2laCana v gotovini PO$y 64290 TPŽič čevljar OBČINSKA KNJIŽNICA 64290 TRŽIČ___________ Bračičeva 4 Letnik: XX september 1990 glasilo tovarne obutve tržič KULTURNA DOGAJANJA ŠUŠTARSKA NEDELJA Za nami je 22. tradicionalna Šuštarska nedelja. Kljub skrbni pripravi nanjo in dobri izvedbi skoraj celotnega programa (razen modnih revij) ne moremo biti zadovoljni z njenim uspehom. Zakaj? Šuštarski sejem je imel rekordno število prodajalcev z dobro izbiro, saj so bili številni prodajalci slabega blaga in kiča odklonjeni. Kljub temu je bil komercialni uspeh bistveno skromnejši od zadnjih sejmov. Temu je gotovo botrovalo slabo vreme, ne vem pa, če ne še bolj suhi žepi. Modne revije kljub skrbni pripravi in lepo urejenem prostoru postajajo zaradi odvisnosti od vremena vedno večji problem. Mislim da jih brez strehe nad glavo v okviru šuštarske nedelje ne bo- mo mogli več prirejati. Zaradi velikega zanimanja bi bilo to res škoda. Upam, da se bo našel denar, da res lepo prizorišče pokrijemo. Razstava obutve je bila lepa in zelo obiskana, prav tako pa tudi čevljarska delavnica pred njo. Obiskovalci so jo z zanimanjem ogledali in se nasmejali razpoloženim »kselom«. Enako velja tudi za ostale prireditve v okviru šuštarske nedelje. Da je prihod in odhod iz »Tržiške luknje« dobro in brez zastojev potekal, so dobro poskrbeli tudi redarji in policisti. Vsem, ki so nam pomagali pri organizaciji prireditve, se v imenu organizacijskega odbora zahvaljujem. Jazbec Milan V trgovini Deteljica so se skrbno pripravili na ŠUŠTAR-SKO NEDELJO. Tudi izložba je pritegnila marsikaterega kupca Na slavnostni seji zborov SO Tržič so v soboto pred občinskim praznikom podelili občinska priznanja — PLAKETE mesta Tržič. Sindikat Peko, pravzaprav kulturno animatorska skupina, je dobil srebrno plaketo. Kot je zapisano v obrazložitvi se konferenca sindikata že vrsto let prizadeva približati kulturo delavcem. Vedno znova se odloča za organiziranje razstav, nekaj let že sodeluje z lutkovnim gledališčem iz Ljubljane za predstave z Dedkom Mrazom. Lani organizirana kulturnozabavna prireditev SODELAVCI DELAVCEM PEKA, je imela močan odmev, zato jo velja ponavljati. Lani je sindikat pripravil slikarsko kolonijo v kateri so sodelovali slikarji krajinarji iz Karlovca. V Tržiču in okolici je nastalo 14 slik. Se bi lahko naštevali, sicer pa se s tovrstno dejavnostjo sindikata srečujemo. Priznanje je namenjeno vsem, ki sodelujejo pri tovrstnih akcijah, pa tudi tistim, ki so že odšli, pa so skušali vnesti v delovni vsakdan kulturna dogajanja. tflUiffti,, SKUPINI IZOBRAŽEVALNI CENTER Skupnost izobraževalnih centrov Slovenije se je v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije v zadnjih dveh letih prizadevala, da bi v čim več podjetjih verificirali službe, ki se ukvarjajo z izobraževanjem, usposabljanjem in izpopolnjevanjem zaposlenih. Po določilih zakona o usmerjenem izobraževanju se kot izobraževalne organizacije lahko organizirajo tudi take enote in sicer kot izobraževalni centri. Izobraževalni centri samostojno ali v sodelovanju z drugimi izobraževalnimi organizacijami organizirajo in izvajajo programe za izpopolnjevanje in programe za usposabljanje zlasti za potrebe dela in razvoja podjetij. Izobraževalni center sodeluje tudi pri: — ugotavljanju izobraževalnih potreb, — usmerjanju delavcev v izobraževanje in izpopolnjevanje oz. v usposabljanje z delom ter pri usmerjanju učencev oz. študentov v delo, — zagotavljanju pogojev za uspešno izobraževanje delavcev, ki se v izobraževanje vključujejo iz dela ali ob delu, — organiziranju in izvajanju proizvodnega dela in delovne prakse učencev oz. študentov, — izvajanju skupnih nalog izobraževalnih in drugih organizacij združenega dela v zvezi z uresničevanjem vzgoj-noizobraževalnih programov, — opravljanju drugih nalog organizacij združenega dela v zvezi z izobraževanjem in izpopolnjevanjem oziroma usposabljanjem z delom njihovih delavcev. V Peku smo v referatu za izobraževanje opravljali večino omenjenih del, nismo pa imeli možnosti izdati ustrezno potrdilo, četudi bi oz. občasno smo, izvedli določen program npr. jezikovni tečaji in podobno. Z namenom, da bi se izobraževalna funkcija tudi v Peku razširila in razvila na višjo kakovostno stopnjo, za kar bi bila potrebna organizacijska in kadrovska okrepitev v smislu zagotavljanja pogojev za zakonsko verifikacijo izobraževanja v podjetju, smo v preteklem letu začeli zagotavljati osnovne pogoje. Začetek je pomenil sklep PO, ki je podprl registracijo izobraževalnega centra v Peku, sledile so formalne zadeve in izpolnitev izobrazbenih zahtev. Maja letos je Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo izdal odločbo o vpisu Izobraževalnega centra Tovarne obutve »Peko« v razvid izobraževalnih organizacij . Poleg že omenjenih namenov na področju izobraževanja, ustanovitev izobraževalnega centra pomeni za Peko tudi velik prihranek sredstev. V ceni izobraževanj v izobraževalnih delovnih organizacijah so poleg stroškov predavateljev tudi stroški organizacije, administracije,... kar v podjetju opravimo sami in bomo torej za »doma« organizirane izobraževalne vsebine plačevali bistveno nižje stroške. Znan je tudi brezcarinski uvoz opreme za potrebe izobraževanja v verificiranih izobraževalnih enotah. Omenila sem samo dve ekonomski prednosti, ki smo jih pridobili z verifikacijo, več pa je še takih, ki bodo odvisne od tega, koliko bo možnosti za nadaljnje razvijanje pridobljene osnove. Marija Meglič PRIZNANJE ŽE DRUGIČ Naš sodelavec Stane Meglič vozi službeni avto znamke Mercedes. Vsi ga poznamo. Staneta pa poznajo tudi v tovarni Mercedes v Stuttgartu. Pred nedavnim je že drugič dobil priznanje za 200.000 prevoženih kilometrov brez posegov v avtomobilski motor. Enako priznanje je dobil tudi pred leti, ko je vozil drugo vozilo iste znamke. Kaj naj bi ob tem rekli drugega, kot SREČNO VOŽNJO. WIR GRATULIEREN Herrn 1BGLIČ STANK ZUM IZOBRAŽEVANJE OB DELU MARKO HOČEVAR iz razvojnega sektorja 500 je diplomiral na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani, Fakulteti za strojništvo. ANDREJ FIKSL iz oddelka 569 je zaključil šolanje pri ISKRI — srednji šoli elektrotehniške in kovinskopredelovalne usmeritve Kranj. MARIJA VALJAVEC iz oddelka 500 je končala šolanje pri Centru za dopisno izobraževanje v Ljubljani. BORIS ŠINIGOJ iz elektrodelavnice je zaključil šolo pri Srednji šoli ekonomske in družboslovne usmeritve Kranj. ANDREJKA URŠIČ iz poslovalnice Bled je zaključila šolo za trgovske poslovodje. Čestitamo! 