•J PROBAN KA
PE KRANJ - Koroška c. 1, tel. 04 / 280 16 00 Poslovalnica za prebivalstvo posluje od 8. do 17. ure
i
COMPACTOFFICE
BTC CITY, Smartln»ka 140, Tel: 01,685.19.90, www bene.corrV!!UblJana»bene.oom
POTROŠNIŠKI KREDITI
Gorenjska y Banka
Banka j posluhom
mstm mere
OGLAS
Leto LV - ISSN 0352 - 6666 - št. 42 - CENA 210 SIT (13 HRK)
Kranj, petek, 31. maja 2002
Foto: Tina Doki
Moč nogometa
Danes se začenja svetovno nogometno prvenstvo, največji dogodek tega leta, zaradi katerega bodo ljudje na različnih koncih sveta jokali, se veselili, se pretepali, tudi umirali. Še nobenemu športu doslej ni uspelo toliko vplivati na ljudi, od predsednikov in bogatašev do navadnih klošarjev in potepuhov kot prav nogometu. Zakaj prav nogomet? Zato, ker je to v bistvu enostavna in vsem razumljiva igra, zato, ker lahko žogo brcnejo stari in mladi, moški in ženske, ker je dovolj, da za vrata zataknemo v tla dve paličici in se poskušamo v nogometnih strelskih sposobnostih. In ker je nogomet tak, se v njem obrača veliko denarja. Nogomet je tudi šport, v katerem lahko fantič z umazane ulice postane slaven in bogat. Tudi zato je nogomet magnet, tudi zato znajo brazilski in argentinski otroci na pamet zdrdrati imena svojih nogometnih zvezdnikov. To se že dogaja tudi pri nas. Moja 9 let stara vnučka vneto zbira sličice nogometašev in pozna igralce iz držav, o katerih seji prej še sanjalo ni.
Slovenija je v srčiki nogometa, v vrelišču cirkusa, kije najmanj toliko odmeven kot olimpijske igre. To ni pretiravanje, to je resnica. Zaradi naše udeležbe na svetovnem prvenstvu tudi v daljni Aziji vedo, da je na svetu tudi Slovenija in da je nogometna velesila. O nas se govori, ime naše reprezentance je na stavnicah, Slovenija je napisana na milijonih primerkov albumov in drugega propagandnega gradiva. Si sploh predstavljamo, kakšna promocija naša države je to. To je nogomet. In tem pogledu ima naš znameniti selektor Srečko Katanec prav, ko pravi, da smo mi na svetovnem prvenstvu svoje že dosegli, čeprav bi se vrnili domov brez zmage. Že sama uvrstitev na prvenstvo je nekaj fantastičnega zaradi nogometa. V nedeljo popoldne, ko bo igrala Slovenija tekmo s Španijo, za večino Slovencev ne bo drugega dogodka kot samo nogomet. Jože Košnjek
Danes na Gorenjskem oviran promet
Kranj - Danes, 31. maja, in jutri, v soboto, 1. junija, bo na Gorenjskem zaradi srečanja predsednikov srednjeevropskih držav na Bledu in Brdu pri Kranju vladal poseben prometni režim. Policija je za oba dneva napovedala večkratne občasne zapore cest na relaciji letališče Brnik - Bled z vsemi priključki na avtocestah in lokalna cesta Kranj-zahod - Brdo. Obvozi bodo urejeni. Danes bodo napovedane zapore med 8.30 in 12. uro, med 14.30 in 15.30 uro ter med 18. in 19.30 uro. Cesta med Kranjem in Brdom bo občasno zaprta med 14. •n 19.30 uro. Za jutri so popolne cestne zapore napovedane med 15. 'n 18. uro. Med 8. in 11. uro pa bo zaprta tudi cesta Bled - Gorje (do Blejskega gradu).
Policija voznike opozarja, da upoštevajo njihova navodila in se umaknejo mimovozečim vozilom za spremstvo. Vozilo z rdečo in modro lučjo vozi pred kolono, vozniki pa morajo tem vozilom dati prosto pot. Zadnje vozilo v koloni ima prižgani zeleno in modro luč, opozarjata na konec vseh prepovedi in omejitev, ki so veljale ob vozilo z rdečo in modro lučjo. S. Š.
Merkur odpira trgovski center
Jesenice - Kranjski Merkur bo danes na Jesenicah odprl nov trgovski center, ki so ga v manj kot štirih mesecih uredili iz nekdanjih treh skladiščnih dvoran.
V trgovskem centru so približno 3.000 kvadratnih metrov velika trgovina, gostinski lokal ter skladiščni in drugi potrebni prostori, ob nJem pa tudi 83 parkirnih mest. Izgradnja je stala 485 milijonov tolarji- Prihodnji mesec bo Merkur odprl trgovski center še v Kranju, avgusta v Celju, pripravljajo pa se tudi na odprtje štirih centrov na Hrvaškem.
Delniška družba k Prvem četrtletju do VečJi dobiček' kot rezultat še izboljša ga povprečja. Pozit delnici Merkurja, ki j
otna skupina Merkur je v letošnjem saj je v tem času ustvarila bistveno jkem obdobju. Aprilska prodaja je petino večja od lanskega mesečne-finančnem trgu se odražajo tudi pri u maja že presegla 20.000 tolarjev in
Za gozdove nov postopek
Upravno sodišče je v postopku za vrnitev 8.254 hektarjev gozdov v Triglavskem narodnem parku ljubljanski nadškofiji odpravilo odločbo ministrstva za kmetijstvo in zadevo vrnilo v ponovni postopek.
Kranj - Na ministrstvu so z vsebino odločbe zadovoljni, saj naj bi po izjavi ministra mag. Franca Buta potrdila njihovo stališče, da gozdovi v Triglavskem narodnem parku niso javno dobro in da za vrnitev v naravi ni ovir.
danja P°l 'eta po vrednosti porasla več kot za polovico.
C.Z., slika: Gorazd Kavčič
Ko je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano julija lani izdalo odločbo, s katero je 8.254 hektarjev gozdov v Triglavskem narodnem parku vrnilo v last in posest ljubljanski nadškofiji, so s pritožbo na upravno sodišče začeli upravni spor državno pravobranilstvo, Gozdno gospodarstvo Bled, Občina Bohinj, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in Društvo za okolje, družbo, naravo in zdravje Ljubljana. Tožniki so navajali, da je vrednost gozdov ob vračanju ocenjena prenizko, da so med vrnjenimi površinami tudi nekatere
javne ceste in celo del Dvojnega jezera in da vračanje v naravi sploh ni možno, ker so gozdovi v parku javno dobro. Ministrstvo je v zakonitem roku odgovorilo na vseh pet pritožb, pri tem pa je ugotovilo, da v njih ni novih dejstev, ki bi ovirala vrnitev v last in posest. Upravno sodišče je ugodilo tožbam državnega pravobranilstva, Gozdnega gospodarstva Bled in Občine Bohinj, zavrglo tožbi obeh društev ter odpravilo odločbo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in zadevo vrnilo ministrstvu v ponovni postopek.
Čeprav je odločba "padla", so na kmetijskem ministrstvu zadovoljni, saj je po besedah ministra mag. Franca Buta sodišče pritrdilo njihovemu stališču, da gozdovi v Triglavskem narodnem parku niso javno dobro, kar je bil glavni argument tožnikov v postopku, in
1».KRANJ 04 201 92 50>o
STAVBNO POHIŠTVO
da torej ni ovir za vračanje v naravi. Sodišče je odločbo odpravilo iz razlogov, ki po ministrovi oceni niso tako problematični in jih bo možno dokaj hitro odpraviti. Med takšne razloge sodijo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje pri vrednosti gozdov zaradi izgradnje gozdnih cest ter pri vračanju zemljišč, kjer so naravna jezera in ceste. Ko bo sodna odločba pravnomočna, bodo po napovedi mag. Buta ponovno vrnili gozdove v last in posest nadškofiji, pri tem pa bodo izvzeli sporne parcele, o katerih bodo odločili, potem, ko bodo preverili dejansko stanje.
Cveto Zaplotnik, foto: Gorazd Kavčič
O
H
O f\9
E  >l A
Slmtnijaks L|. d.o.o.
OVIZMARJE 512 52 32 u
■T I
Župan bo lahko le slovenski državljan
Državni zbor je včeraj nadaljeval razpravo o dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, po katerem naj bi dobili Romi mesto svetnika v 20 občinah. Že na letošnjih lokalnih
volitvah bodo lahko volili tujci, ki stalno bivajo v Sloveniji.
Ljubljana - O predlogih treh dopolnjenih zakonov, ki zadevajo lokalno samoupravo in lokalne volitve, so ta teden razpravljali poslanci državnega zbora: o zakonu o političnih strankah, o zakonu o lokalnih volitvah in o zakonu o lokalni samoupravi, ki ga spremt-
"preferenčnega glasu" na lokalnih volitvah. Volivec bo lahko na kandidatni listi posebej volil kandidata in mu dal preferenčni glas. Kandidati z največ prefercnčnimi glasovi bodo izvoljeni v občinske svete. S tem bo dana državljanom večja možnost odločanja, kdo jih
upravi je zanesljivo med tistimi zakoni, ki je doživel največ sprememb. Tokratna je že deseta. Spremembe zadevajo položaj in pravice zveze občin in združenja občin ter merila, na osnovi katerih bodo združenja lahko dobila status reprezentativnega združe-
Č1<*EK, K' V€ , M*? M0£e
*e »o* ob
SibM Kor
fV€D$£j>*'K
ST<*.t fcoT
njamo že desetič. V sredo so sprejeli dopolnjen zakon o lokalnih volitvah. V njem sta dve bistveni novosti. Prva je pravica tujcev, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji, sodelovati na lokalnih volitvah v Sloveniji z aktivno in pasivno volilno pravico, razen pri volitvah županov, kjer bodo tujci lahko volili, ne bodo pa mogli kandidirati. Novost je skladna s pravili Evropske unije. Druga novost pa bo večja vloga tako imenovanega
bo zastopal v občinskem svetu.
Včeraj naj bi se nadaljevala razprava o predlogu dopolnjenega zakona o političnih strankah. Tudi v Sloveniji bomo po zgledu držav članic Evropske unije omogočili tujcem s stalnim bivališčem v Sloveniji članstvo v političnih strankah. Prav tako v sredo ni bila končana razprava o predlogu spremenjenega zakona o lokalni samoupravi. Vlada predlaga več dopolnil. Zakon o lokalni samo-
nja. Vlada je tudi predlagala, da plače poslovodnih organov javnih zavodov, podjetij, skladov in agencij, katerih ustanoviteljica je občina, ne smejo presegati plače županov občin ustanoviteljic. Okrog plač, tudi županskih, je bilo precej razprave. Večina je menila, da tokrat ni primeren čas za dvigovanje županskih plač, ampak naj se te plače uredijo v začetku leta 2004, ko naj bi začel veljati zakon o plačah v javnem
133 lesni na
RAZUM
eksponatov do
Ifvfini MirLk<l .
Wm ULI j Vadnova 7
zaradi preselitve
samo ao zu. |uni|a
sektorju. V sredo je državni zbor v drugi obravnavi predloga zakona o lokalni samoupravi sklenil, da bodo tudi v občini Koper letos lokalne volitve, čeprav so bile zadnje volitve zaradi znanih zapletov in odločb Ustavnega sodišča v koprski občini leto kasneje kot drugje in bo mandat župana in občinskega sveta za eno leto kraj-
ši. Združena lista, katere član je sedanji župan, je temu nasprotovala in predlagala, da bi bile lahko šele leta 2006 v koprski občini lokalne volitve takrat kot v ostalih 191 slovenskih občinah. V drugi obravnavi je bilo tudi sprejeto dopolnilo, da bodo Romi dobili avtomatično sedež v svetih 20 občin. Zlasti Nacionalna stranka je
temu nasprotovala in menila, naj gredo na volitve tako kot vsi drugi. Predlagana sprememba pa jih postavlja v poseben položaj. Povedana je bila tudi bojazen, da se bodo Romi selili v občine, kjer imajo zagotovljen svetniški sedež, občine pa zaradi tega ne bodo dobile dodatnih sredstev.
Jože Košnjek
Nemški predsednik prišel prvi
Kranj - Predsednik Zvezne republike Nemčije Johannes Rau s soprogo Christine je prvi od predsednikov, udeležencev 9. srečanja predsednikov srednjeevropskih držav, prišel v Slovenijo. Posebno letalo Airbus 310 je pristalo na letališču Brnik že v sredo dopoldne. Nemški predsednik je bil v sredo v Ljubljani, včeraj pa je obiskal tovarno Gorenje v Velenju in občino ter Univerzo v Mariboru. Zvečer je bil že na Bledu, kjer se bo danes pridružil drugim predsednikom, ki bodo danes prišli v Slovenijo. Pred ostalimi je napovedal prihod v Slovenijo tudi hrvaški predsednik Stipe Mesič.
Uradno se bo doslej najmnožič-nejše srečanje predsednikov srednjeevropskih držav začelo danes, ko bodo dopoldne na letališče Brnik in nato v Grand hotel Toplice na Bledu začeli prihajati predsedniki. Skupaj jih bo z gostiteljem, predsednikom Republike Slovenije Milanom Kučanom 16. Popoldne bo na Brdu sestanek predsednikov na temo Srednja Evropa kot povezovalka združujoče se Evrope - dosežki transformacijskih procesov v Srednji Evropi, zvečer pa bo slovesno na Bledu, kjer bo
Predsedniško srečanje bo tokrat spremljalo okrog 300 novinarjev, fotoreporterjev in televizijskih snemalcev.
slovesna večerja, Beli salon v hotelu Toplice pa bodo preimenovali v Predsedniški salon. Nato bodo na jezeru prikazali legendo o potopljenem zvonu.
Jutrišnji program se bo začel na Bledu, kjer bodo pred Vilo Zora oziroma občino otvorili vodnjak v čast srečanju predsednikov, nato pa bodo obiskali Blejski grad. Na Brdu bo nato sklepno zasedanje in
v primeru lepega vremena konferenca za novinarje na trati pred dvorcem.
Predsednike spremlja v Sloveniji okrog 200 ljudi. Dogodek je tudi medijsko zelo odmeven, saj ga bo spremljalo okrog 300 domačih in tujih novinarjev. Srečanje predsednikov bo med drugim spremljalo 24 televizijskih postaj.
Jože Košnjek, slika Tina Doki
Dr. Janez Potočnik o vstopu Slovenije v Evropsko unijo
Slovenija je na drugem mestu po razvitosti
Slovenija je po razvitosti med članicami kandidatkami za vstop v Evropsko unijo na drugem mestu. Ko bomo v Evropski uniji, bodo pravila drugačna.
Jesenice - Dr. Janez Potočnik,
minister v vladi Republike Slovenije je na javni tribuni, ki jo je na Slovenskem Javorniku pripravila območna organizacija LDS Jesenice, spregovoril o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo in predstavil prednosti, koristi, a tudi pasti.
Med drugim je dejal, da je Slovenija med tistimi kandidatkami za vključitev, ki je najhitreje zaključila vsa pomembna poglavja in ima doma zadovoljivo podporo javnosti za vključitev. Slovenija je majhna, dobro gospodarsko razvita, ima stabilno vlado, podporo vseh političnih strank za vključitev in v Evropi uživa status dobro organizirane države. Kot pridružena članica se je le za las uspela vključiti, zdaj ji pa gre poleg Češke in Madžarske najbolje. Odprta so ostala le še vprašanja regionalne politike in kmetijstva, ki je za vse bodoče članice najbolj problematično poglavje.
Dr. Janez Potočnik v svoji predstavitvi ni zamolčal tudi nekaj neprijetnih dejstev, kajti prepričan je, daje vedno in povsod treba nastopati odkrito in transparentno. Dejstvo je, da je za več članic v Evropski uniji namenjeno manj denarja kot prej. Za Slovenijo nastaja resen problem zato, ker je med novimi članicami preveč razvita, saj je med sedanjimi članicami na 16. mestu, med novimi pa na drugem mestu po razvitosti. Slovenija dosega 72 odstotkov razvitosti unije in 152 odstotkov razvitosti kandidatk. V prihodnji Evropi bodo po vstopu novih članic kar velike razlike med razvitostjo. Vendar so prednosti našega vstopa večje kot slabosti. Slovenija je neto uvoznica hrane, raven
cen je podobna kot v Evropski uniji, hude probleme pa ima s kmetijstvom. Slovenska kmetija ima v povprečju 5,5 hektara, povprečna poljska 8,5 hektara, 80 odstotkov slovenskih kmetij dela pod težjimi pogoji, kmetje pa se ne morejo preusmeriti čez noč. Slovenija bo od leta 2004 do 2006 neto prejemnica pomoči iz Evropske unije, vprašanje pa je, kako ohraniti tak finančni status tudi v naslednjih letih.
Slovenija bo imela v evropskem parlamentu 7 parlamentarcev od 732, štiri glasove v evropskem svetu in enega komisarja izmed 25 - kar je več, kot bi ji po številu prebivalstva pripadalo. Člani Evropske unije bomo skoraj zaneslji-
vo postali v letu 2004, torej v letu in pol. Pogodba o pristopu bo ena, ratificiral jo bo evropski parlament, parlamentarci po zahodnih državah bodo sprejemali nove članice v paketu. Morda ne bo sprejetih vseh deset kandidatk, Slovenija pa lahko zanesljivo pričakuje, da bo sprejeta. Dr. Potočnik je tudi opozoril, da bodo pravila igre, zakonodajni red Evropske unije obvezujoči za vse članice in da bodo stvari nedvomno veliko bolj transparentne tudi v Sloveniji. Skupna zakonodaja bo za vse obvezna. Slovenija je že sprejela veliko novih zakonov, ki so usklajeni z evropsko zakonodajo.
Darinka Sedej
Za in proti Natu
Tržič - Mladi forum ZLSD Tržič in OO ZLSD Tržič pripravljata danes, 31. maja, ob 18. uri v gasilskem domu v Bistrici javno tribuno z naslovom Prihodnost in možnosti Slovenije v EU in Slovenija članica NATA. Svoje poglede in stališča do teh tem bosta predstavila poslanec ZLSD v državnem zboru RS Aurelio Juri in predsednik Mladega foruma ZLSD Luka Juri.
Prisegla kranjska tožilka
Ljubljana - Pred ministrom za pravosodje Republike Slovenije mag-Ivanom Bizjakom je v torek slovesno zaprisegla novoimenovana pomočnica državnega tožilca na Okrožnem državnem tožilstvu v Kranju Barbara Trebeč Debeljak.
Demokratska akcija pred kongresom
Kranj - Stranka Demokratske akcije Slovenije, ki deluje tudi v gorenjskih občinah, se pripravlja na kongres, ki bo junija. Na njem bodo delegati med drugim volili nove organe stranke in sprejeli delovni program. Na kongresu bodo sprejeli strategijo za lokalne volitve, na katerih bo stranka sodelovala, in za volitve predsednika republike Dopolnili bodo tudi statut stranke. J.K«
Se bo avtocesta znašla na sodišču
V Domžalah jim je prekipelo. DARS obtožujejo, da ne spoštuje določil uredbe lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Šentjakob - Blagovica in sporazuma med njimi in Darsom glede pododseka skozi občino Domžale. - Takšni zapleti so sicer poznani, včasih pa so jih reševali tudi kar s "tolažilnimi" cestami.
Domžale - Občinski svet občine Domžale se je zaradi gradnje avtoceste in neizvajanja določil iz uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Šentjakob - Blagovica sestal pred dnevi na izredni seji. O gradnji tega odseka in pododseka skozi občino Domžale je bil namreč med občino Domžale in delniško družbo DARS podpisan tudi sporazum o interesih občine, krajevnih skupnosti in občank ter občanov. Zdaj, koje ta odsek že skoraj končan, ugotavljajo, da vrsta določil v načrtu in sporazumu ni uresničenih. In tako se zdaj tudi na tem območju ponavlja zgodba, ki jo nekateri v Sloveniji, kjer so se srečevali na svojem območju z gradnjo avtocest, dobro poznajo.
munalna infrastruktura. Te poškodbe bo treba odpraviti. Moti jih, ker med samo gradnjo pri posameznih delih ni bilo potrebnih notranjih nadzorov, kar bo ob odprtju povzročilo nezadovoljstvo in vrsto težav v posameznih krajevnih skupnostih in med občani.
