija je Z.S. obvestil, da mu je neznanec iz vrta pred stanovanjsko hišo ukradel približno 100 rož. Ljubitelja rožic še iščejo. B.K. iz Hrastnika je na policijsko postajo sporočila, da ji je neznani storilec v noči na 29. maj z vrvice za obešanje perila ukradel več ženskih spodnjic in jo oškodoval za najmanj 6tisočakov. Tatvino plinske jeklenke in električnega kabla iz kleti pa je prijavila M.F. iz Trbovelj. Z ogledom policisti niso ugotovili nobenih znakov vloma. Našli ukradeno vazo Vazo. vredno 50 tisoč tolaijev, ki so jo prejšnji mesec ukradli iz pokopališča v Trbovljah, so policisti ob pomoči občana izsledili v gostinskem lokalu v Zagoiju. Lastnik lokala jo je kupil za popesritev okrasnega inventarja in zanjo odštel 2 tisoč in pol tolarjev. Policisti so cenenega prodajalca S.P. seznanili z zakonom in ga ovadili. Aufbiks j>'- Tokrat uvajamo v našo rubriko novost. Odslej boste • lahko prebirali v njej tudi podvige litijskih uufbik.suijev. Čeprav dobiva urednik čudne grožnje po telefonu, redakcija aufbiksa sporoča, da bo še vedno jadrala s polnimi jadri, Mi se smrti ne bojimo... JK Na Dolu so se na vrtu bifeja Jack bar 27. maja popoldan V nadelani Trboveljčani K.J.. P.V.. K.S. in J. na izviren način spravili na Žensko, ki je prišla mimo. Ciljali so jo s kozarci. Ker takšen šport še ni sprejet v olimpijsko druščino, so jini policaji seveda to razložili. Našli so jih v bifeju Kristina na Bruici. kjer so mladeniči ponovno pokazali svojo visoko gostilniško kulturo in Žalili može v pluvetn. Sodnik jim rte uide. Na Prhoveu pri Izlakah je 29. maja C.S. svojega soseda W P.I. ogovoril z motiko. Takšen način pogovora so seveda prijavili. V Knezdolu je peterica zamenjala izterjavo 600 mark w dolga za pretepaške užitke Objestneže B.J., J.M., V.P.. S.K. in M.K. so pomirili šele možje iz modre matice. Mark ne eni ne drugi niso videli. Pa tako sp sc trudili. jk Za kuj vse.se ljudje ne bunkajo. Tako je v Trbovljah 24. V maja mladoletnik svojega sovrstnika prebuukul zaradi čisto navadne čokolade. Seveda, drugi dan jc bil dan ndadosti. pa je bilo treba proslaviti. jv Da se znajo ravsati tudi kje drug je, ne le v domovini mat ® kurbe, dokazujeta Šmarčana G.M. in P.S., ki sta se po vseh pravilih stepla 24. maja zvečer v lokalu Mustang v Šmartnem pri Litiji. ju Isti večer, le malo kasneje, sona Vačah zapirali Situlo. Iz lokala so le stežka spravili žensko, ki je iz hvaležnost za lahko noč brcnila vstcklo, Ker pametnejši ponavadi popusti, se je steklo seveda razbilo. n Pester šilit so imeli 26. maja na litijski občini. Tarn seje drl neznan moški, daje ogrožen. Nimamo podatkov, ali so ga ogrožali občinski škriei ali jc bil vzrok kje drugje. o. Tast B.Z. se je s svojim zetom T.l. v Liliji na Ulici 0 solidarnosti 29. ma ja zvečer pogovarjal bolj trdo. V prepiru je, namesto, da bi ga ohladil z mrzlo vodo, nanj zlil krop. Seveda to ni storil v povsem treznem stanju. Zanimiv način reševanja sporov pa je to. kajne? Namesto, da bi so hladili s krošeji, aperkati ali pa