200 000 KILOMETER MIT MERCEDES-BENZ UND WÜNSCHEN WEITERHIN GUTE FAHRT DAIMLER-BENZ AG STUTTGART-UNTERTÜRKHEIM ja— 1 fj Hans J. Hi^nchs / DAN ODPRTIH VRAT Ob praznovanju petinosemdesetletnice smo prvič odprli naša vrata za vse, ki so želeli videti našo tovarno. Ker je bilo že prvič veliko obiskovalcev, smo se odločili da bomo vsako leto, v avgustu sprejemali obiskovalce. Dan odprtih vrat sodi pravzaprav v sklop praznovanj Šuštarske nedelje. Vsako leto doživimo novo presenečenje. Letos smo imeli že več kot tisoč obiskovalcev. Tovarno so si ogledali v 34 skupinah. Tehnologi iz razvojno-pripravljalnega sektorja so jih vodili po tovarni. Začeli so v razvojnem oddelku, nadaljevali v prirezovalnico, šivalnico, sekalnico in montaže. Povedali so jim nekaj o zgodovini Peka in nazadnje pokazali še gumarno in plastiko. Majda Zaplotnik je v tovarno popeljala nekaj skupin. Povedala je, da je bila presenečena nad zanimanjem obiskovalcev. Neverjetno veliko so spraševali in bili radovedni pa tudi zadovoljni. Zakonca Gašperič sta prišla iz Kranja, ker ju je zanimalo kako se naredi čevelj in kako je organizirano delo v tovarni za izdelavo obutve. INFORMATIVNI DAN VI VPRAŠUJETE — Ml ODGOVARJAMO V_______________J Verjetno je kriv avgustovski premor, da je bilo kar precej vprašanj. INFORMATIVNI DAN je bil v četrtek, 13. septembra. Pa poglejmo kaj vas je zanimalo. Bo posel z Indijo, odkoder smo uvozili zgornje dele, donosen, ko pa ugotavljamo slabo kvaliteto? Prva pošiljka je prišla kot poskusno naročilo, zato se pojavljajo in ugotavljajo dobre in slabe strani. Ko bo poskusna serija mimo, se bomo odločali o nadaljevanju ali prekinitvi uvoza zgornjih delov. Kdaj začne veljati kolektivna pogodba? • Kolektivna pogodba pravzaprav že velja, razen v delu, kjer je določena višina osebnega dohodka. Polno veljavo pa bo dobila, ko bo delavski svet sprejel (v začetku oktobra) dva pravilnika: o delovnih razmerjih in plačah. Vsebovala bosta zakonska določila, usklajena pa bosta s kolektivno pogodbo. Kako bomo obravnavali vrednotenje dela na primer oziroma bistvene razlike v kolektivnih pogodbah Slovenije in Hrvaške? Kolektivni pogodbi se skoraj ne razlikujeta, razen v delu nadomestil. Za Budučnost bo veljala hrvaška, za matično tovarno, Trbovlje, Benedikt in Ormož, pa slovenska. V poslovalnicah bo stvar kolektivne pogodbe le osnova, zaslužek od prometa, pa bo verjetno veljal za vse enako. Veliko je nezadovoljnih z delom v obratni ambulanti. Ker to niso le posamezniki, kako bo to rešeno, da bi bil kolektiv zadovoljen? Reševanje organizacijskih zadev je v pristojnosti zdravstvenega doma Tržič. Če pa nam bodo znani konkretni primeri nezadovoljstev in nepravilnosti, bomo seveda zahtevali ureditev razmer, da bomo z uslugami v ambulanti zadovoljni. Osebni dohodki so tako nizki, da so delavci v nižjih grupah v resni krizi. Kdaj bo kaj bolje? Osebni dohodki so skromni. Imamo toliko kolikor ustvarimo. Če bo sezona zima 1990/91 kaj bolj uspešna, bo le nekaj več. Kljub skromnosti pa so osebni dohodki od decembra višji za 45,7 % tečaj dinarja pa je enak. Več kot polovico proizvodnje gre v izvoz, za marko pa dobimo toliko kot decembra. Bližajoča sezona bo pokazala, kakšne bodo možnosti. Zima je praviloma udarna sezona, tiščimo pesti, da bo po treh zelenih, letos bela in mrzla. Morali bi zmanjšati stroške in seveda več iztržiti da bi ostal večji delež za delitev. JUBILANTI PEKA Prireditev v petek, zadnji dan avgusta, je bila namenjena našim sodelavcem, ki so v lanskem letu dopolnili 35 in 25 let delovne dobe v Peku. »Med današnjimi slavljenci je kar 87 tistih, ki ste že 25 let povezani s Pekom, in 12 tistih, ki ste v tej navezi že 35 let. Bili ste dolga leta in ste še danes aktivni ustvarjalci razvojne poti tega, ne samo doma, ampak tudi v svetu poznanega kolektiva«, je jubilante v uvodu prireditve pozdravil predsednik PO Franc Grašič. Jubilantom so nekaj slovenskih pesmi občuteno zapeli člani okteta KLAS iz Predoselj. Slavljencem so bila izročena priznanja: večji zlatnik za tiste s 35 letnim »stažem«; 25-letni-ki pa so dobili nekoliko manjše. Slovesnost je predsednik PO zaključil z besedami: »Ob vsakodnevni borbi z neštetimi problemi ne pozabljamo na naš razvoj. V realizaciji in pripravi imamo kar nekaj projektov, katerih skupna značilnost je usmeritev v kakovost v najširšem pomenu besede. Mnenja sem, da je dolgoročna uspešnost Peka možna le v izraziti naravnanosti ne samo v visoko kakovost izdelka, ampak celotnega poslovanja, za kar je potrebno mnogo znanja, inovativnosti in ne nazadnje tudi denarja. To tudi pomeni tesno povezanost in medsebojno odvisnost sedanje uspešnosti z realizacijo razvojnih načrtov. Da bi pridobili nekaj dodatnega trajnega kapitala in še dodatno motivirali zaposlene, predvidevamo prodajo internih delnic in preoblikovanje Peka v delniško družbo. Vse to naj bi kar v največji možni meri aktiviralo celotni potencial znanja, sposobnosti in pridnosti, ki v Peku prav gotovo je, ter vzporedno kar najširši krog animiraloza pripravljenost sprejemanja novih znanj in spoznanj. Že danes smo pozorni do ljudi, ki so odločujoči faktor za uspešnost, jutri bo ta pozornost še večja. Tudi z današnjimi sicer skromnimi priznanji za 25 in 35 let dela v Peku želimo prispevati k tej opredilitvi. Dragi jubilanti slavljenci V imenu podjetja PEKO, delavskega sveta, celotnega vodstva in v svojem imenu VAM ISKRENO ČESTITAM K VAŠIM DELOVNIM JUBILEJEM, istočasno pa kar NAJBOLJ PRISRČNA HVALA za vaš, resnično velik in pomemben prispevek k razvoju PEKA. ISKRENE ČESTITKE! 