Nezadovoljni so zaradi poteka del in načina glede priključka Studa. Bliža se odprtje odseka avtoceste, neposredna okolica ob njej in v neposredni bližini trase pa je neurejena. Negotov je prenos novozgrajene komunalne infrastrukture v upravljanje pooblaščenih v občini. Odprto vprašanje je vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in zagotovitev trajnega vzdrževanja in upravljanja. Odprta so številna lastninska vprašanja za zemljišča, ki so jih izvajalci uporabljali ob gradnji avtoceste. Izvajalec oziroma DARS pa se je v sporazumu in določilih uredbe o lokacijskem načrtu z občino zavezal, da bo posredoval med gradnjo in po dokončanju različna poročila, ki jih ta trenutek še ni.
Cveta Zalokar Oražem
V Domžalah so na seji ugotavljali, da na primer ni bila pravočasna zgrajena obvozna ceso Vir. Tudi druge ceste oziroma dostopne poti do zemljišč ob avtocesti so Pomanjkljivo urejene ali pa nerešene. Zaradi gradnje so bile poškodovane nekatere naprave in Poti oziroma tako imenovana ko-
Opomin pred tožbo
Sklepi, ki so jih v Domžalah sprejeli na izredni seji občinskega sveta, so nedvoumni. Od delniške družbe DARS zahtevajo, da v 20 dneh občini predloži poročilo o opravljenih delih in programu še neuresničenih določil. V osmih dneh naj uprava Darsa predloži občini natančen načrt aktivnosti za uresničitev vseh ukrepov, ki so določeni v sporazumu, podpisanem med občino in Darsom. Rok, ki so ga sprejeli na občinskem svetu za uresničitev vseh ukrepov, je 30. junij oziroma do odprtja avtoceste na odseku Krtina - Kom-polje v občini Domžale. V Domžalah so odločeni, da bo občinska uprava vložila tožbo za izvedbo ukrepov, takoj pa je treba začeti s cenitvami poškodb zaradi gradnje avtoceste na občinski infrastrukturi. Hkrati pa mora občinska uprava po ocenitvi vročiti Darsu opomin pred tožbo in v njem določiti roke, v katerih mora DARS odpraviti poškodbe. Za vsak posamezni objekt zahtevajo rok, do katerega bo odpravljena škoda in le-ta obnovljen.
Cesta Vir, Studa in cestnina
Izgradnja obvozne ceste Vir ne poteka po programu. Zato naj DARS v 20 dneh predložili program gradnje in dinamiko do odprtja te obvozne ceste. Na podlagi določil lokacijskega načrta za avtocesto bi se morali že začeti tudi
postopki za ugotovitev upravičenosti avtocestnega priključka Studa. Ker glede tega ni bilo še nič narejenega, zahtevajo, da DARS takoj začne postopek za odločitev o tem priključku.
Cestninske postaje
V občinskem svetu tudi odločno nasprotujejo postopkom, ki bi omogočili umestitev dodatnih cestninskih postaj na odseku avtoceste. Ker na začetku takšnih opredelitev ni bilo in niti tovrstnih razmišljanj, zdaj odločno nasprotujejo kakršnemukoli spreminjanju sistema cestninskih postaj. Ce pa bi se zgodilo, da bi na kakršenkoli način prišlo do sprejema predpisa, ki bi dovoljeval selektivno izgradnjo cestninskih postaj v državi, konkretno postaj v Krti-
ni oziroma Domžalah, morata županja in občinska uprava takoj vložiti zahtevo za presojo predpisa ali akta pri ustavnem oziroma upravnem sodišču.
In ker v občini do zdaj niso sprejeli nobenega poročila o izvajanju nadzora Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, zahtevajo v Domžalah, da pristojni inšpektor do 15. junija občini posreduje poročilo o nadzoru.
Naprave brez upravljavcev
V Sloveniji je ta trenutek še vedno nerešeno tudi vprašaje prenosa vodnogospodarskih objektov in naprav pa tudi drugih infrastruktur, ob izgradnji avtocestne mreže na upravljavce vodotokov in druge infrastrukture. Občinski svet zato ocenjuje, da mora vlada R
Iz dimnika se sploh ne bo kadilo
Od leta 1997 načrtovani projekt daljinskega ogrevanja na biomaso v Preddvoru dobiva konkretne obrise. Ta teden so začeli z gradnjo kotlovnice, središče Preddvora je razkopano, ker napeljujejo toplovod, medtem pa so investitorji skupino občanov odpeljali na ogled
podobnega energetskega projekta v sosednjo Avstrijo.
Preddvor, VVolfsberg - Odkar v občini Preddvor prepričujejo občane, da je daljinsko ogrevanje na biomaso ekološko čisto in ekonomsko sprejemljivo, so organizirali že več tovrstnih ekskurzij. Ena med njimi je bila tudi v Gornji grad, ki skupaj s Preddvorom >n občinama Nazarje in Solčava tvorijo konzorcij občin, vključenih v pilotski projekt takšnega ogrevanja, tega pa v veliki meri financira evropska fondacija Phare. Večkrat pa je bila cilj ekskurzij so-Sednja Avstrija, kjer je vsaj petsto energetskih sistemov, ki kot vir energije uporabljajo biomaso.
Tokratni obisk polnega avtobusa Preddvorčanov in okoličanov ter nekaterih v projekt vpletenih gostov je imel za cilj VVolfsberg. Razloga sta bila dva: v tem mestu je tovarna kotlovne opreme Kohl-°ach, kjer je naročen tudi kotel za kurilnico v Preddvoru. Največ zanimanja za kotle za biomaso je trenutno v Italiji, veliko so jih izdelali za avstrijske potrebe, sedaj F>a se vse bolj odpirata tudi hrvaško in slovensko tržišče, pravijo v Kohlbachu. Prcddvorski kotli so
ravnokar v delu, junija bo oprema dokončana in že sredi prihodnjega meseca jo bodo vgradili, so odgovorni za projekt povedali v VVolfs-bergu. Drugi razlog za obisk v bližnjem kraju onstran avstrijske državne meje pa je turistično naselje Prebl, ki se iz skupne kotlovnice s Kohlbachovimi kotli že greje na biomaso. Gre za manjše naselje na nadmorski višini 920 metrov (približno toliko kot Jezersko na naši strani meje), kjer je lesne biomase dovolj, ljudem pa
od 27. maja do 10. junija
Okna 4 f\
TERM0T0N I U%
iz zaloge
cenejša
Ugodnost velja za gotovinsko plačilo ob naročilu
ŠK0FJA LOKA, Kidričeva 58, tel.:(04) 511 34 18, 511 34 19, fax:(04) 513 27 61
Winda.trijd,d.d. 4220 ŠKOFJA LOKA   td., 04/511 30 00   fttk8! 04/513 42 61
•--••>;■.:>..,>„;.... https//www.jelovioa.ri   E - mail: info«jelovica.si
je veliko do tega, da se ohranita lepa narava in čist zrak. Kurilnica stoji sredi vasi, v najožji soseski so šola, banka, gostilna in več individualnih hiš, ki so v strnjenem jedru priključene na skupno kotlovnico. Slednjo smo si ogledali: večino prostora zavzame deponija, v kateri je lesna biomasa (zmleti ostanki lesa), ki jo posebna naprava ob kotlu dozira in po tekočem traku pošilja v kurišče. Njena energija segreva vodo, ki je po ceveh speljana do posameznih odjemalcev. Slednji sprejemajo energijo iz vročevoda na toplotnih postajah, od koder potem energija potuje po vsem objektu. Malce netipično toplotno postajo smo si ogledali v vaški šoli.
Saje bodo tuširali
Obiskovalci so bili še posebej pozorni na dejstvo, da je kurilnica z dimnikom sredi naselja, kar sosedov očitno ne moti. Od gostiteljev smo ob tem tudi slišali, da tukajšnja naprava ne premore toliko filtrov in drugih varoval, ki čistijo izpuhe, kot jih bo imela preddvorska. Odgovorni za projekt zagotavljajo, da se iz dimnika ne bo kadilo ne črno ne belo, celo več, iz njega ne bo videti niti pare. Gre namreč za to, da dimni plini potujejo skozi več filtrov, v kondenzacijski napravi pa se ohlajajo in na koncu se "tuširajo" še saje. Tako je edini odpadek mulj, ki se zbira v posebnem za-logovniku in ga bo po zagotovilih vlagateljev za sod ali dva na mesec.
Druga prednost tega sistema pa je dejstvo, da s temperaturo dimnih plinov grejejo ohlajeno vodo, ki se po toplovodu vrača od odjemalcev nazaj k viru. Nazadnje so povedali tudi, da je kondenzacij-ska naprava zelo draga, toliko kot ves ostali kotel, vendar za ekološko čisto kurjenje v prihodnosti ta žrtev ni prevelika.
Obiskovalci so si tokrat lahko ogledali tehnologijo kurjenja in
Pogled v kotel, kakršen bo tudi v Preddvoru.
se prepričali, da ta stvar res deluje ekološko sprejemljivo. Informacij o tem, kako je z upravljanjem sistema (menda ima koncesijo za ogrevanje zasebnik), kje dobivajo biomaso (v Avstriji dostop do tega energetskega vira ni problem, izbiraš lahko najcenejšega ponudnika), koliko jih stane ogrevanje in podobno, pa tokrat niti niso iskali. Te bodo zanimivejše potem, ko se bodo v Preddvoru že greli po novem.
Po termninskem planu bo to že letošnjega oktobra, zagotavljajo odgovorni v Energetiki Preddvor, ki sta jo letos ustanovila občina Preddvor (51-odstotni delež) in firma Thermoglobal (49-odstotni delež), v slednji sta partnerja blejsko podjetje El-tech Mulej in avstrijska firma Steirische Fernvvar-me.
Za financerje projekta že vemo: Phare, avstrijski ekološki sklad in slovenska ministrstva, vsi s približno enakimi deleži, dodati pa bo treba še kak kredit. Gradnja kotlovnice se je začela ta teden, omrežje prav tako gradijo, poleti bodo opremili kotlovnico, jeseni začeli priključevati toplotne po-
staje, septembra bodo sistem poskusno zagnali in oktobra z začetkom kurilne sezone začeli kuriti. V prvi fazi, ki bo končana letos, bodo priključili 176 objektov (poleg zasebnih hiš tudi večje porabnike kot sta šola in Jelovica), v naslednjem letu še 36 (takrat pride na vrsto naselje Hrib, doma starejših občanov, v prihodnjih osmih letih pa bo v sistemu lahko 282 objektov, pravi Jože Torkar iz podjetja El-tech Mulej. Slednje ima kar nekaj izkušenj s postavitvijo tovrstnih energetskih sistemov, med drugim tudi v sosednji Avstriji.
Biomasa za desetino cenejša od kurilnega olja
Preddvorski sistem po porabil okoli 8000 ton lesne biomase letno. Pričakujejo, da jo bo 70 odstotkov zagotavljala Jelovica, ki bo tudi večji odjemalec toplotne energije, ki jo bo potrebovala za ogrevanje objekta in za sušilnico lesa. Kolikšna bo cena tega energetskega vira, najbolj zanima občane. Vlagatelji zagotavljajo, da bo cenejše od ogrevanja na kurilno olje za kako desetino, v Preddvoru pa so ravno ta teden na občinskem svetu ponudili v razpravo tarifni pravilnik. Povprečna cena kilovatne ure energije i/, biomase bo 10,6 tolarja, pravi Damjan Mulej iz podjetja El-tech Mulej, natančnejša cena pa bo odvisna od odjema. Cena je namreč sestavljena in fiksnega in variabilnega dela, o čemer pa bodo uporabnike še podrobneje seznanili.
Toplotne postaje, ki jih bodo posamezna gospodinjstva dobila v uporabo (kot lastnica jih bo dolžna vzdrževati Energetika Preddvor), bodo uporabniki priključili na obstoječe centralno ogrevanje. Stari način ogrevanja bodo lahko opustili, lahko pa ga bodo ob novem tudi obdržali, so slišali na predstavitvi v Wolfsbergu.
Danica Zavrl Žlebir
Slovenije uskladiti ta vprašanja med Ministrstvom za promet in zveze in Ministrstvom za okolje in prostor ter poskrbeti za prenos vodnogospodarskih objektov in druge infrastrukture na ustrezne upravljavce.
Tudi zato naj DARS najkasneje do 15. junija pojasni, kdo bo vzdrževal v prihodnje melioracijske kanale i/, melioracijskega sistema, kamor je speljana meteorna voda iz avtoceste, v krajevni skupnosti Krtina in1<rajevni skupnosti Dob. Terjajo tudi pojasnilo, ali bodo melioracijski kanali, ki so bili zgrajeni že pred časom, prenesli povečane količine meteorne vode iz avtocestnih površin.
Zgodba o jari kači
Domžalska županja in poslanka državnega zbora Cveta Zalokar Oražem je odločena, da sicer pogosta zgodba iz preteklosti v zvezi z gradnjami avtocest in uresničevanjem sporazumov po izgradnji v njihovem, domžalskem, primeru ni izvedljiva. Ničkolikokrat se je namreč že zgodilo, da so na koncu ob izgradnji ceste "prizadeti" in izvajalci oziroma investitorji sprejeli še en sporazum. Recimo, da bo občina poskrbela za odpravo vseh škod in različnih dogovorov, za to pa bo dobila urejen cestni odsek, ki bi ga sicer morala po programu enkrat v prihodnosti urediti sama. Težava je bila potem, da v občini včasih še lep čas niso našli denarja za vse potrebne sanacije in rešitve nesporazumov ter napak.
Tokrat, torej naj ne bi bilo tako. Strokovni poznavalci gradnje avtocest pa vedo, da takšen način gradnje, kot ga poznamo in prakticiramo pri nas, nujno narekuje sporazumevanje s podpisi na začetku in pogosto potem ko je glavni projekt končan, še enkrat. Mi namreč ne pristajamo na ponekod uveljavljeni način gradnje avtocest, da izvajalci pri gradnji avtocest vozijo in delajo vse na trasi bodoče avtoceste. Tam zato različnih zgodb o jarih kačah zaradi uresničevanja recimo tovrstnih sporazumov in določil skorajda ne poznajo.
Andrej Žalar, foto: Gorazd Kavčič
www.gorenjskaonline.com
Odgovorna urednica
Marija Volčjak
Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje
Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure. Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 80 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 210 SIT (13 HRK za prodajo na Hrvaškem).
Spet bodo postavili spomenik NOB
Sredi junija bodo v Trbojah slovesno odkrili spomenik NOB, ki so ga na pokopališču postavili leta 1965 v spomin na 15 domačinov, nato pa so ga leta 1994 odstranili, ker so gradili mrliške vežice.
Kranj - Svet kranjskih sindikatov je v petek gostil kolege obalne sindikalne organizacije, s katero jih druži skupna preteklost. Pred desetletjem so bili Kranjčani in sindikalisti z obale prvi, ki so ustanovili sodobna sindikalna servisa za delavce, tedaj so se tudi oboji povezali s Konfederacijo 90, ki jo vodi Boris Mazalin. Gostje iz Sveta obalne sindikalne organizacije, ki jo vodi Marij Černe, so si skupaj z gostitelji ogledali proizvodnjo v Iskraemeco, ki ni le uspešno podjetje, pač pa za zgledno velja tudi s sindikalnega vidika. Obiskali so tudi Iskro Ero, popoldne pa na družabnem srečanju izmenjevali sindikalne izkušnje.
D.Ž., foto: Gorazd Kavčič
Trboje - Na dogodke druge svetovne vojne v Trbojah spominja več obeležij. Sredi vasi je spomenik 24 padlim borcem, talcem in žrtvam ubojev ter internacij iz Trboj in bližnjih vasi, spominsko obeležje terenskemu aktivistu Jerneju Bohincu, po domače Mlinarju, spominska plošča padlim in umrlim vaščanom na pročelju vaške cerkve in spomenik 15 med vojno umrlim domačinom na pokopališču. Slednji je že od leta 1994, kar so gradili mrliške vežice, spravljen v depoju.
Februarja lani so svojci žrtev s spomenika s podpisi zahtevali, da se spomenik znova postavi, saj je
bilo tako dogovorjeno ob gradnji mrliških vežic. Sedaj so slednjič dočakali. Od lani se v ta namen
Tekmovanje in zabava za vse
V soboto, 25. maja, so v OŠ Antona Janše priredili že šesto tekmovanje v znanju iz spoznavanja družbe učencev osnovnih šol s prilagojenim programom. Udeležilo se ga je 74 učencev iz 22 slovenskih šol. S prvim, drugim in tretjim mestom jih je kar 32 osvojilo naslov letošnjih državnih prvakov.
Radovljica - Prireditev, ki so jo poimenovali Potujmo, rešujmo, tekmujmo in postaja že tradicionalna, je bila pred sedmimi leti plod ideje Nataše Dmitrovič, učiteljice 8. razreda na OŠ Antona Janše v Radovljici. Zakaj se ne bi tudi otroci osnovnih šol s prilagojenim programom med seboj srečevali in tekmovali v šolskem znanju? Tekmovanja bi jim bila v spodbudo, dosežki zbujali samozavest, spoznavali bi svoje vrstnike, se prijetno zabavali in videli kaj novega... Za njih je noč in dan sestavljala zabavne rebuse, križanke, sestavljanke, uganke, kvi-ze, teste in vprašanja, ki so na zabaven način otroke spodbudila k učenju, ob katerem so se tudi zabavali. Sprva so bili nekateri mnenja, da na videz zapletenim sestavljankam otroci ne bodo kos, vendar so ji ti zelo radi reševali. Predstavili so jih tudi učencem ostalih šol s prilagojenim programom in vselej so bile dobro sprejete. Ob podpori učiteljskega zbora in na predlog ravnatelja šole Franca Marklja sta zamisel o tekmovanju podprla tudi Zavod Republike Slovenije za šolstvo in Ministrstvo za šolstvo, znanost in
Mobiliziranci na Brezjah
Kranj - V četrtek, 6. junija, ob 10. uri se bodo v slovenskem narodnem svetišču na Brezjah zbrali preživeli Slovenci, ki so bili med letoma 1942 in 1945 mobilizirani v nemško vojsko, njihovi svojci in potomci ter državljani, ki želijo delovati za mir in za srečno prihodnost brez vojne. Letos poteka 60 let od začetka mobilizacije. Mašo bo daroval stolni kanonik, prelat dr. Borut Košir, sicer doma iz Tržiča. Po maši pa bo v parku pred baziliko srečanje in priložnost za obujanje spominov iz poti po krvavih ^poljanah, je zapisal inž. Alojzij Zibcrt. V redno nemško vojsko je bilo mobiliziranih okrog 90.000 slovenskih fantov in mož z Gorenjskega in Štajerskega. Padlo jih je nad 15.000. Za nekaj tisoči se je zgubila vsaka sled, nad 16.000 pa se jih je vrnilo kot invalidov. Vojaki so se v pričakovanju najhujšega na frontah in v ujetništvu upali na pomoč Marije z Brezij, po srečni vrnitvi domov pa so seji mnogi zahvalili za preživetje. Leta 1995 so na Brezjah v baziliki vzidali spominsko ploščo, ki jo je blagoslovil tedanji ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Od tega leta se vsako leto vračajo na Brezje, pod Marijino varstvo.     J.K.
www.gorenjskaonline.com
šport, ki sta financirala tudi izdajo posebnega delovnega zvezka s številnimi zabavnimi ugankami in vprašanji. Najboljši učenci osnovnih šol s prilagojenim programom, ki pred tem tekmujejo med seboj že na šolah, se zdaj vsako leto srečajo v Radovljici in nekateri vselej povedo, da radi pridejo, saj so druženja otrok zelo prijetna. Organizatorji jih po tekmovanju ob lepem vremenu vselej peljejo na izlet v bližnjo okolico.