enostavnimi udarci v j.,.., bi se polivali z vodo. Vendar ne vrelo. Mrzlo, mrzlo.. KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE z.o.o. pos/ova/n/ca A/EDE4 V poslovalnici MEDEA na Izlakah imamo bogato izbiro moške, ženske (ženski saloneiji že od 2.345 SIT dalje) in otroške obutve. V MESECU JUNIJU VAM NUDIMQ MOZNOSJ PLAČILA NA CEKE: nad 3.000 SIT na DVA CEKA nad 5.000 SIT na TRI ČEKE nad 8.000 SIT na ŠTIRI CEKE ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure. VABUENI! /Jh§l£3VLtI$’ ifT t mè pol pri - NUDIMO VAM VELIKO IZBIRO OTROŠKE, MOŠKE IN ŽENSKE OBUTVE DOMAČIH IN TUJIH PROIZVAJALCEV "UVOZ IZ ITALIJE". ■ ŠPORTNO OBUTEV: NIKE ADIDASIN CENEJŠO ŠPORTNO OBUTEV PO ZELO UGODNIH CENAH - USNJENE TORBICE IN OSTALO USNJENO GALANTERIJO MOŽNOST NAKUPA NA ČEKE IN NA BANČNO KARTICO LB SE PRIPOROČAMO VSAK DAN OD: 8.30 - 12.00 15.30 - 19.00 ob sobotah 8.00 - 12.00 ! 1 mi Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: fax.:71 827 Gotovinski popusti, plačilo na 2,3 ali 4 obroke, montaža itisonov, toplih podov, in DOSTAVA do 25 km BREZPLAČNA. - ITISONI širine 2 in 4m - TOPLI PODI širine 2,3 in 4m - BARVE AKRIL, JUPOL, BARVE za les in kovino - pestra paleta tekstilnega meterskega in dekorativnega blaga - prodaja zaves proizvajalca VELANA - karnise - OPRAVLJAMO TUDI POLAGALSKA DELA: polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov. VABI VAS trgovina Kisovec. Vsak dan od 7“ do 1900, ob sobotah 700 do 1300 Telefon: 0601/71 827 VW - AUDI TRBOVLJE doo Veliko je kopij, ORIGINAL JE LE EDEN - VOLKSWAGEN GOLF - V MAJU 2000 DEM CENEJE. NE ZAMUDITE NAJUGODNEJŠE PONUDBE. UGODNI KREDITI IN LEASING. Prodaja- 0601/26-525 servis- 0601/21-525 1 /O ljubljanska Celje - skladišče D-Per 6/1993 5000006276,18 Banka Zasavje d.d., Trbovl, . c IjubllmitUa Utnke . c li ubi j mit Uti buii!»i= c Ijubikiiiiìivt buulvS Ljubljansko banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje ,, Je za lastnike tekočih in žiro računov. , ', c zopefpriprauila novost. ^ COBISS o Ijabliunbka banka c Ijubljaii PISMO ZA PLAČILO POLOM liublianaka banka Pismo pomeni enostai/en in hiter način plačevanja Večjega števila položnic. Položnice vložite V pismo, podpišite nalog za obremenitev računa, ki je priložen pismu in ga oddate na najbližnjem okencu. c lii'l'Iianaka bank. . , , , . ... . ... . : .IjubKantUva banka Banka bo položnice obdelala, potrdila o Vplačilu pa Vam bo izročila ob naslednjem obisku V banki. Vaša obveznost pa je, da podpišete nalog in zagotovite potrebna sredstva liublianaka bank Vse podrobnejše informacije V Vseh wptgfa bgjikfii :J, Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka ki dela z ljudmi - za ljudi. I UREDNIŠTVO ZASAVCA, CesUi zmage 33. Zagorje ob Savi I Nepreklicno naročam časopis Z AS AVC. Ime in priimek mesto......................... poštna št............ ulica......................... telefon.............. datum......................... lastnoročni podpis NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno(ustrezno obkroži)