35 let BOHINC Jože HALUŽAN Janez ŠARABON Alojz ŠTUCIN Franc OMAN Viktor POLJANC Jože UPOKOJENI: 900 VALJAVEC Jože 900 BRZIN Jožefa 900 GROS Marija 500 URBANC Zdravka 300 KRSNIK Ciril 300 JEKOVEC Angela Jubilanti 25 let AHAČIČ Sonja 500 ALJANČIČ Gabrijela 500 SAJOVIC Dragotina 500 TIŠLER Cecilija 500 BODLAJ Kristina 501 KOŠNJEK Terezija 501 MARIN Ljubica 501 PANČUR Frančiška 501 RIBIČ Marjan 501 TEYROVSKY Zorka 501 KAVAR Majda 501 HORVAT Angela 900 MARKOVIČ Milena 900 ŠNOBEL Jože 900 ŽEPIČ Helena 900/1 SREČNIK Anica 400 MARIN Marija 300 TERAN Leon 300 ANTONČIČ Marija 520 ARNEŽ Valentin 521 BALANTIČ Bernarda 510 BARTOLAC Nikola 520 BENČINA Olga 510 BOŠTJANČIČ Silva 520 DOLMOVIČ Marija 521 GROS Štefan 512 IVNIK Maksimiljana 512 JAKOPIN Veronika 512/4 JERKOVIČ Ana 510 KODER Ignac 522 KRAMAR Cecilija 512 LUKANC Valentin 521 MARIN Draga 524 MEGLIČ Nada 512/6 MIVŠEK Daniela 510 MLAČNIK Marija 521 PERKO Dušan 521 PERKO Marta 521 SITAR Magda 524 ŠTEFE Jožefa 512 TERAN Anica 512/3 URŠIČ Marta 522 VALJAVEC Ani 512 ŽERDIN Frančiška 512/5 PAVŠEK Anton 569 KORŠIR Jože 103 JANŽEKOVIČ Silva 102 KOKALJ Jožefa 102 KRALJ Vlasta 102 AHČIN Cirila 102 DOBRIN Franc 102 LAUSEGER Marica 541 ARAPOVIĆ Nadežda Kraljevo BERGELJ Tatjana Kranj III BEŠTIĆ Petar Mostar HORVAT Alojz Tržič II JURKI Marica Zagreb I KISOVEC Olga Ljubljana V KULAČIN Rade Šabac KURANOVIĆ Begajeta Banoviči LIČINIĆ Jovan Pula PEJIČ Anto Tuzla RISTOV Stojne Skopje I SLATINŠEK Marinka Velenje TRŠIĆ Slavko Rijeka III URATNIK Frančiška Maribor II VITAS Velimir Zemun BUDUĆNOST: BUSIJA Anka FRENGES Marija GJURAN Juraj GRADINSKI Mirko JADANIC Franjo KOCIJAN Rudolf MARKOVIČ Dragutin MEDJIMUREC Julijana OSPUH Vinko PREMEC Ruža SAFAREK Franjo SPOUARIĆ Mara ŠTEFANEK Dragutin VUGRINEC Franjo ZVONAREK Kanca UPOKOJENI: BENEDIK Vinko GORIŠEK Marija MLINAR Anica MARCOLA Cvetka ŠMEJIC Frančiška PROGRAM RAZVOJA Predsednik PO Franc Grašič je ob kandidaturi na razpis za imenovanje predsednika poslovodnega odbora pripravil tudi program razvoja. 1. UVOD Iz razloga, ker že skoraj deset let opravljam nalogo predsednika PO, bi lahko za program razvoja priložil dopolnjene »RAZVOJNE USMERITVE DO LETA 2000«, saj sem bil po deloviji dolžnosti soustvarjalec teh. Ker gre v tem primeru za krajše, to je štiriletno obdobje, je primerno; da so omenjene razvojne usmeritve le nekoliko podrobnejše opredeljene. Torej moj program razvoja so že sprejete »RAZVOJNE USMERITVE DO LETA 2000« in konkretnejši cilji ter opredeljena pot do njih, kar podajam v nadaljevanju. V primeru izbora in sprejetja tega programa bo pri oblikovanju predlogov vsakoletnih planov in pri tekočem odločanju PO prav ta osnovno vodilo. Kar samoumevno je, da je prvi in osrednji cilj programa uspešno poslovanje podjetja. Temu je podrejeno vse ostalo, načeloma tudi sam proizvodni program. Načelom pravim zato, ker v prihodnjem štiriletnem obdobju ne vidim nobene realne možnosti, tako denarne kot v pogledu znanja, da bi lahko spremenili, zamenjali osnovni program. Prav zato se že v uvodu opredeljujem za proizvodnjo in trženje vsega kar je povezano s čevlji, za kar Peko ima znanje, sredstva in ime. II. OSREDNJI CILJI RAZVOJA Za štiriletno obdobje opredeljujem štiri osnovne cilje, ki naj bi bili tudi stalno vodilo, preverjanje in usmerjanje tekočega odločanja. L Osnovna značilnost proizvodno-prodajnega programa bo tržna naravnanost. Predvsem kakovost, v najširšem pomenu besede, je pogoj za uvrstitev Peka med najboljše ponudnike tako izdelkov kot znanja. 2. Notranja organiziranost sedanjega podjetja se spremeni tako, da bo spodobnejše se prilagajati zahtevam trga in notranje učinkovitejše. Več podjetij katerih lastnik ali solastnik je Peko in to tam in takrat ko se zagotavlja uresničitev interesov Peka. 3. Imeti v podjetju več znanja in taka razmerja ter odnose, ki bodo vzpodbujali in motivirali k učinkovitejšemu delu. Konkretni cilj za višino poprečne plače je koncem leta 1991 zagotoviti, da bo povprečna plača v Peku v višini poprečne plače gospodarstva republike Slovenije in SR Hrvatske. 4. Tehnološko in v pogledu opremljenosti, podjetje ne bo v večjem zaostanku za razvitim svetom kot je danes. Pri tem je mišljeno to za vsa področja delovanja podjetja. Zagotoviti polovico trajnih virov za financiranje zalog je predpogoj za večje investicijske posege. III. NALOGE ZA DOSEGO CILJEV Navajam le, po mojem izboru, najpomembnejše naloge z izpolnitvijo katerih je pogojeno doseganje ciljev. Omenil bi Delovni jubilanti še rad, da predpostavljam ukrepe ekonomske politike, ki so v tržnem gospodarstvu normalni. To tudi pomeni, da bo potrebno v spremenjenih pogojih gospodarjenja tem spremembam prilagoditi naloge. 1. Najprej so seveda vse tiste naloge, ki bodo zagotavljale resnično našo tržno naravnanost na vseh področjih. Stalno iskanje optimuma med stroški in prihodki pomeni tudi celoten sklop nalog ki zmanjšujejo stroške vseh vrst (materiala, dela in kapitala) in/ali povečujejo prihodke. Tem nalogam bo dano vedno ustrezno mesto v letnih planih, še posebej pa pri vsakodnevnem delu in odločitvah. 2. .Vzdrževanje že realiziranih projektov (LINEA — P, OPTIMALIZACIJA PROIZVODNJE OBUTVE, INTEGRALNO UPRAVLJANJE KAKOVOSTI, ANALIZA VREDNOSTI i. p.) realizacija že začetih projektov (INTEGRALNI INFORMACIJSKI SISTEM, DELO NA DOMU, PORABA OSTANKOV MATERIALA, OPTIMALIZACIJA VZPOREDNIH DEJAVNOSTI, OPTIMALIZACIJA V TEP BUDUĆNOST, IZVOZ MODNE OBUTVE V ZDA, POSODOBITEV POSLOVNE ORGANIZIRANOSTI, i.p.) in stalna priprava novih projektov za različna področja (ZGORNJI DELI INDIJA, TRGOVSKO-POSLOVNO ZDRUŽENJE, OPTIMALIZACIJA SKLADIŠČ i.p.). 3. Dana bo vsa podpora in motivacija pridobivanju novih znanj že zaposlenih, pridobivanja sposobnih strokovnjakov za področja kjer jih najbolj potrebujemo, ter štipendiranju in sodelovanju s šolami v raznih oblikah. Stalno dograjevanje sistema nagrajevanja in vpeljave še drugih oblik motivacije so prav tako izredno pomembne naloge. 