Letošnjega 6. državnega prvenstva se je udeležilo 74 učencev iz dvaindvajsetih osnovnih šol iz vse Slovenije od 5. do 8. razreda. Med njimi so sodelovali vsi, ki so pred tem dosegli največje število točk. Po reševanju nalog, so se zbrali v večnamenskem prostoru OŠ Antona Tomaža Linharta, kjer jih je do razglasitve rezultatov zabaval Adi Smolar. Smeha, dobre volje in petja je bilo med otroci veliko,
zadovoljstva nad uspelo prireditvijo pa med učitelji in mentorji tudi. Kar 32 učencev je s prvim, drugim in tretjim mestom osvojilo naslov letošnjih državnih prvakov, šest pa jih je doseglo tudi vseh 20 možnih točk. Med njimi
so bile tudi udeleženke gorenjskih šol: Sabina Pjanič iz OŠ Helena Puhar Kranj in Omela Horn iz OŠ Antona Janše Radovljica iz
7. razreda ter Janja Gogala iz OŠ Antona Janše iz Radovljice iz
8. razreda. Katja Dolenc
Zlata poroka na Gori pri Komendi
Gora pri Komendi - V nedeljo sta praznovala zlato poroko 74-letna Stane in Eli Štele iz Gore 1 pri Komendi, po domače Aleševa z Gore. V življenju so se jima rodili štirje otroci Stanko, Minka, Marjan in Brigita. Še vedno dela-
sestra slavljencev Mici in Janez. V nedeljo dopoldne je bilo slovesno na njihovi, Aleševi domačiji na Gori pri Komendi. Krajani so jima pripravili bogato predstavitev kmečkih običajev in navad, kjer je sodelovala skoraj vsa vas,
žulje sta pustila, da domačijo sta ohranila". Domači so za praznik napekli peciva za vso vas, za veselo razpoloženje pa je poskrbel harmonikar Janez Slatnik iz Gore pri Komendi. Janez Pogačar z ženo Vido, ki sta lani praznovala zlato poroko, pa sta slavljencema izročila hleb doma pečenega kruha.
Cerkveni obred zlate poroke so opravili še s petimi drugimi zakonskimi pari v farni cerkvi sv. Petra v Komendi. Skupaj so si še enkrat, kot pred 50 leti obljubili zvestobo zakonski pari Francka in Lovro Grkman iz Križa, Vera in Jože Zalokar iz Žej, Marija in Nande Lah iz Suhadol, Mici in Jože Kočar iz Most, Francka in Alojz Ribnikar iz Nasovč ter Eli in Stanko Štele iz Gore pri Komendi, ob prisotnosti g. župnika Zdravka Žagarja in patra Lojzeta Marklja. Janez Kuhar
sestaja poseben organizacijski odbor, ki ga vodi slovenski notranji minister dr. Rado Bohinc, domačin iz Trboj, vnuk pokojnega Jerneja Bohinca, ki so ga ubili domobranci. V odboru so še Ciril Sitar, svetnik občine Šenčur, župan občine Franc Kern, predsednik KS Trboje Franci Sekne, Jelka Pire iz Zveze borcev Trboje, Ivan Jenko in Jože Bohinc, predstavnika svojcev vojnih žrtev, razen njih pa še predstavniki Območne organizacije ZZB Kranj, Upravne enote Kranj in Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Tudi majhne Trboje so med vojno prispevale svoj delež k partizanskemu odporu, pozimi leta 1941 je bil tam na pobudo Vinka Jenka in Miha Bizjaka organiziran tudi prvi odbor Osvobodilne fronte. Več domačinov je delalo za odpor na terenu, med njimi tudi Jernej Bohinc, Mlinarjev po domače, saj je njegova domačija ob Savi stala na kurirski poti, ki je povezovala območje Sorskega polja in Škofje Loke do obeh dolin, Medvod in Rašice, kjer je
imela sedež ena od kurirskih postaj. Zaradi vsega tega je bila vas večkrat tarča okupatorjevega nasilja, aretacij, izseljevanj, vaščani so padli tudi kot talci, več jih je šlo leta 1944 tudi v partizane, Mlinarjev Jernej pa je umrl leta 1944 kot žrtev domobranskega nasilja. Več vaščanov je v štirih vojnih letih dalo življenje in tem so na vaškem pokopališču leta 1965 postavili spomenik. Leta 1994, ko so na pokopališču gradili mrliške vežice, so ga začasno odstranili, z obljubo, da ga postavijo na drugem mestu.
Po letu dni priprav bodo spomenik slednjič odkrili. Slovesnost bo v soboto, 15. junija, na njej pa bodo sodelovali mešani pevski zbor Trboje pod vodstvom Francija Sekneta, Ženski pevski zbor Lipa Kranj pod vodstvom Dragu-ške Vlašič, recitatorji Kulturnega društva Trboje in učenci glasbene šole Piano Forte. Spomenik bo odkril župan občine Šenčur Franc Kern. Med povabljenimi gosti bodo tudi svojci žrtev.
Danica Zavrl Žlebir
Na zdravje mladost
Radovljica - Člani lokalne akcijske skupine občine Radovljici (LAS), posvetovalna skupina župana za preventivo odvisnosti je pretekli petek izvedla propagandno akcijo, s katero so želeli popularizirati brezalkoholne napitke - koktejle. V mesecu maju, so V sodelovanju s Srednjo gostinsko šolo Radovljica organizirali prireditev za mlade Na zdravje mladost, kjer je ob prijetnem druženju in glasbi posameznik lahko brezalkoholne koktejle tudi pokusil ali celo kaj prigriznil.
Na novinarski konferenci, ki se je odvijala uro pred prireditvijo, nas so z pristopom k podpori mladim za zdravo druženje brez odvisnosti seznanili župan občine Radovljica Janko S. Stušek, ravnateljica Srednje gostinske šole Marija Koman, učiteljica praktičnega pouka Slavka Zvodnik in pozornost pa je bila namenjena predstavnicama LAS-a, predsednici Vilmi Kersnik in Mateji Šparovec. LAS je ustanovil župan (prvo skupino že leta 1992) kot posvetovalno skupino strokovnjakinj in strokovnjakov, predstavnikov različnih institucij v lokalni skupnosti. Pomeni pa sodoben način povezovanja in večstranski pristop k realnim izzivom v občini, kajti mladi današnjega časa so vse bolj izpostavljeni nevarnim pastem zlorabe različnih drog, med katerimi alkohol zaradi neizmernih škodljivih posledic zavzema prvo mesto. Člani LAS-a se zavedajo dejstva, da je veliko število gostinskih lokalov v neposredni bližini šol. Mladi se v gostinskih lokalih zelo radi zadržujejo predvsem iz enega razloga - zaradi prijetnega druženja. Žal se temu največkrat pridruži alkohol. In ne za-
radi želje po opijanju, temveč enostavno zato, ker je tu, ker ga vsi pijejo, ker to ni nič takega in ker je to dovoljeno. Vse dokler občasno uživanje alkohola ne preide v navado in navada v odvisnost. LAS poskuša v zadnjih desetih letih s svojimi akcijami spodbuditi zdrave in ustvarjalne načine preživljanja prostega časa in mladim pomagati pri prehodu iz otroštva v odraslo dobo.
Dijaki zaključnega letnika programa gostinski tehnik in zaključnega letnika programa gostinska dela, poklic kuhar so mladim degustirali dobrote, ob katerih je njihov projekt Jejmo zdravo z naravo res poudaril besedo "zdravo". Za obiskovalce so poleg hrane zanimive predstavitve mešanja brezalkoholnih napitkov z zanimivimi imeni, kot Havaji, Sladolino, Drugo sonce še dodatno osladili dan. Flegmatiki, Big bang, dijaška skupina SETŠ, Miha Čufar in Klemen Černe, katerega obraz se je zadnjih nekaj sred redno pojavljal na ekranih Kanala A, kot ene izmed oseb Popstarsov, pa so poskrbeli za prijetno glasbeno spremljavo celotne prireditve.
Alenka Brun
ta na urejeni kmetiji, pomagajo po jima vsi otroci, še posebej pa njihovi vnuki. Kmetija je opremljena s stroji, dokupila pa sta tudi nekaj zemlje, v nedeljo pa je bila pri njih na ogled stara kmetijska mehanizacija in številni gospodinjski pripomočki, stari tudi sto in več let. Ker sta vedno rada pomagala sokrajanom, kolikor sta le mogla, zato so se k nedeljskemu praznovanju radi vključili vsi krajani. Mama Eli je bila pred dobrim letom dni še posebej vesela pokojnine ter dodala "Bogu hvala, za najino življenje lahko rečem, daje bilo srečno."
Slavljencema so domačini že v petek popoldne pred njihovo domačijo postavili dva visoka mlaja, darovala pa sta jih brat in
da je vse potekalo po načrtih, pa je skrbel Stane Jenko. Kljub deževnemu vremenu je bilo na njihovem dvorišču živahno vse od zgodnjih jutranjih ur. Najprej je bilo zaradi slabega vremena potrebno postaviti dodatno streho, da so lahko prikazali številne stare kmečke običaje, ki pa niso bili zanimivi le za slavljenca, ampak tudi za številne krajane, ki so se vključili v prikaz običajev in navad. Za uvod v praznovanje so, kot se spodobi za takšen praznik, zapeli nekaj pesmi "Prijatelji", zlatoporočenca pa je nagovoril in jima čestital ob visokem jubileju v imenu Gorjanov Miro Pogačar ter med drugim dejal: "Gorjani smo se potrudili, da starih časov ne bi pozabili. Videla bosta, kje
Arheološka odkritja v Mengšu
Ob mednarodnem dnevu muzejev so odprli priložnostno razstavo
Mengeš - Muzej Mengeš je v Galeriji Mežnariji na Trdinovem trgu sredi minulega tedna odprl priložnostno razstavo ob mednarodnem dnevu muzejev. Razstavo so opremili z nekaterimi arheološkimi najdbami, ki so jih odkrili pri zadnjih zaščitnih izkopavanjih na Zadružniški in Zoranini ulici v Mengšu.
Zaščitna izkopavanja z arheološki nadzorom so potekala dobre štiri mesece, začela pa so se oktobra 2001. Pred popolnim uničenjem so takrat rešili 21 halštatskih in zgodnjesrednjeveških grobov. Na razstavi, ki bo odprta do 2. junija, so predstavili bogate jn za stroko izredno zanimive pridatke iz skeletnega
groba številka 5, ki so jih dobili iz restavratorskega oddelka Narodnega Muzeja Slovenije. Izkopavanja in pridatki iz petega skeletnega groba kažejo, da ta grob sodi v obdobje preseljevanja ljudstev, to je v čas 600 let po Kristusu. Žgani grobovi, ki so jih prav tako odkrili pa so iz starejše železne dobe.
Vse dosedanje najdbe ob nadzornih izkopavanjih še ne omogočajo natančne in dokončne etnične opredelitve. S sedanjimi najdbami pa so vsekakor postavljeni temelji za nadaljnja raziskovanja. Zato upajo, da bodo na mengeškem območju kmalu priča novim bogatim odkritjem, ki bodo dala bol) zanesljive podatke in razlage. Andrej Žalar
Šolarji čistili planinske poti
Petošolci Osnovne šole Bistrica pri Tržiču nadaljujejo projekt Ohranjajmo planinske poti čiste. Sredi maja so očistili
okolico Doma pod Storžičem.
Nagrade za čiste zobe
Tržič - V projektu je sodelovalo 65 učencev petih razredov in 8 učiteljev bistriške osnovne šole. Tako kot lani so tudi letos čistili planinske poti na širšem območju Doma pod Storžičem in primerjali njihovo stanje z minulim letom. Ugotovili so, da so prehojene planinske poti iz leta v leto manj onesnažene, največ odpadkov pa je na mestih, kjer pohodniki parkirajo svoja vozila. Prva skupina je očistila priljub-  jekt Ohranjajmo planinske poti či-
ljeno pot "čez senožeti" in širšo okolico Doma pod Storžičem, druga skupina je nadaljevala pot do Male Poljane, tretja se je lotila Poti od Loma do kmetij "pr' Tič" in "Pavšel" ter se prek Srpičja spustila do Doma pod Storžičem. Najdaljšo pot je prehodila četrta skupina, ki je očistila poti od Loma mimo kmetije "pr' Tič" na planino Konjščico do Bele peči in mimo Javornika do Doma pod Storžičem. Šolarji so poleg odvrženih odpadkov odstranili tudi manjše vejevje in ugotavljali stanje prehojenih poti. Pregledali so smerne table in markacije, akcijo pa so zaključili v Domu pod Storžičem, kjer so člani Planinskega društva Tržič, ki sofinancira pro-
ste, poskrbeli za pogostitev, šolski hišnik pa je vreče z odpadki odpeljal v dolino.
Udeleženci čistilne akcije so ugotovili, da so prehojene planinske poti manj onesnažene, kar kaže na večjo ekološko ozaveščenost ljudi, kljub temu so šolarji z odpadki napolnili več vreč, največ odpadkov pa je bilo na krajih, kjer ljudje parkirajo svoja vozila. Organizatorjem sankanja ob cesti od Doma pod Storžičem zato predlagajo, da pozimi na parkirnih prostorih namestijo vreče za smeti in poskrbijo za njihov redni odvoz v dolino. Izkazalo se je, da so planinske poti dobro označene, izjema je pot od Loma do kmetije "pr' Tič", drugače je z markacija-
Petošolci bistriške osnovne šole so tudi letos čistili planinske poti in ugotovili, da v dolino vsako leto odpeljejo manj vreč odpadkov.
mi, ki jih je malo, na planini Konjščica pri planšarski koči pa
bi bilo treba namestiti smerno tablo, ki bi kazala nadaljevanje poti. Po besedah učiteljev, ki so sodelovali pri projektu, je bila akcija tudi tokrat uspešna, poleg čiščenja naj bi bili njeni rezultati vidni tedaj, ko bodo učenci, ki so dose-daj sodelovali v projektu, sami hodili po planinskih poteh, onesnaževalcem pa naj bi bili učenci dober zgled.
Petošolka Anja Papler je dejala, da so z akcijo počistili za tistimi, ki ne spoštujejo narave, po mnenju Jureta Tarmana so naredili veliko uslugo naravi, zgovorna je misel Matica Hudobivni-ka, ki je poudaril, da bi morali biti ljudje ekološko dobri ljudje, Tanja Pretnar pa je svoje vtise strnila v misli, naj bo sram vse tiste, ki mečejo smeti v naravo. Ekološki projekt bodo v bistriški osnovni šoli nadaljevali tudi prihodnje leto.
Renata Škrjanc, foto: Dina Pintarič
Bled - V Festivalni dvorani na Bledu je prejšnji ponedeljek potekala zaključna prireditev 19. republiškega tekmovanja šol za čiste zobe. Zmagovalni razredi, ki najbolj skrbijo za zdrave in lepe zobe:, so prejeli darilca, zabavali pa so se ob norčijah čarovnika. Kot je povedala preventivna sestra Jana Čadež, je letos tekmovalo 25 šol, v razredih pa so vsak mesec testirali čistočo zob otrok. Najbolj skrbni pri umivanju so bili učenci 4.b razreda OŠ Josipa Plemlja z Bleda z učiteljico Magdo Bogataj, učenci 2.b razreda OS Dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica /. učiteljico Martino Jensterlc, učenci 2.b razreda OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora z mentorico Cvetko Tarman in učenci 4. razreda OŠ Staneta Žagarja Lipnica z učiteljico Ano Maček. Posebno nagrado pa so dobili varovanci Doma Matevža Langusa Radovljica. Po besedah Jane Čadež otroci zelo dobro skrbijo za svoje zobe, saj se o pomenu čiščenja zob začnejo učiti že v vrtcu. Tako dobrih rezultatov pa ne bi bilo bre/. truda vzgojiteljic, učiteljic in staršev, je še povedala Jana Čadež. U. P., foto: G. K.
Čiščenje Blejskega jezera Šsp^ne!fstita,
Bled - Društvo za podvodne dejavnosti Bled prireja v nedeljo vsakoletno Akcijo čiščenja dna Blejskega jezera. Letošnja bo potekala pod okriljem Potapljaške zveze Slovenije, tako da pričakujejo pestro udeležbo potapljačev, članov vseh slovenskih potapljaških društev. Zbor udeležencev bo °b 9. uri v Grajskem kopališču, °b 10. uri pa bodo na dvajsetih koncih Blejskega jezera začeli
Vprašanja, pohvale in graje županu
Ob občinskih praznovanjih v Školji Loki in Železnikih, ki bosta konec junija, Vas vabimo, da zastavite vprašanja, pohvale ali graje na delo obeh županov v pre-Nclem letu. Igor Draksler, župan občine Škofja Loka, in Mihael Prevc, župan občine Železniki, bosta na najzanimivejše pobude odgovarjala v junijski številki Lo-čanke ter v eni od zadnjih junij-^'h številk Gorenjskega glasa. Vaše kliee pričakujemo danes, 31. maJa, od 10.30 do 12.30 ure na teL št. 201 42 21 ali pisno do 5. junija na naslov: Gorenjski glas.
Vprašanja za župana", Zoisova L 4000 Kranj.
Boštjan Bogataj
zbirati vse, kar se je v preteklem letu nabralo v jezerskih globinah, a tja nikakor ne spada.
Poleg tega bo v nedeljo prvič v Sloveniji potekal Sejem rabljene potapljaške opreme. Na brezplačnih stojnicah bodo potapljači lahko ponudili ali poiskali dele opreme, ki jo želijo pred začetkom sezone zamenjati.
Pri odločitvi jim bo pomagal pooblaščeni serviser in seveda Blejsko jezero, kjer bo opremo mogoče tajkoj.preizkusiti. Ves dan si bo mogoče ogledati tudi najnovejše dosežke na področju potapljaške opreme, saj se bodo v Grajskem kopališču predstavili vsi pomembnejši slovenski ponudniki. Mnogi med njimi bodo pripravili strokovne predstavitve svojih izdelkov. U. P.
gasilcem
Vodice - Župan občine Vodice Anton Kokalj je v sredo povabil na skupno srečanje in priložnostno pogostitev uspešne ekipe gasilskih društev iz Gasilske zveze Vodice, ki so bile uspešne na državnem gasilskem članskem in veteranskem tekmovanju za memorial Matevža Haceta v Moravskih Toplicah. Med veterankami je zmagala ekipa PGD Polje pri Vodicah, pri veteranih pa so bili gasilci iz PGD Polje pri Vodicah tretji. Pri članicah B so tretje mesto osvojile članice iz PGD Sinkov Turn. Srečanja so se udeležili tudi predsednik in poveljnik Gasilske zveze Vodice Janez Jenko in Alojz Ko sec ter poveljnik regije Ljubljana I Jože Vidmar. Župan je gasilcem izročil spominska darila in značke občine Vodice. A. Ž.
Socialno stanovanje tudi pravica brezdomcev
Mestni svetniki so na majski seji sprejeli nov pravilnik o pogojih in merilih za dodelitev občinskih socialnih stanovanj v najem, ki je po eni strani uglašen z republiškima pravilnikoma, po drugi pa vsebuje nekatere kranjske posebnosti. *
Kranj - Pravilnik med drugim prinaša nekatere nove rešitve. Tako določa, da prosilci za občinsko socialno stanovanje morajo, razen izjemoma, prebivati na naslovu stalnega bivališča, da mora biti prosilec prijavljen na naslovu začasnega prebivališča vsaj šest mesecev pred objavo razpisa, da se za socialno stanovanje lahko poteguje tudi brezdomec, ne more pa več zanj kandidirati prosilec, ki je dodeljeno socialno stanovanje že neopravičeno odklonil.
Menjave v vodstvih zavodov
Kranj - Svet Mestne občine Kranj je na zadnji seji obravnaval več predlogov za imenovanje ravnateljev oziroma direktorjev javnih zavodov. Soglašal je, da Andreja Pogačnik iz Škofje Loke nasledi Franca Lcbarja na mestu ravnatelja srednje elektro in strojne šole v Kranju, da Marijan Konjar še naprej ostane ravnatelj osnovne šole Stražišče in Tomo Grahek ravnatelj srednje tekstilne, obutvene in gumarske šole v Kranju ter da mesto direktorja Gorenjskih lekarn prevzame Alojzij Pungaršek iz Ljubljane. Dosedanja direktorica Andreja Čufar nastopa poklicno funkcijo predsednice Lekarniške zbornice Slovenije, zato je zaprosila za predčasno razrešitev. H. J.