4. Stalno se bo spremljal razvoj tehnologije v svetu ter se pripravljali programi posodobitve te tudi za naše podjetje. Realizacija bo odvisna od pričakovanih učinkov in finančne zmožnosti. Prednost pri usmerjanju akumulacije bo imelo zagotavljanje lastnih obratnih sredstev najmanj do 50 % višine vrednosti vseh zalog. 5. Podpora bo dana tudi vsem novostim in spremembam na področju notranje organiziranosti. Pomemben del pristojnosti in odgovornosti bo šel v smeri decentralizacije. IV. ZAKLJUČEK Za izpolnitev osrednjega cilja poslovanja, ki prav gotovo je najmanj povprečna akumulativnost ob primernih plačah (povprečje gospodarstva) je potrebna primerna mera prostosti in zaupanja s strani organa, to je delavski svet, ki mu predsednik PO odgovarja. V tem programu, oziroma za uresničitev tega programa računam tudi na to. Posebej bo potreben še ustrezen dogovor o višini plače za opravljanje tega dela. Na tem področju se prav tako razmere spreminjajo. Tudi od višine plače predsednika PO bo odvisno, kako strokovno močna bo celotna vodstvena ekipa. Torej tudi za to področje predpostavljam, da se bodo upoštevali normativi, ki bodo opredeljeni in uporabljeni v gospodarskem prostoru. Dan odprtih vrat TOČNO OB ČASU Nadaljujemo s prispevkom o kakovosti. Avtor je Miro Mežek. Kdaj pa kdaj taka napaka povzroči usmerjanje na proizvodnjo drugačnega proizvoda. Ponovno, nepričakovana zahteva se daje kontroli materiala. Po določenem času se kontrola materiala navadi na takšne primere. Da bi zadovoljili zahteve, drže dodaten niz delov, da zadovoljuje povpraševanje. Ta efekt se v nadaljevanju poveča, da bo kontrolor materiala podvržen večjim pritiskom, če ni zalog kot pa, če so te prevelike. Človeško je, da se odgovori na največji zahtevajo. Važnost »kakovosti v procesu« za osvojitev JIT-a, sedaj se prepoznava tako, da kakovost v konstrukciji in proizvodnji sprejema še večjo važnost v očeh vodstva. Nezanesljiva kakovost dobavitelja predstavlja področje dela, katero je dobro poznano strokovnjakom za kakovost. Dokar v odnosu na JIT ta pojem vključuje nekatere aspekte kateri so do sedaj vsebovali mnogo manj pozornosti, kot bi jih bilo potrebno. Pod režimom JIT-a ni nobenih zalog materiala. Če material ne odgovarja specifikaciji bo proizvodnja ali proces montaže lahko takoj ustaljen. Z JIT-om MORAJO BITI SESTAVNI DELI BREZ NAPAK. Zaradi tega so možnosti dobaviteljev zelo pomembne. Njim ni dovoljeno, da se naslanjajo na kontrolo »v procesu« ali pred izdobavo. Na Zahodu se za proces pokaže, da je »sposoben«, če se variacija drži znotraj 6. standardnih devijacij (6) procesne specifikacije. Na Japonskem, za JIT je tipično 10 standardnih devijacij, vendar mnogi dobavitelji dosegajo 15 standardnih devijacij. Pomembna je nadaljna razlika izmed Japonskih in zahodnih dobaviteljev. Za JIT je poznano, da je zahodni tip nasprotnih odnosov z dobavitelji povezan z zahtevami pena-lov za nedosežene zahtevane rezultate. Za doseganje strogih zahtev JIT kupca so potrebne pomembne investicije od dobavitelja. Niti eden dobavitelj ni pripravljen na takšne investicije vse dokler mu ne bo dolgoročno zagotovljen stabilen posel s kupcem. Na Japonskem je ta trend namenjen posameznim dolgoročnim pogodbam o sodelovanju in še to samo s tistimi dobavitelji, kateri so pripravljeni sodelovati v potrebnih naporih za razvoj tega nivoja kakovosti. Zato morajo biti pripravljeni, da delajo s strokovnjaki iz organizacij kupcev, da bi se lahko dosegli vsi zahtevani cilji. Nezanesljiva dobava dobavitelja se ravno tako tolerira kot slaba kakovost. Popolnoma naravno je, da so takšni razlogi povezani s kakovostjo in se lahko odkrijejo s standardnim tipom preverjanja kakovosti (QUALITY AUDIT). Tu so pomembni še dodatni elementi. Organizacija kupca mora vzeti v obzir industrijske odnose dobavitelja in njegov odnos napram zaposlenim na splošno. To je bil glavni razlog za kampanijo Nissan preden so prejeli odločitev, da naredijo proizvodni obrat v Washingtonu (V. B.) Obstajanje teamov za izboljšanje kakovosti in krožkov za izboljšanje proizvodnje in kakovosti se vzame v obzir kot glavni indikator za dobavitelje, ljudske odnose in njegovo sposobnost, da vključi svoje delavce. 2. JIT v procesu proizvodnje Vse kar je navedeno v 1. točki se lahko primerja v tem poglavju tako, da se vsaka operacija opazuje kot dobavitelj ali kupec in predstavljajo prejšnjo, odnosno naslednjo operacijo. Edino »delo v progresu« kateri je sprejemljiv je delo, katero se trenutno odvija ali transport od operacije do operacije, vse ostalo je potrebno preanalizirati. Nadalje preučevanje japonskih organizacij bo pokazalo druge razlike v pristopu, če se opazujejo operacije v montaži. V nejaponskih firmah, kjer se montaža opravlja na trakovih ali konvejnerjih obstojajo ugodnosti za živo skladišče izmed poteka operacij. Namen je, da se dovoli sproščenost ali neravnotežje časa predelave izmed posameznih operacij. To ravno tako dovoljuje zadrževanje zaradi nepredvidljivih zastojev ali okvar itd. V japonski tovarni se je pokazalo, da so ta zadrževanja zelo majhna. Zastoj na eni točki procesa običajno povzroči valovit efekt na celi liniji. Prvi vtisi so bili zelo tuji. Vendar se je opazilo, da obstajata dve glavni prednosti: Velik pritisk na vodstvene delavce, da odkrijejo in ele-minirajo vzroke takšnih napak. Suma vrednosti »živega skladišča« je lahko velika, gotovo v neskladju s prostorom, kateri je na razpolago. Vsi japonski proizvodni objekti zavzemajo znatno majhne prostore, kot so ti pri nejaponskih ekvivalentih za isto skupno količino proizvodnje, 3. JIT v skladišču gotovih izdelkov To lahko predstavlja ogromen prihranek. Glavni razlogi zakaj se držijo zaloge na tej stopnji, so bili dvostranski: Fluktuacija povpraševanja je lahko nepredvidljiva, zato se držijo zaloge, da zadovoljijo nepričakovano porast. Torej, tržišče je lahko sprejemljivo, čeprav se povpraševanju ne more takoj zadovoljiti in s tem prodaja lahko izgubi. Nezanesljive izdobave ali počasni odgovori na spremembe povpraševanja Čas od povpraševanja do izdobave v nekaterih organiziranih tovarnah je lahko daljši kot je to sprejemljivo. Vendar z upoštevanjem JIT-a skupni sistem lahko postane bolj fleksibilen. Rezultat je, da takrat postane nepotrebno držanje velikih zalog, a ob tem se lahko sprosti ogromen kapital za investicije. KAKO PLANIRATI JIT Jasno je, da so priložnosti za izboljšanje z JIT-om kot cilj ogromne. Torej pretnja konkurentov, kateri so uvedli JIT napram tistim, kateri še niso odgovorili na izziv je resna. Ključno vprašanje naj bi bilo »kaj moramo storiti, da uvedemo ta tip mišljenja v naše organizacije?