Za socialno stanovanje, ki je last Mestne občine Kranj, lahko po novem zaprosi tudi invalid, ki je trajno odvisen od vozička in tuje pomoči, če to pomoč dobiva v mestni občini, čeprav ni njen občan. Zanimiva novost v pravilniku je tudi ta, da omogoča izjemno reševanje stanovanjske stiske prosilcu na podlagi priporočila centra za socialno delo oziroma zdravstvene ustanove.
Mestna občina Kranj ima trenutno v lasti 455 stanovanj, od teh je 294 neprofitnih, 137 socialnih, tri službena, osemnajst kadrovskih in tri profitna stanovanja. Po razpisu za dodelitev socialnih stanovanj je bilo konec minulega leta podeljenih osem stanovanj.
Večina najemnikov kljub subvencijam najemnin, izračunanih po zakonski metodologiji, ne zmore plačevati. Isto ugotavljajo tudi v drugih slovenskih občinah. V ljubljanski mestni občini, denimo, so zato najemnikom za leti 2002 in 2003 začeli zaračunavati naj-
emnino po metodologiji za leto 2004, ki je zanje ugodnejša
Enako rešitev so za najemnike občinskih socialnih stanovanj, ki so upravičeni do subvencionirane najemnine, v novem pravilniku predvideli tudi kranjski mestni svetniki. Zato ima seveda sprejeti pravilnik za občinski proračun tudi nekoliko negativne posledice. Samo za letošnji april bi po metodologiji, ki velja letos, občina izplačala dobrih 290 tisočakov subvencij, po metodologiji za leto 2004 pa se ta vsota podvoji.
Helena Jelovčan
Revizorji na kranjski občini
Kranj - Pet revizorjev Računskega sodišča je sredi maja začelo pregledovati poslovanje Mestne občine Kranj v minulem letu. Delo bodo predvidoma sklenili v 120 revizijskih dneh, nato pa podali mnenje o izkazih zaključnega računa proračuna in pravilnostih poslovanja občine v letu 2001. Kot je povedal načelnik oddelka za finance na kranjski občini Mirko Tavčar, je bil prihod revizorjev pričakovani, saj so preglede v drugih mestnih občinah po Sloveniji že opravili. V. revizijskim mnenjem bodo seznanjeni tudi člani občinskega sveta. H. J.
Novi prostori in priznanja
V Mengšu so v sredo, ob občinskem prazniku odprli nove prostore v objektu Naš slamnik.
Mengeš - Številne prireditve so se v Mengšu ob občinskem prazniku začele že pred dobrimi štirinajstimi dnevi. Med drugim so v Glasbeni šoli odprli sobo za tolkala, Planinsko društvo je proslavilo 50 let delovanja, navdušil pa je minulo soboto zvečer s slavnostnim koncertom ob 30-letnici delovanja Mešani pevski zbor Kulturnega društva Svoboda Mengeš, ki je ob tej priložnosti izdal tudi svojo prvo zgoščenko.
Zares bogat program prireditev se je tudi ta teden. Osrednji pa sta bili v sredo svečana akademija ob občinskem prazniku s podelitvijo Priznanj, pred tem pa so na Slovenski cesti 28 odprli nove prostore čitalnice, manjšo dvorano za srečanje in pogovore ter društvene prostore Turističnega in Planinskega društva, Študentskega kluba in Podjetniškega združenja v prostorih stavbe Naš slamnik. Do dopustov pa bo občina Mengeš tudi na spletnih straneh.
Priznanje častnega občana je dobil Franc Blejc, zlato priznanje občine Mengeš Janez Koncilija, srebrno Lojze Ručman in Stane
Lužar, bronasto priznanje občine Mengeš pa Minka Videmšek, Anton Ipavec in Anton Skok.
Včeraj so v Mengšu odprli razstavo likovne kolonije, danes pa bodo odprli razstavo 2. Jelovško-vega likovnega srečanja, mostiček čez Pšato in obnovljene ulice Zo-ranina, Zadružniška, Maistrova in Grobeljsko cesto.   Andrej Žalar
Srečanje članov turističnih društev
Bašelj - Predstavniki turističnih društev z območja nekdanje kranjske občine se bodo jutri, v soboto, zbrali pri turističnem domu v dolini Belice v Bašlju na že tradicionalnem srečanju. Gostitelji, člani domačega turističnega društva so na srečanje, ki bo tokrat prvič v Bašlju, povabili člane društev Besnica, Cerklje, Golnik, Jezersko, Kokrica, Kranj, Naklo, Preddvor, Šenčur in Trboje, poleg njih pa tudi župane občin Preddvor, Jezersko, Cerklje, Šenčur, Kranj in Naklo ter predstavnike Gorenjske turistične zveze in Turistične zveze Slovenije. Kot je povedal predsednik domačega turističnega društva Jože Roblek, so za prireditev, ki se bo začela ob treh popoldne, pripravili kulturni program ter družabne in športne igre. Nastopili bodo folklorna skupina iz Preddvora, pevci TD Bašelj in domači glasbeniki, srečanje pa bodo popestrili še z igranjem nogometa in košarke, izborom miss turističnih delavk in s "karaokami". Udeležencem bodo ponudili žgance in obaro.
cz.
NISSAN KlMlZZ ,
™EftA NOV4 OBLIKA INTELIGENCE AVTO MOČNIK, d.o.o, KRANJ Britof 162, KRANJ, Tel.: 04/20 42 277
VABLJENI NA PREDSTAVITEV IN TESTNE VOŽNJE
vega punto te čaka!
Postani srečni dobitnik fiata punto!
Vse, kar moraš storiti je, da poiščeš vega fanta ali dekle na ulicah ali pa obiščeš najbližje vega mesto. Poveš svoje podatke, dobiš brezplačno SIM kartico in se brez obveznosti nakupa uvrstiš v finalno žrebanje, ki bo 30. junija 2002. Pravila igre in rezultate žrebanj najdeš na spletni strani www.vega070.com
mega ^^^^^^ Slika je simbolična. Fiat Punto s 5 vrati v redni prodaji že od 1.615.000 SIT.
za dodatne informacije pokličite vega klicni center ze pomoč uporabnikom 070 777 777 ali pa obiščite našo spletno stran www.v itern vvireless international d.o.o. / brnčičeva ul. 49 / si-1231 ljubljana Črnuče
GORENJKA - GORENJEC MESECA
MARCA 2002
Poklukar prehitel Rodmana
IZ POLITIČNIH STRANK
	
f	
X C*	Wi
	W /1
MARCEL	RODMAN
Volitve
podpredsedn ika države
Sklenili smo četrti krog glasovanja za Gorenjca meseca. Marcel Rod-man in Alojz Poklukar sta se tako še enkrat pomerila in tokrat je krepko potegnil Poklukar in tako prepričljivo osvojil naslov Gorenjca meseca aprila 2002. Po prvem glasovanju, koje Marcel Rodman dobil 82 glasov, Jih je v drugem krogu dobil 89, v tretjem 104 in v četrtem 76 (skupaj 351). Alojz Poklukar je v prvem krogu dobil 28 glasov, v drugem 68, v tretjem 159, nazadnje pa 232 (skupaj 487). Zmagovalec je torej Alojz Poklukar, predsednik KS Gorje, kije letos pripravil skupaj z Gorenjskim glasom zelo uspešen in odmeven 11. Jurjev semenj z različnimi prireditvami v Gorjah.
Nov krog za glasovanje Gorenjca meseca Maja 2002 bomo začeli prihodnji petek. Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Sora, Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenje. Glasujete pa lahko tudi po elektronski pošti na naslov: info@g-glas.si. Najbolj preprosto pa je glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za Gorenjko oziroma Gorenjca meseca in jih pošljete na naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj.
V izboru sodelujejo tudi FRIZERSKI ATELJE SILVA v TC DO-LNOV na Primskovem, Šuceva 3, telefonska številka: 04/23-43-070; Arhorelum Volčji Potok in Terme Snovik - Kamnik, d.o.o., Molkova pot 5, 1241 Kamnik, telefon 01/8308-631. Izžrebali smo deset srečnežev. V Frizerski atelje Silva v TC Dolnov je povabljena Slavi Soršak, Cankarjeva 32, 4240 Radovljica. Vrednostna pisma po tisoč tolarjev prejmejo: Ivanka Kos, Voklo 99, 4208 Šenčur; Anton Pipan, Voklo 60, 4208 Šenčur in Joža Mulej, Selo 20, 4260 Bled. Tri vstopnice za Ar-boretum Volčji Potok dobijo: Mirko Potočnik, Krnica 33, 4247 Zg. Gorje, Miha Kalan, Nomenj 16, 4264 Bohinjska Bistrica in Aleš Fister, Ovsiše 55, 4244 Podnart. Tri vstopnice pri blagajni Term v Snoviku dobijo: Ivanka Robič, PoljŠica 60, 4247 Zg. Gorje; Samo Kalan, Nomenj 16, 4264 Bohinjska Bistrica in Alenka Mezek, Strmica 4, 4227 Selca.
PREJELI SMO _
Spoštovani!
Zaradi velikega števila pisem vas prosimo, da niso daljša od štiridesetih tipkanih vrst. Le tako boste lahko prišli vsi na vrsto. Prosimo vas, da se podpisujete s polnimi imeni. Samo z začetnicami ali z. izmišljenimi imeni podpisana pisma bomo objavljali le izjemoma, če bomo presodili, daje potrebno zaščititi pisca. Vsekakor to ne more veljati za polemike ali za sporočanje političnih stališč, saj menimo, da demokracija pomenil odgovornost.
Uredništvo
V Tržiču je čas za spremembo
Odgovor na pismo tržiškega SDS z dit e 24. maja
Porazno stanje občine in izgubljen ugled župana na sodišču je pred volitvami slabo spričevalo tržiških socialdemokratov. Pozabljajo, da mineva že osmo leto njihove absolutne oblasti. Besede niso meso postale. Utopija, da sonce vzhaja samo zaradi njih in so .za vse ostalo krivi drugi, se je razblinila. Lažem, praznim obljubam ter populizmu na naš račun ne verjamemo več. Napredek bomo dosegli le, če najprej pogledamo resnici v oči. Bankrot občine, rekordna brezposelnost, socialne stiske, visoke položnice, pomanjkanje gradnje ter slaba stanovanja in zastarela komunalna infrastruktura niso argumenti uspeha. Klobasa z veliko praznega leporečja na metru novega as-jat'ta čez staro podlago ni več dovolj. Mladi bežijo iz mesta, droge, prestopništva in korupcije je vse več. Stranka SDS se hvali, da gradi spomenike, res jih, toda žal z denarjem vseh Tržičanov. Namesto varčevanja v občinski upravi in pri plačah se je začelo z varčevanjem pri otrocih v vrtcih. Razsipa se pri samo promociji za obstoj politične kontinuitete. Cilj je en sam, delati tako, da se ostane na oblasti po volitvah. Zato se z nekaterimi projekti namerno zavlačuje (cesta skozi Kovor, Cankarjeva cesta, številna nujna popravila drugih cest) vse do meseca pred volitvami. To seveda z odloženim plačilom omogoča plačilo računov Šele v letu 2003. Milijonski dolg z naslova šole in dvorane,
načrtovana nepotrebna gradnja poročne dvorane in prenesene obveznosti letošnjega leta bodo Občino Tržič zadolžile za naslednjo petletko. Ni nam vseeno, da zgubljamo tudi tisto, kar smo že imeli. Izgubljenim milijonom in nogometnemu igrišču se je pridružilo propadlo drsališče, smučišče Zelenica, kina ni več, sprašujemo se kako bo z. vzdrževanjem kopališča. Nova šola za katero bomo zapravili trikrat več kot so nam obljubljali ob začetku gradnje in nekaj predvolilnih asfaltiranj, ki propadejo že čez prvo zimo mestu ne bodo prinesli pomladi. Od afer in prepirov bo potrebno preiti k načrtnemu in varčnemu delu, združiti moči vseh Tržičanov, saj smo vsi najprej občani in ljudje in šele potem člani posameznih strank. Ustaviti je potrebno zadolževanje občine, poiskati nove poti in v mesto pripeljati svež kapital. Skupaj smo uspeli v prvih korakih s Cable.\om, želimo in potrebujemo še precej več. Bistvo porabe skoraj dva tisoč milijonov težkega občinskega proračuna ni preživetje in obstoj peščice trži-ških samopašnih kravatarjev, pač pa boljše življenje vseh občanov, ki vanj prispevajo. Zatorej tržiški social demokrati, z županom na čelu prenehajte s tujo roko koprive trgati! Želimo si boljšega sodelovanja, strpnejšega in človeka vrednega življenja vseh nas.
Pozdravlja vas vodstvo tržiške LDS
Odgovor na pismo bralca
Gorenjski glas, torek, 14. maja 2002, v rubriki "Prejeli smo" stran 9
V torek, 14. maja 2002, je bilo v Gorenjskem glasu, v rubriki "Prejeli smo", objavljeno pismo gospoda Marjana Štempiharja, ki se je dotikalo tudi prometne ureditve križišča Ceste Staneta Žagarja, Jezerske ceste in Likozarje-ve ulice ali po domače križišča "pri Jaku " ter postavitve grbin na Cesti na Rupo od križišča z lokalno cesto Kokrica - Brdo - Britof do nadvoza čez avtocesto.
V križišču "pri Jaku" na Primskovem je bil v času delovanja semaforjev, ki so pomagali voznikom pri zavijanju levo z Likozarje-
Branko Grims, član Socialdemokratske stranke
Igralec Peter 0"Toole je o Murphyu (Če gre kaj lahko narobe, bo narobe tudi šlo) nekoč dejal: "Murphy je bil veliki optimist".
Janez Drnovšek ne bo kandidiral za predsednika države. Po lastnih besedah zato, ker daje prednost delu v vladi. No ja, recimo. Kdor je sledil kampanji v zvezi Z vladnim letalom ter odzivom javnosti na to afero, mu je bilo v zadnjih tednih jasno, da ima Drnovšek pravzaprav le še možnost, da se iz tekme za predsedniško mesto pravočas(t)no umakne. Znova se je pokazalo, da ima niti političnega zakulisja v rokah Milan Kučan, prav tisti, za katerega je nekoč Drnovšek že zagrenjeno ugotavljal, da vedno deluje samo nekje iz sence. Očitno tudi tokrat proti tej taktiki sedanji predsednik vlade ni našel prave obrambe. Se več, na prve očitke medijev v zvezi s postopki nakupa vladnega letala je reagiral agresivno in užaljeno, s čimer si je naredil medvedjo uslugo. Vladni odnosi z javnostmi so odpovedali na celi črti. Razlog: prvič v svoji desetletni zgodovini vladanja so se morali soočiti s stanjem, ko je - resda samo v tej konkretni zadevi - za predsednika vlade veljalo enako merilo, kot sicer velja za ostale politične akterje (z veliko izjemo predsednika države, ki mu javna glasila še kar vzdržujejo kult osebnosti, podoben razvpitemu Josipu). Nihče ni bil niti toliko priseben, da bi opozoril, da je nekaj očitno narobe. Čas za tovrstne proteste glede nakupa vladnega letala je bil namreč tedaj, ko se je sprejemalo proračuna za prihodnji dve leti in druge ustrezne akte. Takrat seje tovrstna opozorila opozicije vrglo pod klop. Tudi avtor teh vrstic je že pred meseci pisal o tem, da bi Drnovšek ravnal mnogo bolj državniško, če bi namesto v nakup prestižnega letala denar davkoplačevalcev namenil za izgradnjo pediatrične in onkološke bolnice,
saj je zdravje ljudi na prvem mestu. Osrednji mediji so pripombe SDS in celotne Koalicije Slovenija sistematično ignorirali. Sedaj pa se je usulo. Igra je očitna. Predsednik države očitno želi narediti na volitvah prostor za figuro, ki jo bo povsem obvladoval in preko katere bo še naprej zagovarjal interese stare nomenklature. Drnovšek je Kučanu po koreninah sicer blizu, toda že ptički na vejah prepevajo o tem, kako zelo bi se rad znebil njegovega pokroviteljstva. Dejstvo je, da mu je tudi tokrat spodletelo. S prenapihnjeno afero o letalu je Kučanov krog predsednika vlade diskreditiral do te mere, da bi izgubil volitve verjetno proti praktično kateremukoli resnemu nasprotniku. Drnovšek je to spoznal in potegnil zavoro. Se pred njim je bila žrtev podobnega pogroma Barbara Brezigar. V javnih glasilih se je usul plaz obtožb o njeni poklicni etiki (tudi v Gorenjskem Glasu je izšel komentar te vrste, ki je bil šolski primerek nizkotnosti v politiki), pa tudi pritlehnih namigovanj o povsem osebnih stvareh.
Toda ga. Brezigar je ravnala drugače od Drnovška in dokazala, da ima civilni pogum, srce in predvsem hrbtenico. In se ni umaknila. Jo pa mediji odtlej praktično ignorirajo. V tem je očitna razlika od napovedi o naslednjem možnem kandidatu, ki pa bo ustrezal Kučanovim merilom o "nacionalnem interesu" (če sprejmete kot "nacionalni interes" neizmerno bogatenje peščice ljudi na račun ostalih in pivovarsko plačevanje računov za veselice nekdanje nomenklature). Nekaj naivnežev vedno nasede na take igre, zato naj se ve, kdo je "naš". In v igri je še nekaj takih.
Jeseni bodo volitve. Toda dogodki jasno kažejo, da bo izbira na njih drugačna, kot bi pričakovali. Na neki način bodo tudi test politične zrelosti državljanov. Kajti vprašanje je, ali bodo pravočasno opazili bistvo igre, ki se že odvija. Del te igre je tudi predlog zakona, katerega vsebini se je v stari "jugi" reklo ohranjanje časti, dela in lika Josipa Broza... Po tem zakonu naj bi dosedanji predsednik države dobil -doživljenjsko - svojega šoferja z limuzino, pisarno in strokovno osebje, tajnico, varovanje, poseben položaj v javnosti; vse na stroške davkoplačevalcev. Peter O^Toole ima prav. Mislite, da je res naključje, da se v tem trenutku (prepozno) razpravlja o nakupu vladnega letala, namesto (pravočasno) o zakonu o pretiranih privilegijih bivšega predsednika države? Izbor sedaj že uradnih (in še bolj neuradnih) kandidatov jasno kaže, da bodo jeseni državljanke in državljani postavljeni pred naslednjo izbiro: ali bodo izvolili predsednico ali pa bodo dobili podpredsednika države.
ve ulice na Cesto Staneta Žagarja, urejen enoten interval za vozila, ki so prihajala v križišče z Jezerske ceste in z Likozarjeve ulice.
Zeleni val je, kolikor je mogoče, prilagojen vožnji po Cesti Staneta Žagarja. Vsi priključki na Cesto Staneta Žagarja so podrejeni zelenemu valu in vožnji po tej cesti. Ravno zato morajo vozniki, ki se vključujejo v promet na Cesti Staneta Žagarja z drugih ulic ustaviti na prvem semaforiziranem križišču na Cesti Staneta Žagarja, potem pa nadaljujejo vožnjo po Cesti Staneta Žagarja več ali manj brez ustavljanj. V času konic se res lahko zgodi, da je potrebno ustaviti pri rdeči luči na vsakem drugem križišču, vendar je to cena obremenitve Ceste Staneta Žagarja in števila vozil, ki se dnevno vozijo po tej ulici.
V času delovanja zelenih in rumenih puščic je bil interval, v katerem je bilo mogoče zapeljati v križišče z Jezerske ceste in z Likozarjeve ceste, enak in so zelene puščice in rumene puščice imele smisel, saj je bil voznik opozorjen na prosto pot in na nujnost izpraznitve križišča v trenutku zapore vožnje z Jezerske ceste. Dogajalo se je tudi, da je v času, namenjenem za izpraznitev križišča zapeljalo tudi do sedem vozil, ki so se v križišču nahajali v trenutku, ko so vozniki na Cesti Staneta Žagarja Že imeli dovoljeno nadaljevanje vožnje po Cesti Staneta Žagarja.