« Ponovno se splača pogledati Japonce. V zgodnjih letih Japonci absolutno niso mislili na JIT. V petdesetih letih so bili Japonci zaposleni glede potreb, poboljšanja kakovosti. 1954 leta je dr. Juran seznanil Japonce s konceptom letnega zmanjšanja stroškov kakovosti. Pred tem jih je dr. Deming seznanil s konceptom statistične kontrole procesa. To je v glavnem zaradi načina kako so Japonci prilagodili ta spoznanja (svojim potrebam), kar je pripeljalo do JIT-a. Na kratko tok dogajanja je bil sledeč: a) Statistična kontrola procesa (SPC) je bula uvedena 1950 (dr. Deming). b) Letno izboljšanje projekt za projektom je bilo uvedeno 1954 (dr. Juran). c) Dr. Juran je predlaga, da prilike za poboljšanje najprej spoznajo glavni nosilni delavci in tudi sami na tem delujejo d) Glavno vodstvo daje prioriteto prilikam, ki so povolj-ne in postavlja projektne time. Trenirani so za proces reševanja problemov. e) Timi pričnejo delo na projektih in odrejajo nadaljne možnosti, ker nekatere od teh morajo pričeti na nimjih nivojih. f) Eventualno se lahko koncept projektnega tima prenese v obliko krožka za izboljšanje proizvodnje in kakovosti. g) Kot del procesa stalnegp izboljšanja, eventualno v projekt vključujejo zmanjšanje zalog, delo v progresu itd. Statistična kontrola je razvita, da izboljša izpeljavo procesa. h) Uspeh s temi projekti vodi do nadaljne ekspanzije in do organizacij dobaviteljev. i) Kontinuirani razvoj od dveh do treh desetletij je pripeljalo do dosežkov na visokem tehničnem nivoju. Prvič, osnovni korak je formiranje odbora za kakovost ali tima za izboljšanje kakovosti. Vloga tima je, da planira, razvija, spremlja in vzdržuje skupni program izboljšanja v kampaniji. Podgrupe se lahko formirajo za ključne podele-mente programa z vključevanjem krožkov kakovosti in principe »Just in Time«. Drugič, procese izboljšanja se v glavnem razvija na bazi Juranovega pristopa »Projekt za projektim«. To pripravijo izkušeni strokovnjaki izobraženi za reševanje prblemov. Tretjič, formirajo se timi na nižjih nivoji. Četrtič, vsi zaposleni morajo skozi izobraževanje iz znanosti o kakovosti a posebno iz sposobnosti procesa in metod kontrole procesa. ZAKLJUČEK JIT je ekstremno važen razvoj na nivoju kakovosti in vitalne važnosti za doseganje uspehov in da se tisti, kateri se v praksi ukvarjajo s kakovostjo identificirajo s tem konceptom ter, da svoje vodstvene strukture informirajo o razvoju. Kot specifičen aspekt izboljšanja kakovosti v kampaniji in upoštevanjem Juranovega koncepta (»PRODOR«) se kažejo velike možnosti za zmanjšanje stroškov in izboljšanje kakovosti. r v PLANINSKI IZLET NA MONTAŽ J Ali veste, kje je gora Montaž — Ióf di Montasio? V Italiji. V zahodnih Julijskih Alpah je s 2.754 metri višine njihov najvišji vrh. Sedemnajst pogumnih Pekovih planink in planincev se nas je v soboto 11. avgusta zgodaj zjutraj odločilo, da ga osvojimo. »Tamič« nas je preko mejnega prehoda Rateče zapeljal do Trbiža in nato mimo Rabeljskega jezera in Nevejske-ga sedla do vznožja gorskega masiva Montaž. Slovenska imena nekdaj naših krajev skozi katere smo se voziili, planinci, ki smo jih srečevali in pa nazadnje še pivo Union v planinski koči nas niso prepričali, da smo res v Italiji. Naš dolgoletni, izkušeni in prizadevni vodja in gorski vodnik obenem, Joža Rožič, nas je že pred odhodom posvaril pred nevarnostjo vzpona, ki ga je priporočal le dobro pripravljenim planincem. Italijanske gorske in planinske poti niso tako dobro urejene, zavarovane in markirane kot naše, v kar smo se lahko prepričali pri samem vzponu na goro. Nekaterim udeležencem je bila občasno potrebna pomoč vodnika ali sotovariša, ki je le poglobila prijateljske vezi in spletla nekatere nove. Nepozaben je bil vzpon po 60 metrov dolgi t.i. Pipanovi lestvi, izdelani iz jeklene pletenice in vpete v skoraj navpično skalno steno. Po dobrih treh urah, bolj plezanja kot hoje, nam je bil trud poplačan s čudovitim razgledom na okoliške vrhove in doline. Spominski posnetek z vrha Montaža Ob pozvanjanju zvončka, ki je postavljen na vrhu v spomin znanemu italijanskemu alpinistu, si je večina, poleg izpolnitve svojih intimnih želja, zaželela tudi udeležbo na še veliko takih pohodov v naše in tuje gore in planine. Žal, pa pri tem samo želje niso vedno dovolj, saj sem prepričan, da bi se lahko udeležilo izletov še več članov našega kolektiva in njihovih svojcev, če bi bilo za to dejavnost pri odgovornih in pri sindikatu več posluha. Večkrat imamo priložnost na teh poteh srečati podobne skupine planincev iz drugih podjetih, ki s svojim enotnim nastopom navzven pokažejo svojo pripadnost podjetju in s tem obenem propagirajo njegovo ime in proizvode. V svoji odtujenosti od soljudi in narave, dandanes še bolj kot nekoč, potrebujemo praktično izvajanje reka znanega misleca Roussouja — »Nazaj k naravi«, ki nam ga taki in podobni izleti in pa njihovi udeleženci omogočajo v pravem pomenu tega reka. Tudi zato ob koncu tega kratkega zapisa vabim tudi ostale, da se nam pridružijo na prihodnjih izletih, ki jih Joža Rožič planira še organizirati v tem letu: Jalovec, Špik, Veliki Draški vrh, Slivnica in Paški Kozjak. Lep planinski pozdrav! Milan KROHNE Z izleta na Ratitovec POZNATE TKANINE ALPAKA je primerna za ženske obleke, predpasnike in športne jopiče. Je mešanica bombaža in dlake južnoameriške kamelje kože alpake