Ob ukinitvi rumenih in zelenih puščic smo tudi zaradi majhnega števila vozil, ki prihajajo v križišče z Jezerske ceste in vozijo naravnost na Likozarjevo ulico, skrajšali interval v križišču za vozila z Jezerske ulice, ki nadaljujejo vožnjo po Cesti Staneta Žagarja v smeri proti Šenčurju ali vozijo naravnost na Likozarjevo ulico. S skrajšanjem intervala so rumene in zelene puščice postale odveč, ostale pa so v okviru semaforja zaradi mogoče uvedbe potem, ko bosta dokončani še dve semaforizi rani križišči na Cesti Staneta Žagarja, ki sta trenutno še v gradnji.
Na Cesti na Rupo so bile postavljene grbine zaradi prehitre vožnje voznikov. Opravljeno je bilo štetje vozil in meritev hitrosti vožnje s poraznimi rezultati. Pred postavitvijo grbin je bila hitrost vožnje že omejena na največ 40 km/h, vendar je po podatkih iz meritev hitrosti le 14,70 odstotka voznikov vozilo 40 km/h ali manj. Kar 85,30 odstotka voznikov je v času meritev vozilo več kot 40 km/h po Cesti na Rupo.
Trenutne lastnosti Ceste na Rupo so takšne, kakršne pač so, cesta je res potrebna obnove in širitve. Ni pločnikov in ni kolesarskih stez. Kolesarji vozijo čim bliže desnemu robu vozišča, pešci, med njimi so tudi otroci in starejši ter matere z vozički pa so prisiljeni hoditi ob robu ceste, po kate-
ri je hitrost omejena na največ 40 km/h, vendar več kot 85 odstotkov voznikov hitrostne omejitve ne upošteva.
Na Mestni občini Kranj se sprašujemo, kje je vozniška kultura? Ali bo po obnovi Ceste na Rupo ta cesta še eno dirkališče, na katerem se dviga adrenalin in kažejo frustracije voznikov, kot se to kaže na Škofjeloški cesti, Zasavski cesti in Poti za krajem, na Smledni-ški ulici in še marsikateri ulici?
V času od 21. maja 2002 do 25. maja 2002 smo opravljali štetje prometa in merili hitrost vožnje na Cesti Staneta Žagarja, v bližini vrtca. Merili smo vozila, ki so vozila po Cesti Staneta Žagarja iz smeri Bleivveisove ceste proti križišču Ceste Staneta Žagarja z Gregorčičevo ulico in Zoisovo ulico. Povprečne hitrosti se gibljejo med 35 km/h in 40 km/h. V noči s torka, 21. maja 2002, na sredo, 22. maja 2002, je okoli 02. ure zjutraj neki voznik postavil hitrostni rekord s 75 km/h. Mogoče se vam ne bo zdelo pomembno, vendar se je vozniku zelo, zelo mudilo. Kaj bi se zgodilo, če bi Cesto Staneta Žagarja v tistem trenutku hotel prečkati nepazljiv pešec?
Postopek vodil: Marjan
VIDIC, univ. dipl. inž. tehnol. prom.; Načelnik Marko HOČEVAR, dipl. inž. strojn. Direktor Ivan HOČEVAR
Na Maistrovem trgu delajo pridni ljudje
Stanujem na Maistrovem trgu v Kranju, na trgu, ki ga že kar nekaj časa obnavljajo. Vendar se ne mislim pritoževati čez različne stroje, ki neprestano grozno brnijo in ropotajo, saj vem, da se na kak mirnejši način ne da delati tega dela. Jaz bi namreč rada pohvalila delavce, ki bodo naš trg tako polepšali, da si ga bo vsak rad pogledal, še najbolj ponosni pa bomo nanj mi, stanovalci in seveda naša občina, ki je to delo naročila.
Ker sem starejša upokojenka, sem veliko doma in lahko opazujem te ljudi, ki delajo tako rekoč od jutra do mraka, to je najmanj 12 ur dnevno. Vidim, kako pridno in prizadevno delajo, saj sploh ni videti, da bi st vzeli kaj časa za malico ali odmor. Obenem pa so zelo potrpežljivi do tistih, ki jih oviramo, ko hodimo po tej "delavnici", še lepše, prav prijazni so. Že nekajkrat se mi je zgodilo, da me je kdo od njih prijazno opozoril, kam naj ne stopim, da ne bi stopila v kakšno luknjo. Če sem koga kaj vprašala, mi je vedno prijazno odgovoril.
Ne razumem se na to, h kateremu podjetju spada kdo od njih, vendar so vsi delavni in prizadevni. Prav občudujem jih, kako zmorejo tako pridno delati, obenem pa nobenega od njih še nisem videla slabe
volje. Mislim, da so vsa ta podjetja, za katera ti ljudje delajo, lahko ponosna, da imajo tako sposobne in pridne delavce.
Spoštovani zidarji, vodovodarji, elektrikarji, strojniki, "dompla-novci" in vsi drugi, ki jih ne znam imenovati, hvala vam za pridno delo, ki ga opravljate!
Minka Porenta
Protest
Članstvo Združenja žrtev okupatorjev 1941-45 Kranj, kot civilna družba, ki zastopa žrtve genocida okupatorjev, tistih, ki jim je kolaboracija služila in pomagala pobijati Slovence, protestiramo zaradi nemogoče razprave v slovenskem parlamentu, ki se odvija na skrajno nemogoč in sramoten način, brez osnovne strokovne podlage v zvezi s sprejemanjem Zakona o grobiščih.
Žaljivo obnašanje nekaterih poslancev NSi presega vse meje dobrega okusa, kar smo slišali v razpravah: "V Sloveniji očitno še nismo zreli za obsodbo komunizma in bi mu nekateri radi nadeli človeški izraz, čeprav je ta najbolj zločinska ideologija, ki se je porodila v zgodovini in je zahtevala okrog 100 milijonov žrtev ", kar je med razpravo v daljšem nagovoru poudarjal poslanec te stranke pri tolmačenju, kaj pomeni revolucija in kaj pomenijo žrtve povojnega nasilja. Naš vtis je, da vsi tisti, ki ne odobravajo revolucije med NOB, praviloma uporabljajo ideološko obremenjene izraze, s katerimi naj se revolucija diskreditira že s samim imenom ("krvava revolucija ", "komunistična revolucija", "stalinistična" in "boljševistična revolucija ").
Za vse tiste, ki so v II. svetovni vojni kolaborirali z okupatorji, ne more biti nobenega opravičila. II. svetovna vojna je bila čas, ko so bile možne tudi velike zmote. Zelo žalostno je, da danes gledamo v parlamentu posameznike, ki so prijeli za orožje okupatorjev in se borili na njihovi strani proti svojemu narodu - gre za hudo izdajstvo slovenskega naroda. Taki danes ne bi smeli razlagati pretekle zgodovine v napačno smer. Če si kolaboracija hoče naliti čistega vina, naj prizna, daje bila od kle-rikov zavedena in se slovenskemu narodu iskreno opraviči za vse Žrtve, ki so zaradi kolaboracije z okupatorjem, nastale.
Svojcem zamolčanih grobov nihče ne more braniti, da si na spomenik napišejo, da so se zmotno borili, na napačni strani. Spomenike po vojni pobitih kolaboran-tov pa se z državnim denarjem ne more vzdrževati.
Vsem tistim, ki bi danes radi enačili belogardizem s častnim bojem partizanske in NOB, predlagamo, da podrobno proučijo v DELU objavljenih 8 podlistkov g. Ivana Kristana o NOB in revolu-
ciji, preden se podajajo v razlaganje, kjer podrobno in strokovno obravnava to tematiko. Zakaj bi bili v Sloveniji izjema od drugih evropskih držav glede kvizlingov, drugačni? Nikjer jih na spomenikih ne zasledite. Tistih, ki so svoj narod izdali, pač ni mogoče ovin-karsko olepšavati. Kolaboranti! Recite že enkrat bobu bob! Naj bo Že enkrat konec sprenevedanja Drobničev, Cukjatijev, Bernikov, Bručanov in njim podobnih. Sramoto zaradi kolaboracije bodo pač morali preživeti. S spoštovanjem!
Podpredsednik Stane Sladic
Spominska svečanost v Crngrobu
Na binkoštni ponedeljek, 20. maja 2002, so Župnija Stara Loka, Občina Škofja Loka ter Društvi za obeleževanje grobov po vojnih pobitih žrtev Slovenije in Hrvaške, katerih predstavniki so bili navzoči, organizirali spominsko svečanost za pobite nci tem območju. Televizija Sloveniju je posnela dogodek ter 20. maja 2002 zvečer poročala o svečanosti. Objavila je nekatere dele govorov in poročala nepreverjeno, da je bila izvršitelj pobojev "Prešernova brigada ". Objavljena neresnica je razburila in prizadelo Prešernovce - borce 7. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade "France Prešeren".
Brigada je od ustanovitve 12. julija 1943 v Selški dolini v Zid i v več kot 600 dneh vodila boje nO Gorenjskem, Dolenjskem, Notranjskem in Primorskem ter po hudih bojih v sestavu 9. Korpusa NOV Slovenije L maja 1945 osvobodila Gorico, v zaključnih bojih za Gorico pa je padlo dvanajst borcev. Po osvoboditvi Gorice st brigada ni vrnila na Gorenjsko, ostala je na Primorskem ob demarkacijski črti v Tolminu, Kobaridu, Bovcu, Trenti in naseljih tet 1. julija opravila premik v Loško dolino na Notranjsko, nato pa nO Dolenjsko v dolino reke Krke ifl ostala do razpustitve konec februarja 1946. V imenu odbora brigade smo od Televizije Slovenija zO' htevali, da nam pošlje posnetek govora ter ime, priimek in naslov govornika, ki je obtožil brigado pobojev. Na podlagi dobljenih pO' datkov se bo odbor odločal o načinu ukrepov in zahtevku proti osebi ali ustanovi, ki je izreklo oziroma objavila neresnice. Odbor se bo v imenu še več kot 400 Živih borcev, najmanj toliko pO' dlih in še več po vojni umrlih, zo^' zel, da ohrani čast borcev brigad1' - Prešernovcev za junaška in do~ moljubna dejanja v boju za osvoboditev in predvsem za priključi' tev Primorske matični domovini-Skupnost borcev 7. SNOUB
France Prešeren, Predsednik^ Ivo MiklavČiČ
6.10 Teletekst TV Slovenija 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.30 Poročila 8.40 Prisluhnimo tišini 9.10 Prgišče priljubljenih pravic 9.25 Zaplešimo, francoska dok. nanizanka
9.40 Oddaja za otroke 10.15 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10.55 Dosežki 11.15 Zvok
11.40 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor
12.00 Ženska, brazilska nadaljevana
13.00 Poročila, Vreme, Šport
13.15 Dobro jutro
15.05 Prvi in drugi
15.25 Osmi dan
15.55 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.40 Vaš tolar
16.50 Mladi virtuozi
17.00 National Geographic, ameriška
dok. serija 18.00 Marko, mavrična risbica, risana
nanizanka 18.10 Iz popotne torbe 18.30 Deteljica 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.25 Vreme
19.30 TV Dnevnik, šport, vreme 20.05 Odvetniške zdrahe, angleška nanizanka
20.40 Temnica, angleška nadaljevanka 21.30 CikCak
22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport,
vreme 22.55 Polnočni klub
0.10 Kolesarji, srbski film
2.45 Šport
5.00 Alpski večer 2002, ponovitev 2. dela
6.15 Evrosong pred Evrosongom, ponovitev
7.05 Osamljeni planet, ponovitev
7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Video-strani - Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Videostrani - Vremenska panorama 13.50 TV Prodaja 14.20 Znanost našega časa, ameriška dok. serija 15.15 Kolesarska dirka po Italiji, 18. etapa, prenos 17.30 Operacija Nederčki, ameriški fj|m 19.30 Videospotnice 20.00 Skrivno življenje dvojčkov, angleška dok. serija 20.55 Detektiv Lawless, novozelandski film 22.30 South park, ameriška risana serija 22.55 Teci, Lola, teci, nemški film 0.10 Ev-r°PSki mladinski jazz orkester 0.55 Videospotnice, ponovitev
9.45 Lova za zakladom, ameriška nanizanka 10.40 TV prodaja 11.10 Popstars, ponovitev 12.00 Nogometna arena 12.30 FIFA 2002, otvoritvena slovesnost 13.20 SP v nogometu 2002, Seul - Francija : Senegal, prenos 15.20 Nogometna arena 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.30 FIFA 2002, otvoritvena slovesnost, posnetek 17.20 SP v nogometu 2002, Seul - Francija : Senegal, posnetek 19.25 Popstars, najboljši tega tedna 19.30 Gola resnica, ameriška nanizanka 20.00 Nogometna arena 21.00 Horror: Izganjalka vampirjev, ameriška nanizanka 21.55 Angel, ameriška nanizanka 22.50 Ekstra magazin 23.40 Nogometna arena, ponovitev 0.40 Rdeče petke, erotična serija
8.40 TV Prodaja 9.10 Odpadnik, ponovitev ameriške nanizanke 10.00 Močno me objemi, ponovitev mehiške nadaljevanke 10.55 Tri sestre, ponovitev venezuelske nadaljevanke 11.50 Esmeralda, ponovitev mehiške nadaljevanke 12.40 Lepo je biti milijonar, kviz 14.10 Dragon Bali, risana serija 14.35 Dogodivščine Jackieja Chana, risana serija 15.00 TV prodaja 15.30 Newy-orška policija, ameriška nanizanka 16.25 Esmeralda, mehiška nadaljevanka 17.20 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka 18.15 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00Akcija v petek: Mladi In-diana Jones: Oranga, gospodar življenja, ameriški film 21.40 Privid zločina, ameriška nanizanka 22.30 Odpadnik, ameriška nanizanka 23.30 Prijatelji, humoristična nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev
6.00 Videostrani 7.00 Wai Lana joga 7.30 Videostrani 8.00 TV prodaja 8.30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 V sedlu 9.45 Družinska TV prodaja 10.00 Iz domače skrinje 11.15 Družinska TV prodaja 11.30 Videostrani 11.40 Videalisti 12.20 Pokemoni, risani film 12.50 TV Prodaja 13.50 Wai Lana joga 14.20 Inline hokej, ponovitev 14.50 Iz domače skrinje 16.05 Družinska TV prodaja 16.20 Naj N- nogometni studio 17.20 Štiri tačke 17.50 Bonanca, nanizanka 18.50 Pokemoni, risani film 19.20 Videalisti 20.00 Raketa pod kozolcem, zabavnoglasbena oddaja 21.30 Otroci raja, dok. drama 23.30 Reporter X 0.00 TV Prodaja 0.30 Videostrani
24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.25 Gorenjska pred letom dni 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1795 19.15 Gorenjski obzornik, 105 19.30 Na-črtovalka poroke - film o filmu 19.55 GTV priporoča II 20.00 GTV mix z Matejo in gosti 21.00 GTV Križanka, 19. oddaja 21.30 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1790 22.00 Petek za sobotni zametek: Almeria, Koncert Tanje Zajc-Zu-pan, marec 2002 HHokej 23.40 GTV pri-
PETEK, 31. MAJA 2002
poroča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1795 00.00 Urica erotike na GTV do 1.00 1.00 Videostrani GTV, 24 ur TTX SODELUJTE V KONTAKNTIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA
... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 8.00 Dobro jutro, dežela - jutranji program 8.10 D'best 51 -kontaktna oddaja z izborom glasbe, ponovitev 8.45 Oglasi 8.51 Deželne novice - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 9.10 Šesta predstava, oddaja o avtomobilizmu 9.40 Zanimivosti: Zgornja Gorenjska 10.Q0 Video strani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski 18.00 Dober večer, dežela - večerni program 18.05 Iz domačega arhiva: Otvoritev bazena Term Snovik Kamnik 18.38 Primskovo praznuje: Dosežki domačih športnikov, Produkcija Tone Mlakar 18.51 Deželne novice - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 19.10 Angl. dokument, film 19.40 Glasbena paleta 20.00 Kamera med vami 20.10 Dežela, prebujaš se! - kontaktna, razvedrilna, zabavno glasbena oddaja iz studia 1 DTV v Škofji Loki z glasbeniki popularne glasbe in plesalci Plesnega kluba M Tržič, posnetek, telefon: 04/513-47-70 21.51 Deželne novice - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 22.05 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski OGLASI ob 8.45, 18.45, 20.05 in 21.45 oz. pred zadnjimi DEŽELNIMI NOVICAMI KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA.
ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Gremo na potep: Štanjel - Kosovel 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Srečanje turističnih društev v Bašlju 11.00 Novice 11.10 Relax 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Minute za borzo-GBD 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + lestvica tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Lestvica Radia Kranj 16.50 EPP 17.00 Novice 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.40 Pregled tiska 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Vasovanje s Pod-okničarjem 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri.