in lame. Imitacije izdelujejo iz re-jonskih niti. BARCHEND (barhend) je bila včasih bela, danes pa je tudi pisana tkanina, kosmatena samo na hrbtni strani. BOUCLE (bukle) nje modno volneno blago vozlaste površine. DAMAST je izredno kvalitetno blago, tkano na žakard-nih statvah z velikimi cvetličnimi vzorci ali ornamenti. Ime ima po serijskem mestu Damasku, kjer so ga najprej izdelovali. Primerno je za posteljno perilo, namizne prte, serviete. EVERGLASE (evergleis) »vedno lesketajoče« se blago za ženske obleke in bluze, izdelano iz bombaža, rejona ali drugih umetnih vlaken. To blago se odlično nosi. Zaradi posebnega načina obdelave se ne mečka, površina se ne spremeni niti pri kemičnem čiščenju, niti pri pranju. Likati ga ni treba. FLANELA je skupno ime za tkanine, kosmatene na obeh straneh. Izdelana je iz bombaža, volne ali umetnih vlaken. JERSEY (džersi) je pleteno blago za modne ženske obleke. Poznamo džersi iz volne, mešane preje ali umetnih vlaken. Čeprav tkanina ni tako elastična kot gladki triko, je vseeno raztegljivejša ali volnejša kot za tkano blago. KAMELHAAR (kamelhanj je zelo drago blago in uporabljajo ga le za plašče, podloge za plašče in odeje. Izdelan je iz kamelje dlake. Imitacije delajo iz istobarvne volne merino ovac. LODEN je blago olivno zelen, rjave ali sivkasto melira-ne barve. Značilno zanj je močno polstenje. Ker ne vpija vode, je primeren zlasti za dežne plašče ter lovska in športna oblačila. MOHAIR (moher) je izdelan iz dlake angorske ovce in ima značilen svilnat lesk. Če dlakam dodajo še nekatera sintetična vlakna dobe posebne vrste moherja. PIQUE (pike) je dvojna bombažna, rejonska ali podobna tkanina. Na hrbtni strani je ostrega otipa, na pravi strani, ki je največkrat progasta, pa je voljnejša. POPELINE (poplin) je fina rebrasta tkanina iz volne, umetnih vlaken, bombaža ali poisvile. TWEED (tvid) je groba volnena tkanina, sprva ročne izdelave. Danes nosijo to ime pestro vzorčaste tkanine, izdelane iz neenakomerne in kosmičaste preje. Običajno so tvidi iz polvolne, bombaža, mešane preje ali pa iz sintetičnih vlaken. VLISELINE (flizelin) uporabljamo za podlogo pri oblekah, plaščih, vetrovkah in podobnem. Izdelan je pretežno iz sintetičnih vlaken, ki niso ne tkana in ne sukana, ampak v obliki koprene nanesena ter zlepljena s posebnimi lepili. Flizelin se ne mečka in je obstojen proti pranju in čiščenju. VOILE (voal) je lahka tančica iz bombaža, svile ali pa iz sintetičnih vlaken. ŽAMET (baržun). Prava stran je pokrita z gostimi tankimi dlačicami. Poznamo bombažni in svileni žamet. ZAHVALE JANEZ ZALETELJ Izgubili smo dobrega sodelavca, učitelja in prijatelja Janeza, ki nas je mnogo prezgodaj, v 55. letu starosti za vedno zapustil. Pred 25 leti je prišel k nam za poslovodjo prodajalne v Ljubljani na Miklošičevi ulici. Še danes se spominjam, ko sva se v njej prvič srečala. Prodajalna je bila zelo visoka. V njej so se prodajalke vsak dan namučile s plezanjem po visokih lestvah. Z njim smo načrtovali ureditev prodajalne. Kmalu smo lahko ugotovili, da smo dobili sodelavca, ki pozna svojo stroko, poleg tega pa je bil še izredno prizadeven, pošten in dober učitelj svojim sodelavcem. Prodajalna je pod njegovim vodstvom vsa leta napredovala in bila dolga leta med prvimi desetimi prodajalnami. Njegova aktivnost pa se ni končala v prodajalni. Sodeloval je tudi pri oblikovanju našega prodajnega programa, kakor tudi v samoupravnih organih, kjer smo zelo pozorno prisluhnili njegovim predlogom in pripombam. Poznal je uspešnost prodaje vsakega modela ki ga je imel v prodajalni, zato sem ga tudi rad spraševal za vzroke slabe ali dobre prodaje posameznega modela. Njegovi odgovori so bili vedno strokovni in so mi velikokrat pomagali pri svojem delu in delu sodelavca. Še posebno pa je bil priljubljen in cenjen med svojimi »kolegi« v prvi skupini naših prodajaln. Njegova vestnost in želja po boljših rezultatih mu je v zadnjih letih še posebej pa v času, ko je bilo v Ljubljani odprtih več novih čevljarskih prodajaln, vzela preveč moči in mu verjetno tudi pomagala v prerani grob. Tega se je tudi zavedal, vendar je kljub temu živel skoraj samo za trgovino in imel premalo časa za sebe in za svojo družino. Na zadnjo pot ga je spremilo veliko njegovih sodelavcev in prijateljev, še več pa ga je v mislih, kjer jim je oddaljenost in delovne obveze to preprečilo. Nismo se mn mogli zahvaliti za vse kar je naredil, zato pa se ga bomo vedno spominjali. V imenu sodelavcev in prijateljev Milan Jazbec Ob smrti dragega očeta PAVLA KOŠIRJA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem oddelka 501 za podarjeno cvetje in denarno pomoč. hči Milenka Klančnik LUCA BRČINA Verjeti ne moremo bridke resnice, da nas je zapustila tako mlada, na pragu življenjske ustvarjalnosti. Tako se je veselila dopusta, zaželeli smo ji srečno pot. Kako bi mogli slutiti, da bo njena življenjska pot končana na cesti. Nerazumljivo nam je, kako tako mlademu človeku, polnemu življenja, na pragu poti zrelega človeka, narava nenadoma preseka pot življenja. Spominjamo se je, ko je prišla daleč od doma iskat boljši kos kruha. Z njo smo se veselili, ko si je našla življenjskega sopotnika in si ustvarila družino. Prazno delovno mesto nas bo še dolgo spominjalo na sodelavko, mamico in ženo. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Sodelavke in sodelavci iz šivalnice Trbovlje Ob boleči izgubi moža in očeta JANEZA ZALETELJ ki nas je po težki bolezni prerano zapustil, se zahvaljujemo vsem njegovim prijateljem, kolegom in sindikalni organizaciji za izkazano denarno pomoč med njegovo boleznijo in po njej. Posebna zahvala tudi g. Slavki Jerebic za ves trud pri urejanju datuma za preiskavo, ki pa je žal ni dočakal. Zahvaljujemo se vsem za darovano cvetje in izrečena sožalja. Zahvaljujemo se g. Jazbec Milanu za poslovilni govor, kot tudi vsem ki ste ga pospremili k preranemu grobu. Hvala vsem, ki ste prišli k njemu na obisk ali povprašali za njegovo počutje ter mu dajali pogum. Žalujoči: Angela, Bojan in Jana Ob tragični izgubi drage žene in mamice LUCE BRČINA se iskreno zahvaljujem delavcem v obratu PEKO Trbovlje za pomoč, cvetje in izrečena sožalja. žalujoči mož s hčerko Ob izgubi moje mame KRISTINE POLJANC se iskreno zahvaljujem sodelavcem v oddelku orodjarna in tovarni za podarjeno cvetje, denarno pomoč, izrečena sožalja in spremstvo na zadnji poti. sin Tone z družino Ob smrti dragega očeta FRANCA GERMOVŠKA se zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam iz RPS za podar jeno cvetje in denarno pomoč. Breda Germovšek Ob izgubi mojega dragega očeta UROŠA KRŽETA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem v oddelku 529 za denarno pomoč in izrečena sožalja žalujoča hčerka Vida Srečnik z družino Ob boleči izgubi naše drage mame ANE VOVKO se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka 512/6 za denarno pomoč in izrečena sožalja. Prisrčna hvala! Martina Gramc z družino Ob izgubi očeta ŠTEFANA BOSMANA se iskreno zahvaljujeva za podarjeno cvetje in denarno pomoč sodelavkam in sodelavcem iz oddelka 510 in gumarne. hčerka Branka in sin Željko Ob smrti dragega očeta FRANCA DEBELJAKA se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo bivšim sodelavcem oddelka šivalnice 512 in sodelavcem SKK. hčerke: Mira, Marta in Francka Ob izgubi dragega očeta JANEZA JAZBECA se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz mizarske delavnice in TEP Orodjarna za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. sin Ivan Ob smrti dragega očeta DEMETRA FAJDIGA se iskreno zahvaljujem kolektivu Peko, posebno sodelavkam in sodelavcem nabavnega sektorja za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, denarno pomoč in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem iskrena hvala! sin Demeter z družino Vsem, ki ste dolga leta delali z menoj, preživljali dobre in slabe trenutke v tovarni in ste se na koncu, ob mojem odhodu v pokoj poslovili s stiskom roke ter čudovitimi darili, ki me bodo spominjala na vas drage sodelavke in sodelavci iz oddelka POLIURETAN. Vsem skupaj želim v bodoče kar največ delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Še enkrat vsem iskrena hvala! V mislih bom še večkrat pri vas. vaš sodelavec Adolf Kokalj Sindikatu strokovnih služb iskrena hvala za pomoč pri obnovi stanovanja, ki je bilo uničeno zaradi požara. Romana in Matej Polajnar Slovo bilo je težko, kajti leta dela v trgovini so vse prehitro minila. Moral sem izpreči in s »penzijo« začeti. Bila so tudi leta težkih preizkušenj z gradnjo lokala; toda spominjam se samo le najlepših trenutkov v kolektivu. Ne bom pozabil, ko so me prišli na dom obiskat sodelavci in prijatelji, ki prodajajo dodatni program, na čelu z Boštjanom ter kolegi: Roman, Miha, Lojze, Martin, Pavla, Alenka, Frida in predstavnik Elana. Iskreno se zahvaljujem za lepa darila, ki me bodo spominjala na sodelovanje. Prijetno slovo doma in v tovarni mi bo trajen spomin na resnične prijatelje. Prav tako se lepo zahvaljujem kolektivu iz prodajalne v Ljutometu, ki so me obdarili z lepim »spominskim sodčkom« na katerem so njihova imena; to me bo še dodatno spominjalo nanje. V spomin mi bo ostal lep zaključni večer. Vsem želim mnogo uspehov, tesnega sodelovanja in razumevanja v kolektivu in podjetju. LOJZE NIDORFER Ob zaključku mojega dolgoletnega dela v Peku, se najlepše zahvaljujem vsem delavkam, sodelavkam, sodelavcem, režiji 512, še posebno pa sodelavkam 512/5 za dragocena darila, ki mi bodo drag spomin na obdobje, ki smo ga preživeli skupaj. Hvala za vse lepe želje in prisrčno slovo. Vsem želim mnogo delovnih uspehov, dobre volje in medsebojnega razumevanja ter obilo sreče. Še enkrat prav vsem iskrena hvala! MARTA PINTARIČ Ob odhodu v pokoj se sodelavkam in sodelavcem iz pri-rezovalnice 512 iskreno zahvaljujem za lepo darilo in prisrčno slovo. Vsem skupaj želim v bodoče kar največ delovnih uspehov in veliko medsebojnega razumevanja. ANI HAFNER Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka ERS iskreno zahvaljujem za prelepo dragoceno darilo in prisrčno slovo. Obenem želim vsem veliko delovnih uspehov in osebne sreče. SLAVI GROS Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem v oddelku 520 iskreno zahvaljujem za prelepo darilo, ki mi bo drag spomin. Želim vam še veliko delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. JOŽE VALJAVEC Ob odhodu iz Vaše sredine se sodelavkam iz šivalnice 512/3 najlepše zahvaljujem za prekrasna darila, ki me bodo spominjala na Vas, iskrene želje, pozornost in razumevanje. Najlepša zahvala velja vsem tistim ki so mi karkoli dobrega naredili v teh 35 letih skupnega dela. Lepo je bilo delati z Vami. Vsem skupaj želim mnogo zdravja, medsebojnega razumevanja in delovnih uspehov. Vaša nekdanja sodelavka Marija Žugelj Sodelavkam delovne enote 512/5 se najlepše zahvaljujem za medsebojno sodelovanje ter lepo darilo in pozornost ob odhodu v pokoj. REZKA ŠVAB Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem podjetju PEKO za razumevanje, da mi je bilo omogđčeno delo v planinski postojanki »Kofce«. REZKA ŠVAB Vsem, ki so mi omogočili klimatsko zdravljenje v Čatežu, iskrena hvala. LOJZE PUNGARŠEK Ob odhodu v pokoj se naj iskrene j e zahvaljujem za prelepo darilo vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka 523, in jim želim še veliko delovnih uspehov ter medsebojnega razumevanja. FRANCKA HRIBAR Vsem sodelavkam 512/3 režiji, ki ste mi ob odhodu v pokoj izročili lepa spominska darila, prav prisrčna hvala. Darila mi bodo drag spomin na leta, ki sem jih preživela med vami. Obenem pa vam želim še v naprej veliko delovnih uspehov in zadovoljstva v Peku. Hvala in srečno! KATI OVSENEK Ob odhodu iz delovne organizacije se sodelavkam orodjarne, mehanične in sodelavcem mizarske delavnice in energetike najlepše zahvaljujem za prelepa darila. Vsem skupaj želim veliko delovnih uspehov. PERKO BRANKA DELAVSKI SVET 6. zasedanje delavskega sveta je imelo obsežen dnevni red. Uvodnik je bila informacija o poslovanju in tekoča