ATM KRANJSKA GORA
... Videostrani 18.55 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.18 Območno srečanje plesno mažoretnih skupin 18.50 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Prispevek iz radovljiške občine 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani
TV SISKA
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo
IMPULZ CATV KAMNIK
... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 EPP 1 19.03 Lokalne novice 19.10 Motošport 19.40 EPP 2 19.45 Izmenjava progama 20.15 EPP 3 20.15 Ježkov show - glasbena oddaja 21.10 EPP 4 21.15 Bonanza 22.05 Viva turistica 22.35 Video-spoti 23.00 EPP 5 23.03 Erotika 0.30 Končna špica videostrani TV Impulz
7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 Risanka 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.00 Program za otroke in mladino 12.00 Poročila 12.10 TV koledar 12.30 Izvir, nadaljevanka 13.20 Materina ljubezen, ameriški film 14.55 Izobraževalni program 16.05 Poročila 16.15 Televizija o televiziji 16.45 Hrvaška danes 17.05 Vsakdan 18.30 Portreti 19.00 Kviz 19.15 Male skrivnosti 19.30 Dnevnik 20.00 Kruh in tulipani, italijanski film 22.00 Glamur Cafe 23.05 Odmevi dneva 23.25 Šport danes 23.35 Ameriški film 1.05 Pesek, ameriški film 2.35 Svoboda, nadaljevanka 3.20 Dokumentarna serija 4.35 Materina ljubezen, ameriški film 6.05 Pravi čas
AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program 10.30 Robin Hood 11.10 Komisar Rex 11.45 Alfred J. Kvak 12.00 Film 15.45 Herkul 16.30 V sedmih nebesih 17.15 Čarovnica Sabrina 17.40 Čarovnice 18.30 Prijatelji 19.00 Will in Grace 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Šport 20.15 Ujetniki nebes, ameriški film 22.25 Posnemovalec, ameriški film 0.25 Nemi krik strahu, ameriški film 1.55 Posnemovalec, ameriški film 3.50 Smrtonosna lvy 5.15 Čarovnice 5.55 Telebajski
AVSTRIJA 2
SOBOTA, 1. JUNIJA 2002
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - vreme z Robertom Bohincem 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v Gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Novice, pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Naj Gorenje, Gorenjka meseca 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: 1001 nasvet 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: dr. Petek: Ob svetovnem dnevu boja proti kajenju 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Obvestila 14.00 Aktualno: veterinar na obisku: odgovarjamo na vaša vprašanja 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: Turistična agencija Relax 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Podjetniški Cik-cak-OOZ Radovljica 17.00 Aktualno: Srečanje predsednikov na Bledu in na Brdu 17.30 Včeraj danes jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno: Srečanje predsednikov na Bledu in na Brdu 18.30 Tednik občine Bled 18.40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, Radio jutri 20.30 Večer s Sašo Einsiedler 22.00 Popevka tedna 22.05 Dr. Petek, ponovitev
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Dogodki danes, vreme, ceste, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes, jutri 8.30 Napoved programa 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Dogodki danes - jutri 10.15 Coor Medvode, kontaktna oddaja 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Športne novice 18.00 Gorenje meseca 18.30 Planinski kotiček 19.00 Radio jutri 19.30 Zadetek v petek 22.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.27 Na današnji dan 7.35 Vreme 8.30 Jutro je lahko 8.55 Gospodarstvo 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o... 10.00 Kam danes 10.30 RGLovo želo 11.30 RGLova uganka 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.15 Štajerski dogodki 12.30 Zmajčkov mozaik 12.45 Dogodek dneva 12.55 Odgovori poslušalcem 13.30 Radio Pirat 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Iz tujega tiska 16.00 Črna kronika 16.30 Izjava tedna 17.30 Grenivke in "cukri" 18.00 Hop top 13, glasbena lestvica 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
6.0 Aktualni teletekst 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Bogati in lepi 9.50 Policijska inšpekcija 10.15 Sissi - cesariči-na usodna leta 12.00 Čas v sliki 12.05 Igre življenja 12.55 Pogled od strani 13.00 Čas v sliki 13.15 TV kuhinja 13.40 Domačija sredi gozda 14.05 Prijateljici 14.50 Podeželski zdravnik 15.35 Bogati in lepi 16.00 Show Barbare karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki in Kultura 20.00 Pogledi s strani 20.15 Siska 21.20 Romy Schneider - legenda 22.10 Čas v sliki 22.35 Moderni časi 23.10 Ko-misarka, nanizanka 0.00 Čas v sliki 0.30 Will & Grace 0.50 Nesrečno ločena 1.15 Moderni časi 1.50 Show Barbare Karlich, ponovitev 2.50 Pogledi od strani 2.25 Ko-misarka 3.45 Dobrodošla, Avstrija 5.25 Prijateljici
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRIGLAV
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme,
R OGNJIŠČE
5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kristusu 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Knjižne presoje 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtncie, obvestila 12.50 Koledar prireditev 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 14.5 Komentar tedna 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.15 Dijaška oddaja (1, in 3.) 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.45 Ponovitev komentarja tedna 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Obala neznanega - izzivi vere 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev sobotne oddaje Naš gost 23.30 Nočni glasbeni program
7.40 8.00 8.30 8.45 9.00 9.50
10.30 11.15
11.45 12.45 13.00
14.10 15.55 16.30 16.45 17.15 17.20 17.45
18.15
18.40 19.00 19.05 19.20 19.30 20.00 21.15
21.45 22.05
22.35 0.15 2.25
2.55 3.25 5.05 5.45 6.15
Teletekst TV Slovenija Zgodbe iz školjke Radovedni Taček: Zajec Vesela hišica, lutkovna igrica Pod klobukom
Enajsta šola, odaja za radovedneže
Klic divjine, kanadka nanizanka Radio aktivnosti, kanadska nanizanka
Tednik, ponovitev Poročila, šport, vreme 9. srečanje predsednikov srednjeevropskih držav, prenos tiskovne konference Will Penny, ameriški film Grdi raček Tine, risana nanizanka Poročila, šport, vreme Slovenski magazin Ozare
Na vrtu, oddaja TV Maribor Kuhinja do nazga, angleška dok. serija
Trnovo robidovje, lutkovna nanizanka Risanka Danes Utrip Vreme
TV Dnevnik, Šport, Vreme
Evrosong po Evrosongu
TV Poper, oddaja TV Koper - Ca-
podistria
Parada plesa
Tvegana znanost, ameriška dok. serija
Poročila, šport, vreme
Morilci, francoski film
Kuhinja do nazga, angleška dok.
serija, ponovitev
Slovenski magazin, ponovitev
Noči brez spanca, nemški film
Šport
TV Poper, ponovitev Mario, nedeljski večer v živo, ponovitev
dtv@lokatv.si OGLASI ob 18.45, 20.05 in 21.45 oz. pred zadnjimi DEŽELNIMI NOVICAMI. KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA.
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri.
7.40 Teletekst TV Slovenije 8.00 Videostrani - Vremenska panorama 9.00 TV Prodaja 9.30 Fraiser, ameriška nanizanka 9.50 Žene in hčere, angleška nadaljevanka 10.45 Med prijatelji, nemška nanizanka 11.30 Počitnice do zadnjega diha: Začelo se je, dok. nanizanka 11.45 Horace in Tina, avstralska nadaljevanka 12.10 TV prodaja 12.40 Evrosong 2002, ponovitev 15.45 Kolesarska dirka po Italiji, prenos 19. etape 17.40 Anastasija, ameriški film, 2/2 19.15 Videospotnice 20.00 Jean Christophe, francoska nadaljevanka 21.10 Jubilejni koncert iz Buckinghamske palače, prenos 23.15 Vroče noči, ameriški film 1.45 Videospotnice, ponovitev
KANAL A
8.00 Nogometna arena 8.20 SP v nogometu 2002, Irska: Kamerun, prenos 10.20 Nogometna arena 10.50 SP v nogometu 2002, Urugvaj: Danska, prenos 12.50 Nogometna arena 13.20 SP v nogometu 2002, Nemčija : Savdska Arabija, posnetek 17.30 SP v nogometu 2002, Urugvaj : Danska, posnetek 19.25 Popstars, najboljši tega tedna 19.30 Gola resnica, ameriška nanizanka 20.00 Nogometna arena 21.00 SP v nogometu 2002, Nemčija : Savdska Arabija, posentek 22.50 Popstars 23.40 Nogometna arena 0.40 Zgodovina nogometa
POPTV
8.30 TV prodaja 9.00 Oliver Tvvist, risana serija 9.25 Mali helikopter, risana serija 9.35 Princesa Sissi, risana nanizanka 10.00 Dragon Bali, risana serija 10.15 Dogodivščine Jackieja Chana, risana serija 10.25 Jekleni Max, risana serija 10.50 Godzila, risana serija 11.15 TV Dober dan, ponovitev nanizanke 12.15 Preverjeno 13.00 Zresni se že!, ameriška nanizanka 13.30 Smola pa takam ameriška nanizanka 14.00 Mladi Indiana Jones: Oranga, gospodar življenja, ameriški film, ponovitev 15.40 Naša sodnica, ameriška nanizanka 16.30 Močno zdravilo, ameriška nanizanka 17.25 Miss Slovenije, regionalni izbor 17.30 Gasilka, ameriški film 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Sobotni filmski hit: Policisti, ameriški film 23.10 Pesem svobode, ameriški film 1.15 24 ur, ponovitev
6.00 Videostrani 7.30 TV prodaja 8.00 Risanke 9.00 Action Man, risani film 9.45 Družinska prodaja 10.00 Risani film 11.00 Za vas in mesto 12.00 Vera in čas 12.30 Za vas in mesto, ponovitev 13.00 Dok. oddaja 13.30 TV prodaja 14.00 Iz domače skrinje 15.30 Inline hokej 16.00 Automobille, oddaja o avtomobilizmu 16.30 Državno prvenstvo v raftingu, reportaža 17.00 SQ Jam 18.00 Spidi in Gogi show 19.00 Risanke 19.30 Videalisti 20.00 Ježek Show 21.00 Helenini ljubezni, ameriški film 23.00 Aruna - moč perila 23.30 TV razglednica 0.00 TV prodaja 0.30 Videostrani
... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.50 GTV nocoj, najavni spot 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1795 19.15 PTP, gorenjski obzornik 105 19.30 Razstava domače obrti v Kranju 19.55 GTV priporoča II 20.00 Spomini mame Minke, domači film 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1795 22.00 GTV MIX - ponovitev 23.00 Zeleni vodnik - trajnice 23.30 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1795 00.00 Urica erotike na GTV do 1.00 1.15 Videostrani GTV, 24 urTTX SODELUJTE V KONTAKNTIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA
... PD DTV - Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski, e-mail:
ATM KRANJSKA GORA
... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.18 Avtomobilsko zrcalo 18.48 Risanka 18.50 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Območno srečanje plesno mažoretnih skupin, ponovitev 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani
TV SISKA
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO - otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani
IMPULZ CATV KAMNIK
... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 21.00 EPP1 21.01 Viva turistica 21.30 EPP 2 21.35 SQ JAM - glasbena oddaja 22.30 EPP 3 22.35 Videospoti 22.59 EPP 4 23.00 Erotika 0.30 EPP 5 0.31 Končna špica ... Videostrani TV Impulz
7.45 TV Koledar 7.55 Poročiia 8.00 Otroški program 11.10 Felicitv, nadaljevanka 12.00 Poročila 12.15 TV koledar 12.30 Orebiški zaklad, dok. oddaja 12.55 Prizma 13.50 Hrvatje v južni Franciji 14.25 Oprah 15.20 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj 16.00 Zlata dekleta, amer. nanizanka 16.25 Odprave v kraljestvo živali, dok. serija 17.10 V parku vrtnic, italijanska drama 19.05 Biblija 19.30 Dnevnik 20.10 Naši in vaši, nadaljevanka 20.50 Glasba 21.05 Vrt dobrega in zla, ameriška drama 23.40 Poročila 23.50 TV dvoboj 0.15 Nema priča, miniserija 2.05 Nočni program
8.00 Panorame 11.20 Dve gospe Carroll, ameriški film 13.00 Operna matineja 15.00 Hišni ljubljenčki 15.45Felicity 16.35 Beverly Hills 90210, nanizanka 17.25 Briljantina 18.20 Melrose Place, ameriška nanizanka 19.05 Dobrodošli v New Yorku, ameriška nanizanka 19.30 Svetovni muzeji 19.40 Fotografija na Hrvaškem 19.50 TV razstava 20.10 Preživetje 21.05 Radijski festival 23.00 Ekran 2000 23.45 Iz sveta razvedrila 0.15 Naravnost fantastično, nanizanka
AVSTRIJA 1
6.20 Otroški program 8.10 Oddaja zlobnega volka 8.25 Ena, dva ali tri, kviz 8.50 Tom in Jerrv 9.00 Otroški program 12.05 Čudaki 12.45 SP v nogometu: Nemčija -Savdska Arabija 15.35 Q3 Austria top 40 16.20 Raztresena Ally 17.05 Streetlive 17.35 Super vohljača, nemški film 19.00 Šport 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Svetnik, ameriški film 22.10 SP v nogometu, najboljše akcije današnjih tekem 23.15 Rambo, ameriški film 0.40 Krvava pest 8, ameriški film 2.05 Nebeški ujetniki, ameriški film
AVSTRIJA 2
6.10 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Katja, nekronana cesarica, francoski film 11.05 Lourdes, film 12.40 Slikanica Avstrije 13.00 Čas v sliki 13.10 Lemkejeva vdova, nemška komedija 14.35 Ženske so za ljubezen, nemška komedija 16.10 Zakladi sveta 16.25 Dežela in ljudje 16.55 Religije sveta 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.45 Ljudski odvetnik 18.20 Bingo 19.00Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi od strani 20.15 Romy 2002 22.15 Čas v sliki 22.25 V srcu luči 23.55 Čas v sliki 0.00 Skrivnost rumenih narcis, nemška kriminalka 1.30 Gostišče v Dartmooru, nemška kriminalka 2.55 Pogledi od strani 3.00 Dežela in ljudje
EPP 9.00 Godan Slovenija kolesari 2002 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave 9.50 EPP 10.10 Prispevek 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Mladi, nadarjeni, obetavni 11.45 Temperature doma in po svetu T2.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zanimivosti 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Čez pregrade do Merkurjeve nagrade 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.20 Verska oddaja 19.20 Napoved jutrišnjega programa radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 Skupni nočni program
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRIGLAV
R KRANJ
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - vreme z Robertom Bohincem 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v Gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 BBC - Oddaja o kraljici materi 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Srečanje predsednikov na Bledu - oglašanje Tatjane Kociper 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Tednik občine Žirovnica 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.40 Oglasi 12.50 Beseda mladih 13.30 Novice, pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 13.50 Podarim 14.00 Aktualno 14.30 Novice 14.15 Voščila 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včer-ja, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Aktualno: 18.55 Črna kronika dneva 19.00 Duhovni razgledi 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Študentska oddaja na Radiu Triglav 22.00 Popevka tedna 22.05 Večerni glasbeni program
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Dogodki danes, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes - jutri 8.30 Napoved programa 8.50 Pregled tiska 9.00 Aktualno 9.30 Radijski kviz 10.00 Dogodki danes - jutri, šport 10.20 Oddaja za male živali 11.00 Vprašanja in pobude 11.30 Evropa v enem tednu 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Kino 16.40 Šport 18.00 Študentska napetost 19.00 Sorina Mega lestvica 21.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz
6.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.30 Črna kronika, tedenski pregled 8.45 Pomurski dogodki 9.05 RGL danes 9.30 Od sobote do sobote 10.00 Kam danes 10.30 RGLova uganka 11.45 Črna kronika 12.00 BBC novice 12.15 Štajerski dogodki 12.30 Žulj na jeziku 13.30 Želje, čestitke 14.00 Pasji radio 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.30 Gospodarstvo 16.45 Iz tujega tiska 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Glasbene novosti 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Gospod kliče (1.), Zanimivosti nočnega neba (2.), Skavtska oddaja (3), Prenova v Duhu (4.) 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica (otroška oddaja z Juretom Seskom) 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Za življenje, za danes in jutri 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Ponovitev Svetnik dneva 13.15 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 16.00 Mali oglasi 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.40 Otroška pesem tedna 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Molitev in nagovor za nedeljo 21.15 Vodnik po sv. Pismu 22.00 Ponovitev dopoldanske oddaje Za življenje, za denas in jutri 23.00 Nočni glasbeni program
NEDELJA, 2. JUNIJA 2002
7.40 Teleteskt TV Slovenija 8.00 Živ žav: Telebajski; Trnovo
robidovje; Ferdy; Bisergora, otroška oddaja 9.55 Promenadni koncert: Pihalni orkester Rokava iz Marezig
10.25 Pomagajmo si, oddaja TV Koper - Capodistria
10.55 Svet divjih živali, angleška dokumentarna oddaja
11.20 Ozare
11.30 Obzorje duha
12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor
13.00 Poročila, šport, vreme
13.25 Odvetniške zdrahe, angleška nanizanka
14.00 Tistega lepega popoldneva 16.00 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Vsakdanjik in praznik
18.00 Gobe na Slovenskem, dok. serija
18.30 Žrebanje lota
18.45 Risanka
19.00 Novice
19.05 Zrcalo tedna
19.20 Vreme
19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Mario, nedeljski večer v živo 21.50 Čezplanke 23.10 Poročila, Šport, Vreme 23.45 Odkrivamo znanost, angleška poljudnoznanstvena serija 0.20 Virdžina, srbski film 2.00 Gobe na Slovenskem, dok. serija, ponovitev
2.30 Tobačne vojne, angleška dok. serija
3.20 South park, ameriška risana serija 3.40 Ultravijolična, angleška nadaljevanka, ponovitev 4.30 Vsakdanjik in praznik, ponovitev 1 6.00 Šport
7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Videostrani - vremenska panorama 9.15 TV Prodaja 9.45 Rad imam Lucy, ameriška čb nanizanka 10.10 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 10.55 Ciciban poje in pleše 11.50 TV prodaja 12.25 Motociklizem za VN Italije, do 250 ccm, prenos 13.20 Kapo dol, oddaja o nogometu 13.50 Motociklizem za VN Italije do 500 ccm, prenos 15.00 Jasno in glasno 16.15 DP v vaterpolu, Triglav Živila - Olimpija 17.25 Šport 19.15 Videospotnice 20.00 Tobačne vojne, angleška dok. serija 20.55 Fraiser, ameriška nanizanka 21.15 Homo turisticus 21.35 Ultravijolična, angleška nadaljevanka 22.30 80 let skladatelja, akademika Uroša Kreka 23.00 U. Krek - V. Dedovič: Sinfonia per Archi, balet 23.20 Uroš Krek: Godalni kvartet 23.45 Videospotnice, ponovitev
7.00 Nogometna arena 7.20 SP v nogometu 2002, Argentina : Nigerija, prenos 9.20 SP v nogometu 2002, Paragvaj: JAG, prenos 11.20 SP v nogometu 2002, Anglija : Švedska, prenos 13.20 SP v nogometu 2002, Španija : Slovenija, prenos 15.20 Nogometna arena 16.10 SP v nogometu 2002, Argentina : Nigerija, posnetek 18.05 SP v nogometu 2002, Paragvaj : JAR, posnetek 19.55 Popstars, najboljši tega tedna 20.00 Nogometna arena 21.30 SP v nogometu 2002, Španija : Slovenija, posnetek 23.20 Nogometna arena 0.50 SP v nogometu 2002, Anglija : Švedska, posnetek
8.15 TV Prodaja 8.45 Oliver Twist, risana serija 9.10 Mali helikopter, risana serija 9.25 Princesa Sissi, risana serija 9.50 Dragon Bali, risana serija 10.15 Jekleni Max, risana serija 10.40 Godzila, angleška nanizanka 11.05 Naša sodnica, ameriška nanizanka 12.00 Močno zdravilo, ameriška nanizanka 12.45 Majhne skrivnosti, ponovitev 12.50 Zresni se že!, ameriška nanizanka 13.20 SP v nogometu 2002, Španija : Slovenija, prenos 15.20 Nogometna arena 16.10 Smola pa taka, ameriška nanizanka 16.40 Močno zdravilo, ameriška nanizanka 17.30 Srčne skrivnosti, ameriški film 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar, kviz 21.30 Kokon 23.30 El mariachi, mehiško-ameriški film 1.00 24 ur, ponovitev
6.00 Videostrani 7.30 TV prodaja 8.00 Risanke 9.00 Action Man, risani film 9.45 Družinska TV prodaaj 10.00 Spidi in Gogi show 11.00 TV prodaja 11.30 Za vas in mesto 12.30 V sedlu 13.00 Vera in čas 14.00 Dok. oddaja 14.30 Sijaj 15.00 Čestitke iz domače skrinje 16.30 Risani film 17.30 TV razglednica 18.00 Štiri tačke 18.30 Ježek Stiovv, zabavnoglasbena oddaja 19.30 Risanke 20.00 Reporter X 20.30 Alfi Nipič show 21.30 Knjiga 22.00 Ekskluzivni magazin 22.30 Automobille 23.00 Naš vrt 23.30 Dok. oddaja 0.00 TV prodaja 0.30 Videostrani
... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 9.00 Predstavitveni spot GTV 9.05 GTV priporoča I 9.15 Gorenjska TV poročila 1795 9.30 Predstavljamo vam KS Olševek - Hotemaže 10.15 GTV MIX, ponovitev 11.15 Gost župan Mohor Bogataj 12.00 Zeleni vodnik - fuksije, artičoke 12.30 S.E.M., oddaja R. Klariča, 182. del 13.00 Koncert nedeljskega v Kranju 13.35 Posnetek košarkarske tekme 14.50 24 ur infokanal 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1795 19.15 PTP - Gorenjski obzornik 105 19.30 Načrtovalka poroke -film o filmu 19.55 GTV priporoča II 20.00 GTV MIX z Matejo 21.00 GTV Križanka, 19. oddaja 21.30 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1795 22.00 Petek
za sobotni zametek, ponovitev 23.45 Gorenjska TV poročila 1795 00.00 GTV jutri, Obiščite Teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKNTIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA
... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 8.00 Dobro jutro, dežela - jutranji program 8.05 Dbest 51 -ponovitev torkove kontaktne oddaje z izborom glasbe - 3. 8.51 Deželne novice -informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 9.10 Deželni magazin, pogovori z župani gorenjskih občin 9.30 Šesta predstava, oddaja o avtomobilizmu 10.00 Studio 1: Dežela, prebujaš se! - kontaktna, razvedrilna, zabavno glasbena oddaja iz studia 1 DTV z glasbeniki popularne glasbe in plesalci Plesnega kluba M Tržič, posnetek 11.30 Deželni utrinki: Stražišče 11.51 Deželne novice - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 12.10 Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni 19.51 Dober večer, dežela - večerni program 20.00 Kamera med vami 20.10 Posnetek prireditve: 10 let ansambla Vita, Produkcija ATM Kranjska Gora 21.51 Deželne novice - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 22.00 Pop ročk svet 23.10 Lahko noč... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI ob 8.45, 18.45, 20.05 in 21.45 oz. pred zadnjimi DEŽELNIMI NOVICAMI. KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA.
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri.
ATM KRANJSKA GORA
... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.18 Avtomobilsko zrcalo 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna 18.45 Risanka 19.05 Videostrani 20.00 Avtomobilsko zrcalo, ponovitev 20.10 Satelitski program DW 22.00 Videostrani
TV SISKA
... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavnoglasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani
IMPULZ CATV KAMNIK
... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 19.00 EPP1 19.03 Risanka 19.50 Videospoti 18.57 EPP 2 20.00 Kako ostati zdrav 20.30 EPP 3 20.33 Ježek show -glasbena oddaja 21.25 EPP 4 21.30 Izmenjava programa 22.35 EPP 5 22.35 Končna špica ... Videostrani TV Impulz
7.55 TV koledar 8.05 Poročila 8.10 Cirkus Hildebrand, danski mladinski film 9.40 Pleme 10.30 Dvigalka 12.00 Opoldanske novice 12.15 TV koledar 12.30 Plodovi zemlje 13.20 Mir in dobrota 13.50 Klic duha 14.00 V nedeljo ob dveh 15.00 Poročila 15.10 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj 15.45 Tujec 16.50 Dva obraza zla, ameriški film 18.30 Sternbergovi, nemška nadaljevanka 19.15 Loto 19.30 Dnevnik 20.05 Kdo bo milijonar? 21.05 Nazorjeva, dok. film 21.40 F.I.S.T., ameriška drama 0.05 Poročila 0.20 Teden dni počitnic, francoski film 2.00 Nočni program
8.00 Panorame 9.00 Biblija 9.15 Dok. film 10.45 Portret cerkve in mesta 11.00 Sveta maša, prenos 12.05 Luknja, francoski film 14.00 Nema priča, miniserija 15.55 Xena, nanizanka 16.40 Morje 17.10 Neukroćena Afrika 17.35 Opera box 18.05 Povabilo 18.40 Črno - belo v barvah 19.30 Fotografija na Hrvaškem 19.40 TV razstava 19.50 Iz zakladnice hrvaških muzejev 20.10 Koncert "Za karto več" 21.05 Poročila 21.10 Koncert za angleško kraljico 23.20 Glasbeno potovanje po Rusiji, dok. serija
AVSTRIJA 1
PONEDELJEK, 3. JUNIJA 2002
6.00 Otroški program 7.15 Disnevjev festival 8.10 Tom Turbo 8.40 Balto 9.50 Nadloga, komedija 11.05 SP v nogometu; Anglija - Švedska 13.45 Šport: Atletika 14.15 Motociklizem 15.00 Športni pregled 15.20 Stranske brce, ameriški film 16.55 Galec Asterix, risanka 18.30 Šport v nedeljo 19.30 Čas v sliki in kultura 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Vulkan, ameriški film 22.00 SP v nogometu, najboljše akcije današnjega dne 23.05 Kraj zločina 0.35 Priča tožilstva, ameriški film
AVSTRIJA 2
6.00 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Čisto kulinarično 9.30 Katoliška maša 10.30 Teden kulture 11.00 Čas v sliki 11.05 Ura za tisk 12.00 Visoka hiša 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina 14.00 Festival narcis 15.00 Tri dame 15.25 Lourdes, film 17.00 Čas v sliki 17.05 Živeti lepše 18.00 Igra na srečo 18.25 Kristjan v času 18.30 Podoba Avstrije 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.54 Pogledi od strani 20.15 Brat-
je, avstrijski film 21.45 Čas v sliki 21.55 Kar se tiče...23.10 Čas v sliki 23.15 Vstop prost 23.45 Ognjeno srce, ameriški film 1.10 Teden kulture 1.40 Živeti lepše 2.30 Pogledi od strani
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRBOVLJE
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva -citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Predstavitev: Ansambel Fra-jkinclari 9.50 EPP 10.30 Pred prvo nogometno tekmo reprezentance Slovenije na SV prvenstvu 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Tedenski pregled dogodkov 14.50 EPP 15.00 Prispevek 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.20 Nagradni kviz kina Kranj 18.50 EPP 19.00 Prispevek 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 Skupni nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.00 Glasba na Radiu Triglav 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.40 Oglasi 7.00 Jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 7.55 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.00 Oddaja za otroke: Mirin vrtiljak 8.40 Oglasi 9.30 Pogled na ceste in vreme - Robert Bohinc 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Motroci, oddaja o avtomobilizmu 10.15 Obvestila 10.40 Oglasi 11.00 Mali oglasi po telefonu 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.40 Oglasi 13.00 Nedeljski kontakt: Kako so občani spremljali srečanje predsednikov na Bleud in na Brdu? 13.40 Oglasi 14.00 Voščila 14.40 Oglasi 15.00 Nedelja na Radiu Triglav 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila, voščila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 20 let pevskega zbora društva upokojencev Slovenski Javornik -Koroška Bela 17.30 Novice 17.40 Oglasi 18.00 Nedelja na Radiu Triglav: teden gozdov, gost g. Avsenek 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi - ponovitev 19.00 Minute za resno glasbo - pripravlja Drago Ariani 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Težke frekvence 19.40 Oglasi 19.45 Večerni glasbeni program do polnoči
7.00 Napoved programa - začnimo dan z nasmehom 7.30 Noč ima svojo moč 8.00 Dogodki danes - jutri 9.00 Aktualna tema 11.00 Škofjeloški tednik 11.30 Dogodki danes - jutri 11.40 Osmrtnice 12.00 Nedeljska duhovna misel 13.00 Čestitke in pozdravi 13.15 Naj se sliši slovenska pesem 13.30 Kmetijski okoljski program 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Daj - dam 17.00 Nedeljsko srečanje 18.00 Horizont 19.00 Radio jutri 19.30 Glasbeni program RA Sora do polnoči
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.50 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.50 Na današnji dan 7.35 Vreme 8.55 Dolenjski utrip 9.05 RGL danes 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 11.30 RGLova uganka 12.00 BBC novice 12.30 Rumeni radio 13.05 Iz tujega tiska 13.30 Pasji radio 13.40 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Štajerski mozaik 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Dvoglavji levji car 21.00 DJ tirne
R OGNJIŠČE
5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijska oddaja 8.50 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. Maše 10.30 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem in glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Poročila 19.40 Otroška pesem tedna 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Klasična glasba 22.00 Ponovitev Slovencem po svetu in domovini 23.30 Nočni glasbeni program
OGLA9m|J0l!rO41 682
http://raaio{jeoss. siol.com
Mahkovec S&D, dno., Valvasorjev trg 3. Litija
6.10 Teletekst TV Slovenija 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.40 Utrip 8.55 Zrcalo tedna 9.15 Iz popotne torbe 9.30 Marko, mavrična ribica, risana nanizanka
9.45 Svet divjih živali, angleška poljudnoznanstvena serija 10.15 National Geografic, ameriška
dok. serija 11.05 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.30 Kuhinja do nazga, angleška dok. serija
12.00 Odkrivamo znanost, angleška poljudnoznanstvena serija 12.30 Parada plesa 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.15 Dobro jutro
15.05 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper
- Capodistria 15.55 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, vreme, šport 16.40 Vaš tolar 17.00 Volja najde pot 17.55 Telebajski 18.15 Radovedni Taček: Karta 18.30 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme
19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.00 Julija, avstrijska nanizanka 21.00 Svetovni izzivi 21.30 Pisave
22.00 Odmevi, Kulturna kronika, Šport,
Vreme 22.55 Dosežki 23.15 Branja
23.30 Volja najde pot, ponovitev
0.25 Pisave, ponovitev
0.50 Svetovni izzivi, ponovitev
1.20 Gledališče v hiši, jugoslovanska nanizanka
1.50 Saint Tropez, francoska nadaljevanka
2.40 Parada plesa
3.00 Homo turisticus, ponovitev
3.20 Studio City, ponovitev
4.20 Končnica, ponovitev
5.35 Šport
7.40 Teletekst TV Slovenije 8.00 Videostrani - Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Videostrani - Vremenska panorama 12.55 TV Prodaja 13.25 Tistega lepega popoldneva 15.25 Skrivno življenje dvojčkov, angleška dok. serija 16.15 Gledališče v hiši, jugoslovanska nanizanka 16.45 Saint Tropez, francoska nadaljevanka 17.45 Počitnice do zadnjega diha: Mera za mero, dok. nanizanka 18.00 Hora-ce in Tina, avstralska nadaljevanka 18.25 Štafeta mladosti 19.15 Videospostnice 20.00 Studio City 21.00 Končnica 22.00 Zakaj je potonil Kursk, angleška dok. oddaja 23.00 Brane Rončel izza odra 0.25 Videospotnice, ponovitev
8.00 Nogometna arena 8.20 SP v nogometu 2002, Hrvaška : Mehika, prenos 10.20 Nogometna arena 10.50 SP v nogometu 2002, Brazilija : Turčija, prenos 12.50 Nogometna arena 13.20 SP v nogometu 2002, Italija : Ekvador, prenos 15.20 Nogometna arena 15.40 SP v nogometu 2002, Brazilija : Turčija, posnetek 17.30 SP v nogometu 2002, Hrvaška: Mehika, posnetek 19.25 Popstars, najboljši tega tedna 19.30 Gola resnica, ameriška nanizanka 20.00 Nogometna arena 21.00 SP v nogometu 2002, Italija : Ekvador, posnetek 22.50 Zakon ulice, ameriški film 0.30 Nogometna arena, ponovitev
9.10 Odpadnik, ameriška nanizanka 10.00 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.55 Tri sestre, venezu-elska nadaljevanka, ponovitev 11.50 Es-meralda, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Močno zdravilo, ponovitev 14.05 Dragon Bali, risana serija 14.30 Jekleni Max, risana serija 15.00 TV prodaja 15.30 Newyorška policija, ameriška nanizanka 16.25 Esmeralda, mehiška nadaljevanka 17.20 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka 18.15 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 TV Dober dan, slovenska nanizanka 20.55 Sedma nebesa, ameriška nanizanka 21.50 Providance, ameriška nanizanka 22.40 Odpadnik, ameriška nanizanka 23.30 Prijatelji, ameriška nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev
6.00 Video strani 7.00 Pokemoni, risani film 7.30 Wai Lana joga 8.00 TV prodaja 8.30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 Knjiga, ponovitev 9.45 Družinska TV prodaja 10.00 Iz domače skrinje 11.15 Družinska TV prodaja 11.30 Videostrani 11.40 Videalisti 12.20 Risanke 12.50 TV prodaja 13.50 Aruna - moč perila 14.20 Automobille, ponovitev 14.50 Iz domače skrinje 16.05 Družinska TV prodaja 16.20 Helenini ljubezni, ameriški film 18.20 Motor Show Report 18.50 Pokemoni, risani film 19.20 Videalisti 20.00 Naj N - nogometni studio 21.00 Ekskluzivni magazin 21.30 Naš vrt 22.00 Družinska TV prodaja 22.15 Iz domače skrinje 23.30 Wai Lana joga 0.00 TV prodaja 0.30 Videostrani
bara Š. Župan 21.00 Koncert nedeljskega v Kranju 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1796 22.00 S.E.M. oddaja Rudija Klariča 183 22.30 Iz olimpijskih krogov 22.35 Sajenje okenskih in balkonskih rastlin 23.20 Živeti z deponijo - film o našem okolju 23.45 Gorenjska TV poročila 1796 00.00 Urica erotike na GTV 01.00 GTV jutri, Prelistajte Teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA
... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 8.00 Dobro jutro, dežela - jutranji program 8.05 Dbest 51 -torkova kontakt, gl. oddaja, ponovitev 8.51 Deželne novice - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 9.10 Presenečenja z Dragom Paplerjem: Zadnji šolski dan 9.40 Mozaik srečanj, deželni utrinki: Stražišče (Produkcija. Franci Bašelj) 10.00 Videostrani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski 19.51 Dober večer, dežela -večerni program 20.00 Kamera med vami 20.10 Obiskali smo, domoznanstvena oddaja: Gozd 20.40 Projektni teden Burja 21.05 Naradni zdavilni park Tunjice, posnetek 21.20 Rezervirano za... Duet Struna, 5. del (Produkcija: Tone Mlaker) 21.51 Deželne novice - informativni pregled dogodkov v regiji 22.10 V Brdih o Brdih 23.00 Odprta meja, Ljudje Evrope 23.51 Lahko noč... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski
OGLASI ob 8.45, 18.45, 20.05 in 21.45 oz. pred zadnjimi DEŽELNIMI NOVICAMI KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA.
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri.
ATM KRANJSKA GORA
... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna 18.38 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.27 Satelitski program DW 22.00 Videostrani
TV SISKA
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani
IMPULZ CATV KAMNIK
... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Otroški program 20.15 Za sprostitev 22.15 Videostrani TV Impulz
7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 Silvestrove in Čijeve skrivnosti 9.55 TV koledar 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.00 Otroški program 12.00 Poročila 12.15 TV koledar 12.20 Jezikomer 12.30 Izvir, nadaljevanka 13.20 Zavedno, nemški film 14.45 Prizorišče svetovnih kultur 15.40 TV razstava 15.55 Poročila 16.00 Izobraževalni program 16.45 Hrvaška danes 17.05 Vsakdan 18.30 SOS - potrebijejo nas 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 20.05 Eko potopisi 20.50 Latinica 22.25 Odmevi dneva 22.55 Vojaki-nji, ameriški film 0.35 Nočni program
AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program 6.30 Moja knjiga o džungli 8.00 Fant zre v svet 8.25 Bratska ljubezen 8.45 Sabrina - Nastniška čarovnica 9.10 Galec Asterix, risanka 10.15 SP v nogometu; Brazilija - Turčija 13.05 Otroški program 14.55 Simpsonovi 15.20 Korak za korakom 15.45 Herkules 16.30 Sedma nebesa 17.15 Nove Supermanove pustolovščine 18.05 Sabrina - Najstniška čarovnica 18.30 Varuška 19.00 Cybill 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Periskop dol!, ameriški film 21.45 SP v nogometu, najboljše akcije današnjega dne22.50 VVorld stunt avvards 23.50 Smrtonosna plima, ameriški film 1.20 Vulkan, ameriški film
AVSTRIJA 2
6.00 Videostani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.50 Policijska inšpekcija 10.15 Ženske so za ljubezen, ponovitev filma 11.00 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Orientacija 12.35 Podoba Avstrije 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Domovina gozda 14.05 Prijateljice 14.50 Podeželski zdravnik 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/kultura 19.45 Vreme 19.54 Praznični večer 20.00 Pogledi od strani 20.15 Gozdarska hiša Falkenau, nanaizanka 21.05 Tema 22.00 Čas v sliki 22.30 Kulturno središče 0.00 Čas v sliki 0.30 Izgubljena avtocesta, ameriški film 2.40 Pogledi od strani 2.45 Kulturno središče 4.15 Dobrodošla, Avastrija 5.55 Nonsens
EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: na Vrhu dr. Anton Grizold - obrambni minister 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Cankarjev dom 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.20 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vre- , menska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Športna oddaja 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek: Akademskih četrt 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti - Z Ar-turjem skozi igre življenja 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Big ban-govih 10 zmagovitih 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa radia Kranj 19.30 Pometamo po domači glasbeni sceni 20.00 Vedno zelene 24.00 SNOP
... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.35 Gorenjska pred letom dni 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1796 19.15 Gorenjski glas jutri 19.20 Aktualno -33. seja MS MO Kranj 19.55 GTV priporoča II 20.00 Pol ure za zdravje, z Jano - Čustvenost 20.30 Znani, neznani obrazi, Bar-
SNOP • skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRBOVLJE
5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 640 Do-bor jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - vreme in Robert Bohinc 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v Gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo in Jože Lavrinec 8.15 Obvestila 8.30 Novice, pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.20 Gorenjska črna * kronika 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Športni ponedeljek 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Varnost na gorenjskih cestah v preteklem tednu 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Jejmo malo, jejmo zdrdavo... ponovitev 17.30 Včerja, danes, jutri 17.40 EPP 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.40 Oglasi 19.00 Črana kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30,, Moja je lepša 19.40 Oglasi
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Dogodki danes - jutri, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Bonton 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 9.30 Izobraževalna oddaja - kviz 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Tematska oddaja - šport 11.15 Oddaja za upokojence 12.00 Kličemo London - BBC novice 12.15 Pesem dneva 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 (Obrtniki) 18.00 Šolski radio 19.00 Novice in dogodki, šport 19.15 Mladi SMS BOX 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.27 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Jutro je lahko 8.55 Gospodarske novice 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o... 10.00 Kam danes 10.20 Iz Trzina 10.30 Šport 11.30 RGLova uganka 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.15 Štajerski dogodki 12.45 Dogodek dneva 12.55 Odgovori poslušalcem 13.05 Iz Domžal 13.30 Globus, mednarodni pregled 13.50 Gospodarstvo 14.00 Pasji radio 14.30 Komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Modni bla bla 17.20 Iz tujega tiska 18.00 Z Marijem Galuničem 19.00 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.30 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah -AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.15 Cindi priporoča 8.40 Leta po Kristusu 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.30 Naravoslovne zanimivosti 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Oddaja o šolstvu (2.), Pravno svetovanje (3.) 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Izbor Vaše pesmi (Ivan Hudnik) 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Prijatelji radia Ognjišče (Franci Trstenjak) 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev nedeljske oddaje Sakralna glasba 23.30 Nočni glasbeni program
t
TOREK, 4. JUNIJA 2002
6.10 Teletekst TV Slovenije
6.30 Poročila
6.35 Dobro jutro
7.30 Poročila
7.35 Dobro jutro
8.30 Poročila
8.40 Mostovi
9.10 Bisergora, lutkovna nanizanka 9.25 Risanka
9.30 Radovedni Taček. Karta 9.45 Srebrnogrivi konjič, risana nanizanka
10.10 Ko je pomlad - lučka, otroška nanizanka 10.40 Volja najde pot 11.30 Obzorje duha 12.00 Julija, avstrijska nanizanka 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.25 Dobro jutro 15.10 Osamljeni planet 16.05 Duhobvni utrip 16.30 Poročila, Vreme, Šport 16.40 Vaš tolar
16.55 Vojna in civilizacija, ameriška dok, serija
17.45 Šiv v času, francoska dok. nadaljevanka 18.05 Zlatko Zakladko 18.20 Knjiga mene briga 18.35 Skrivnosti 18.40 Risanke 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme
19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.00 Mvanmar - Burma, dežela tisočerih pagod, dok. meseca 21.05 Aktualno
22.00 Odmevi, Kulturna kronika, Šport, Vreme
23.00 Nemška igra, nemška drama, zadnji del
0.30 Knjiga brez mene
0.50 Vojna in civilizacija, ponovitev
1.40 Šiv v času, ponovitev
1.55 Mvanmar - Burma, dežela tisočerih pagod, ponovitev
2.50 Aktualno, ponovitev
3.40 Gledališče v hiši, jugoslovanska nanizanka
4.10 Saint Tropez, francoska nadaljevanka
5.20 Šport
stavlja in nagrajuje 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1797 00.00 Urica erotike na GTV 01.00 GTV jutri, Prelistajte Teletekst GTV
SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA
... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 8.00 Dobro jutro, dežela - jutranji program 8.03 Pop ročk svet 8.51 Deželne novice - informativni pregled dogodkov v regiji 9.10 Čudež: Človek, alternativna znanost, pogovor v živo s Sloboda-nom Stanojevičem, posnetek 10.00 Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski 19.51 Dober večer, dežela-večerni program 20.00 Kamera med vami 20.10 Deželni magazin, pogovoir z župani gorenjskih občin: Naklo 20.30 Dežela, prebujaš se! - posnetek kontaktne, razvedrilne, zabavno glasbene oddaje iz Hotela Transturist v Škofji Loki z glasbeniki popularne glasbe in plesalci Plesnega kluba M Tržič, posnetek 22.00 Deželne novice - info-ramtivni pregled dogodkov v regiji 22.10 D'best 51 - kontakt, gl. odd., v živo 23.00 Dan AFŽ, Kiparska genialnost 23.51 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI ob 8.45, 18.45, 20.05 in 21.45 oz. pred zadnjimi DEŽELNIMI NOVICAMI KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA.