gospodarska gibanja. Razpisna komisija je delavskemu svetu predlagala kandidata za predsednika poslovodnega odbora. S tajnim glasovanjem so člani za predsednika PO izglasovali: FRANC GRAŠIČ, diplomirani ekonomist se imenuje za predsednika PO Tovarne obutve PEKO za štiriletni mandat. Kandidat je razpisni komisiji predložil razvojni program. Na predlog razpisnih komisij sta za štiriletni mandat imenovana: Marija Šetinc, diplomirani inženir kemijske tehnologije za direktorja TEP PGP in Janez Slapar, ekonomist, za direktorja investicijskega sektorja. Delavski svet je v nadaljevanju sprejel sklep o uvedbi razpisnega postopka in imenoval razpisno komisijo za imenovanje: — direktorja TEP Mreža — direktorja prodajnega sektorja in — direktorja TEP Obutev. Potrjen je sklep o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo. Naslov družbe je TERMOSOL, Ormož d. o. o., s sedežem v Ormožu. Predmet poslovanja družbe je izdelava izdelkov iz termoplastov, tehničnih artiklov, predelava plastičnih mas ter nabava surovin, polizdelkov iz izdelkov in seveda prodaja doma in v tujini. Kot osnovni kapital vloži Peko 60 % delež, kar znaša 1.500.000 DEM. Peko bo vložek vplačal na ta način, da da v uporabo družbi in njeno last stroj za vlivanje TR (sin. guma) podplatov, potrebna orodja in prenos znanja. Družabnik g. Anton Jurkovič iz Ormoža bo družbi odstopil proizvodne prostore, opremo, del kapitala pa v gotovini. Za vsako poslovno leto bo družba pripravila zaključni račun, dobiček pa se bo delil v sorazmerju z vplačanim osnovnim blagom v osnovnem kapitalu. Delavski svet je potrdil inventurni popis v skladišču spodnjega usnja skladišču kemikalij, skladišču bencina in maziv. Inventurni popis ne odstopa od knjigovodskega stanja. Potrjen je bil nakup 200 delnic zavarovalnice Croatia, enota Varaždin, s katero že dalj časa sodelujemo, finančni odnosi pa se bodo širili, še posebej zato, ker bomo udeleženi v njihovem kapitalu. Delegati so potrdili spremembo člena sklepa prejšnjega zasedanja o izdaji obveznic. Marku Hočevarju, delavcu v RPS, je bilo odobreno stanovanjsko posojilo iz sklada sredstev za strokovnjake. Potrjen je bil odpis najlon traku iz skladišča furnitur, ker je postal neuporaben. Delavcu, ki opravlja delovno prakso v podjetju Donda v Italiji in izpopolnjuje znanje italijanščine, je bila potrjena odsotnost z dela z nadomestilom OD. V dodatni točki je bil zavrnjen ugovor na sklep komisije za kadrovske in splošne zadeve. Delavca je razporedila na delovno mesto ki ustreza izkušnjam in izobrazbi. V nadaljevanju je predsednik sindikata predlagal, da se prouči možnost nakupa čevljev v reklamacijskem oddelku, da bi delavci na ta način dobili čevlje po nižji ceni. Sprejet je bil sklep, da se delavcem ob daljši bolezni (nad dva meseca staleža), katerih dohodek na družinskega člana v letu 1989 ni presegel zneska 508,00 din, izplača denarna pomoč. 7. zasedanje (29. 8. 1990) Poročilo o sprejetih sklepih prejšnjega zasedanja je vsebovalo tudi poročilo delavske kontrole, ki je pripravila odgovora na dve vprašanji z izrednega zbora (štrajk 15. maja). Na sejmu v Bologni so bili samo tisti, katerih delo je povezano z novostmi na področju mode in materialov za izdelavo čevljev. Člani kolegija imajo enkrat letno »sindikalno zabavo«. Z letošnjo se je hkrati poslovil član kolegija, ki je odšel v drugo podjetje, s katerim poslovno dobro sodelujemo. »Račun« je bil v zmernih mejah, meni delavska kontrola. Potrjeni so bili inventurni popisi materialov v skladišču furnitur, drobnega inventarja, kurilnega olja, avtogum in avtodelov. Zavrnjena sta bila ugovora dveh delavcev, za katera je disciplinska komisija izrekla ukrep prenehanja delovnega razmerja zaradi neopravičenih izostankov, odklanjanja dela in fizičnega napada vodje proizvodnje v PUR. Tekoča gospodarska gibanja kažejo rahlo izboljšanje v primerjavi s polletnim poslovanjem. Informacija sovpada z aktivnostmi za pripravo predlogov s področja meril za obračun plač, interne zakonodaje in statusnih sprememb podjetja Peko. Polletni obračun je bil v obravnavi prve dni avgusta, delavski svet pa ga je potrdil. Po končanem razpisnem postopku je delavski svet sprejel sklep da se za: 1. direktorja TEP Mreža imenuje MILAN JAZBEC 2. direktorja TEP Obutev PAVEL ROBLEK 3. direktorja prodajnega sektorja NIKO HLADNIK za štiriletno mandatno obdobje. Kompenzirane so inventurne razlike v poslovalnicah: Banja Luka I, Sevnica, Rijeka II, Ljubljana V, Cri-kvenica, Črnomelj in Beograd IV. Tovorni avtomobil Renault Master s prevoženimi 400.000 kilometri ni več varen za vožnjo, zato ga bomo prodali Zastavi avto v Ljubljani. Sprejet je bil pravilnik o varstvu zraka. Veljati začne osmi dan po sprejemu. Potrjena je bila odsotnost z dela delavki iz prodajnega sektorja, ki bo odšla na usposabljanje v tujino. Pobuda sindikata za cenejši nakup čevljev iz reklamacij ima dobre učinke: 1. Kreditna prodaja je bila omogočena v času sezonskega popusta in znižanja 2. Vsak delavec Peka bo do 31. oktobra letos lahko koristil popust pri nakupu v trgovinah Peka v znesku 700 dinarjev, v času od 1. marca do 30. aprila pa v znesku 300 dinarjev. Delegati so opozorili na probleme zaradi preskromnih kapacitet v zobni in »nezdravih« odnosov v obratni ambulanti, ki niso v prid koristnikom zdravstvenih uslug. Prehod na takoimenovani evropski čas bo postopen, ko bodo usklajeni vozni redi, varstvo otrok in podobno. Akcija bo zajela vso tržiško industrijo hkrati, zagotovo pa to ne bo še letos. čevljar_____________________________ Glasilo tovarne obutve PEKO Tržič p. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Boris Janc, Matevž Jenkole, Edo Košnjek, Brane Plajbec, Marko Ručigaj, Marija Slapar — Naslov uredništva: PEKO Tržič, telefon 50-260 int. 230: — Tisk: Tiskarna Peko — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 4200 izvodov v slovenskem in 2100 izvodov v srbohrvaškem jeziku — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, upokojenci in štipendisti brezplačno.