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri.
ATM KRANJSKA GORA
... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Torkov športni pregled 18.28 Šolska košarkarska liga 19.20 Videostrani 20.00 Otvoritev razstave v Dotiku, ponovitev 20.23 Satelitski program DW 22.00 Videostrani
EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izbubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Unichem: tema: Polži in plesi vrtninah 10.55 EPP 11.00 Novice 11.10 Prodaja rabljenih vozil 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Relax 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesme tedna 13.10 BIO vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzni komentar 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.05 Napoved 16.20 10 let Bodečih než - ljudske pevke 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.20 Avtomobilistična oddaja na Radiu Kranj 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Kresovanje 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa radia Kranj 20.00 Iz Rinaldove skrinje 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
SREDA, 5. JUNIJA 2002
7:40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Videostrani - Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Videostrani - Vremenska panorama 10.50 Končnica 11.55 Pariz: Tenis Roland Garros, prenos 15.00 TV prodaja 15.30 Studio City 16.25 Gledališče v hiši, jugoslovanska čb nanizanka 16.55 Saint Tropez, trancoska nadaljevanka 17.55 Po potresu, ameriški film 19.30 Videospotnice 20.00 H°novna smrt, ameriški film 21.45 Igra s smrw>, nemški film 23.15 Praksa, ameriška nanizanka 23.55 Tenis Roland Garros, posnetek 1.25 Videospotnice, ponovitev
KANAL A
8.00 Nogometna arena 8.20 SP v nogometu 2002, Kitajska : Kostarika, prenos 10.20 Nogometna arena 10.50 SP v nogometu 2002, Japonska : Belgija, prenos 12.50 Nogometna arena 13.20 SP v nogometu 2002, Južna Koreja : Poljska, prenos 15.20 Nogometna arena 15.40 SP v nogometu 2002, Kitajska : Kostarika, posnetek 17.30 SP v nogometu 2002, Japonska : Selgija, posnetek 19.25 Popstars, najboljši tega tedna 19.30 Gola resnica, ameriška nanizanka 20.00 Nogometna arena 21.00 ~P v nogometu 2002, Južna Koreja: Polj-^a. posnetek 22.50 Zakaj sem bila umor-1 na> ameriški film 0.25 Nogometna arena
POP TV
9.10 Odpadnik, ameriška nanizanka 10.00 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.55 Tri sestre, venezu-elska nadaljevanka, ponovitev 11.50 Es-meralda, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 TV Dober dan, slovenska nanizanka 14.05 Dragon Bali, risana serija 14.30 Jekleni Max, risana serija 15.00 TV prodaja 15.30 Newyorška policija, ameriška nadaljevanka 16.25 Majhne skrivnosti 16.30 Esmeralda, mehiška nadaljevanka 17.20 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka 18.15 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno 20.45 Resnične zgodbe: Za hčerino čast, ameriški film 22.30 Odpadnik, ameriška nanizanka 23.30 Prijatelji, humoristična nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev
6.00 Videostrani 7.00 Pokemoni, risani film 7.30 Wai Lana joga 8.00 TV prodaja 8.30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 Motor Show report, ponovitev 9.45 Družinska TV prodala 10.00 Iz domače skrinje 11.15 Družinska TV prodaja 11.30 Videostrani 11.40 Videalisti 12.20 Risanke 12.50 TV prodaja 13.50 Wai Lana joga 14.20 Ekskluzivni magazin 14.50 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 16.05 Družinska TV prodaja 16.20 Al« Nipič Show, ponovitev 17.20 Naj N - nogometni studio 18.20 Naš vrt 18.50 Pokemoni, risani film 19.20 Videalisti 20.00 Popotovanja z Janinom 21.00 TV razglednica 21.30 Gradimo 22.00 Družinska TV prodala 22.15 Iz domače skrinje 23.30 Wai Lana loga 0.00 TV Prodaja 0.30 Videostrani
TV SISKA
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO -oddaja domače zabavne glasbe z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani
IMPULZ CATV KAMNIK
18.55 Začetek programa 18.00 Športne novice 18.15 Otroški program 18.45 TV ponudba 19.00 Športne novice 19.10 Otroški program 20.00 ATM predstavlja - oddaja o avtomobilizmu 20.45 Športne novice 20.55 Film 22.30 Videostrani TV Impulz
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - Vreme in Robert Bohinc 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v Gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Računalniške novice 8.15 Obvestila 8.30 Novice, Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Počitniški nasveti 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Gibljive slike 10.30 Včerja, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: Okrogla miza - Rdeči križ Slovenije - kaj zdaj? 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Prosta delovna mesta 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Večer z Bracom Korenom 22.00 Popevka tedna
6.10 Teletekst TV Slovenija , 6.30 Poročila
6.35 Dobro jutro
7.30 Poročila
7.35 Dobro jutro
8.30 Poročila
8.40 Dober dan, Koroška
9.10 Trojčice, risana nanizanka
9.35 Grdi raček Tine, risana nanizanka 10.00 Zlatko Zakladko 10.15 Skrivnosti 10.20 Knjiga brez mene 10.35 Šiv v času
10.50 Vojna civilizacija, ameriška dok.
serija 11.40 Cikcak
12.00 Mvanmar - Burma, dežela tisočerih pagod, dok. meseca 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.15 Dobro jutro 15.05 Aktualno 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar
16.55 Ljudožer iz Zambezije, južnoafriška poljudnoznastvena serija 17.50 Male sive celice 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme
19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme' 20.00 Sedmi pečat: Pršut, pršut, španski film
22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme
23.00 Terminal 0.35 Ljudožer iz Zambezije, južnoafriška poljudnoznanstvena serija, ponovitev
1.25 Gledališče v hiši, ponovitev nanizanke
2.00 Saint Tropez, ponovitev nadaljevanke
2.50 Vojno gledališče, italijnski film 4.55 Šport
DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA
... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 8.00 Dobro jutro, dežela - jutranji program 8.05 D'best 51 -kontaktna oddaja z izborom glasbe v živo, telefon: 04/513-47-70 8.45 Oglasi 8.51 Deželne novice - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 9.10 Deželni magazin, pogovor z župani gorenjskih občin, posnetek: Naklo 9.30 Razstava Kranjski bienale 2002 10.00 10.00 Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski 18.00 Dober večer, dežela - večerni program 20.00 Kamera med vami 20.10 Za vsakogar nekaj: Družina - ognjišče - ljubezen, mednarodni teden družine v Vodicah 21.00 Sredino središče - Odprta tema: Občinski praznik Komende 21.40 Ansambel Fantje z vasi (Produkciaj DPapler'S) 21.51 Deželne novice - informativni pregled godokov v regiji 22.10 D'best 51 - kontakt, gl. odd., v živo 23.00 Britanski vrtovi, Med Sočo in Nadižo 23.51 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski
OGLASI ob 8.45, 18.45, 20.05 in 21.45 oz. pred zadnjimi DEŽELNIMI NOVICAMI KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA.
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri.
ATM KRANJSKA GORA
...Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 SQ Jam 19.10 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled 20.20 Avtomobilsko zrcalo, 13. oddaia 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani
Radia Kranj 11.20 Prispevek 11.45 Tem-peature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Fidifarm 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.05 BIO vremenska napoved 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zlata minuta na radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.45 Pregled danšnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.30 Tudi jeseni je lepo 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.20 Prispevek 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.05 Izgubljene živali 18.10 Gremo v Life 18.50 EPP 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega progama Radia Kranj 20.00 Posebna ... z Igorjem 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni progam
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 Silvestrove in Čičijeve skrivnosti 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.00 Otroški program 12.00 Opoldanske novice 12.15 TV koledar 12.25 Jezikomer 12.35 Izvir, nadaljevanka 13.20 Grešna minuta, španski film 14.55 Prizorišča svetovnih kultur 15.55 Poročila 16.00 Izobraževalni program 16.45 Hrvaška danes 17.05 Vsakdan 18.30 Govorimo o zdravju 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Glasbeni mesečnik 20.50 Forum 22.00 Moderato can-tabile 22.50 Odmevi dneva 23.20 Skrivnostna Hrvaška, dok. serija 23.45 Končna odločitev, ameriški film 1.55 Nočni program
R SORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Besedovanje o jeziku 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport 8.55 Dnevna malice 9.00 Aktualno 9.30 Črna kronika 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Pogled v zvezde 10.30 Tematska oddaja: Vrelci zdravja inlepote 11.00 Radio danes 11.15 Tematska oddaja - Vrelci zdravja in lepote 12.00 Kličemo London -BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911/kultura 18.00 Vrtiljak stare glasbe, 1. del 19.00 Novice in dogodki, šport 19.15 Vrtiljak stare glasbe - II. del 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči
24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.35 Gorenjska pred letom dni 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1797 19.15 Razstava Rudija Skočirja 19.40 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 19.55 GTV priporoča II 20.00 Utrip Kranja 20.10 Predstavljamo vam KS Orehek - Drulovka 21.00 Biološko dinamično gospodarjenje 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1797 22.00 Znani, neznani obrazi, Boris Strel 22.30 Kanonade, gost, Slavko Brinovec 23.30 TA Dober dan pred-
AVSTRIJA 1
6.20 Otroški program 7.40 Korak za korakom 8.05 Varuška 8.30 Sabrina - Najstniška čarovnica 8.55 Čarovnice 9.40 World Stunt avvards 10.40 SP v nogometu, Japonska - Belgija 13.05 Otroški program 14.55 Simpsonovi 15.20 Korak za korakom 15.45 Herkules 16.30 Sedma nebesa 17.15 Nove Supermanove postolovščine 18.05 Sabrina - Najstniška čarovnica 18.30 Varuška 19.00 Cybill 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Policist izTolza 21.50 SP v nogometu, najboljše akcije današnjega dne 22.55 Jack Read, ameriški film 0.25 Podzemlje, ameriški film 1.50 Intimna priznanja 2.15 Jack Read, ponovitev filma
AVSTRIJA 2
6.20 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.50 Policijska inšpekcija 10.20 Kabinet smeha, nemški film 11.45 Vremenski pregled 12.00 Čas v sliki 12.05 Evro Avstrija 12.35 Tednik 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Domovina gozda, nemška nanizanka 14.05 Prijateljice 14.50 Podeželski zdravnik 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Univerzum 21.05 Poročilo 22.00 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču 23.05 Po dolgem in počez 0.00 Čas v sliki 0.30 Cy-bill 0.55 Nesrečna za vedno 1.20 Tema 2.10 Oddaja Barbare Karlich, ponovitev 3.10 Pogled od strani 3.15 Univerzium
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO ŠTAJERSKI VAL
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.40 Do-bor jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.27 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.20 RGLovo želo 8.30 Jutro je lahko 8.55 Gospodarske novice 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o... 10.00 Kam danes 10.30 Tema 11.00 Kamniške novice 11.30 RGLova uganka 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.15 Štajerski dogodki 12.45 Dogodek dneva 12.55 Odgovori poslušalcem 13.30 Osir 13.50 Gospodarstvo 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Iz tujega tiska 16.30 Na sceni 17.30 RGL svetuje 18.00 Starinarnica 19.00 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.15 Slovenc Slovenca vabi 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 O zdravju (vsak 2. in 4. torek) 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Sport na radiu Ognjišče 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Sončna pesem 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev nedeljske oddaje O zdravju 23.30 Nočni glasbeni program
7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Videostrani - Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Videostrani - Vremenska panorama 11.55 Roland Garros, prenos iz Pariza 15.20 TV prodaja 15.50 Homo turisticus 16.10 Gledališče v hiši, jugoslovanska čb nanizanka 16.45 Saint Tropez, francoska nanizanka 17.40 Operacija amster-dam, angleški čb film 19.20 Videospotnice 20.00 DP v košarki (m), prva tekma finala končnice, prenos 22.00 tenis Roland Garros, posnetek 23.30 Praksa, ameriška nanizanka 0.10 Prvi val, kanadska nanizanka 0.50 Videospotnice, ponovitev
KANALA
8.00 Nogometna arena 8.20 SP v nogometu 2002; Rusija : Tunizija, prenos 10.20 Nogometna arena 10.50 SP v nogometu 2002, ZDA : Portugalska, prenos 12.50 Nogometna arena 13.20 SP v nogometu 2002, Nemčija : Irska, prenos 15.20 Nogometna arena 15.40 SP v nogometu 2002, Rusija : Tunizija, posnetek 17.30 SP v nogometu 2002, ZDA : Portugalska, posnetek 19.25 Popstars, najboljši tega tedna 19.30 Gola resnica, ameriška nanizanka 20.00 Nogometna arena 21.00 Ekstra magazin 21.05 Popstars 22.00 SP v nogometu 2002, Nemčija : Irska, posnetek 23.50 Nogometna arena
POP TV
9.10 Odpadnik, ameriška nanizanka 10.00 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.55 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka, ponovitev 11.50 Esmeralda, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.15 Preverjeno, ponovitev 14.05 Dragon Bali, risana serija 14.30 Jekleni Max, risana serija 15.00 TV prodaja 15.30 Newyorška policija, ameriška nadaljevanka 16.25 Esmeralda, mehiška nadaljevanka 17.20 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka 18.15 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 TV kriminalka: Obsedena s preteklostjo, ameriški film 21.45 Tretja izmena, ameriška nanizanka 22.40 Odpadnik, ameriška nanizanka 23.30 Prijatelji, humoristična nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev
TV SISKA
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 21.30 Ananda - iz cikla predavanja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Videostrani
IMPULZ CATV KAMNIK
... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 19.00 EPP 1 19.03 Lokalne novice 19.10 SQ JAM 20.00 EPP 2 20.05 Izmenjava programa 20.35 EPP 3 20.40 Kako ostati zdrav 21.10 Lokalne novice 21.15 Film 22.10 EPP 4 22.10 Motosport 22.40 EPP 5 22.40 Bonanza 23.30 Končna špica ... Videostrani TV Impulz
7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 Silvestrove in Čičijeve skrivnosti 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.00 Otroški program 12.00 Opoldanska poročila 12.15 Koledar 12.25 Jezikomer 12.30 Izvir, nadaljevanka 13.20 Pravi prijatelj, nemški film 14.55 Prizorišča svetovnih kultur 15.55 Poročila 16.00 Izobraževalni program 16.45 Hrvaška danes 17.05 Vsakdan 18.30 Kitajska - dežela in ljudje, dok. serija 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Skrinja 20.40 Pol ure kulture 21.10 TnSnutek spoznanja 21.40 TV intervju 22.40 Odmevi dneva 23.05 Evropski magazin 23.40 Vojak, ameriški film 1.15 Nočni program
AVSTRIJA 1
R TRIGLAV
5:30 Minute za narodnozabavno glasbo 5:40 Oglasi 6:00  Razmere na cestah 6:05 Jutranji servis na Radiu Triglav - Vreme in Robert Bohinc 6:30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6:40 OGLASI 6:50 Vreme 7:00 Druga jutranja kronika 7:20 Popevka tedna 7:40 OGLASI 8:00 Kronika OKC Kranj- zadnjih 24 ur 8:05 Aktualno: zdravnikov nasvet: mag. Silvana Gasar, psihologinja 8:15 Obvestila 8:30 novice, pogled v današnji dan 8:40 Oglasi 9:00 Aktualno 9:15 VOŠČILA 9:40 OGLASI 10:00 Olimpijski kotiček 10:30 Včeraj danes jutri 10:40 OGLASI 11:00 Aktualno 11:40 OGLASI 12:00 BBC-novice 12:10 Osmrtnice 12:15 Obvestila 12:30 novice 12:40 Oglasi 13:00 Aktualno: Glas ljudstva 13:30 POGLED v današnji dan 13:40 OGLASI 13:50 Motor-ci- ponovitev 14:15 VOŠČILA 14:30 Novice 14:40 OGLASI 15:00 Aktualno: Uganka Pivovarne Laško 15:30 Dogodki in odmevi 16:10 Popevka tedna 16:15 Obvestila 16:30 OSMRTNICE 16:40 OGLAS117:00 Aktualno: Mi lahko spregovorimo 17:30 Včeraj danes jutri 17:40 OGLASI 18:00 Aktualno 18:40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19:05 Misli iz Biblije 19:15 Voščila 19:25 Pogled v jutrišnji dan, Jutri na Radiu Triglav 20.00 Pot k svetlobi in zdravju - Anton Hladnik 21:15 Zdravnikov nasvet- ponovitev 22.00 Popevka tedna 22.05 Zlata kočija - formula ena (ponovitev) 22.05 Večerni glasbeni program do polnoči
R SORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Uporabni nasveti 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 9.30 Povej naglas 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Zakladi slovenskih spominov 11.00 Radio danes 11.00 Pogovor z županom občine Škofja Loka 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio Danes 17.00 Studio 911/župani 18.00 Na planetu glasbe 19.00 Novice in dogodki, šport 19.15 Na planetu glasbe 20.00 Radio jutri 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči
6.00 Videostrani 7.00 Pokemoni, risani film 7.30 Wai Lana joga 8.00 TV prodaja 8.30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 Avto-drom 9.45 Družinska TV Prodaja 10.00 Iz domače skrinje 11.15 Družinska TV prodaja 11.30 Videostrani 11.40 Videalisti 12.20 Risanke 12.50 TV prodajal3.20 DP v raftingu 13.50 Wai Lana joga 14.20 Štiri tačke 14.50 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 16.20 Kickboxer 4, ponovitev filma 18.20 Gradnja, ponovitev 18.50 Pokemoni 19.20 Videalisti 20.00 Bonan-ca, nanizanka 21.00 Sijaj 21.30 Inline hokej 22.00 Družinska TV prodaja 22.15 Iz domače skrinje 23.30 Wai Lana joga 0.00 TV prodaja 0.30 Video strani
24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.35 Gorenjska pred letom dni 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1798 19.15 Požganica v avstrijskem Rožu 19.30 Adrenalin, športna oddaja 19.55 GTV priporoča II 20.00 Župan pred kamero, Janko Stušek 21.00 Zeleni vodnik, azaleje in bučke 21.30 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 21.40 GTV priporoča II 21.45 Gorenjska TV poročila 1798 22.00 Predstavljamo vam KS Orehek - Drulovka 22.45 Pogovor s prof. dr. Dušanom Petračem 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1798 00.00 Urica erotike na GTV 01.15 GTV jutri, Prelistajte Teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
6.00 Otroški program 8.00 Varuška 8.25 Sabrina - Najstniška čarovnica 8.50 Nove Supermanove dogodivščine 9.35 Herkules 10.20 Spusti periskop, ameriški film 11.45 Otroški program 12.55 SP v nogometu, Nemčija - Irska 15.45 Herkules 16.30 Sedma nebesa 17.15 Nove Supermanove dogodivščine 18.05 Sabrina - Najstniška čarovnica 18.30 Varuška 19.00 Cybill 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Past na internetu, nemški film 21.55 SP v nogometu, najboljše akcije današnjega dne 23.00 Za prgišče dolarjev, film 0.30 Maščevanje d.o.o. 1.15 Past na internetu, ponovitev filma
AVSTRIJA 2
6.35 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.50 Policijska inšpekcija 10.15 Lourdes, ponovitev filma 11.50 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Poročilo 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Domovina gozda 14.05 Prijateljice 14.50 Podeželski zdravnik 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 18.48 Loto 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 20.00 Šport 20.15 Marga Engel vrne udarec, nemški film 21.45 Pogledi od strani 22.00 Čas v sliki 22.30 Mednarodno poročilo 23.15 Žarišče 0.00 Čas v sliki 0.30 Cvbill 0.55 Nesrečna za vedno1.20 Na prizorišču 1.50 Oddaja Barbare Karlich 2.20 Pogledi od strani 2.55 Mednarodno poročilo 3.40 Žarišče
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO ŠTAJERSKI VAL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.25 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Jutro je lahko 8.55 Gospodarske novice 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o... 10.30 Tema dneva 11.30 RGLova uganka 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.15 Štajerski dogodki 12.30 Beseda opozicije 12.45 Dogodek dneva 12.55 Odgovori poslušalcem 12.57 Izbranka tedna 13.30 Play off 14.00 Pasji radio 14.50 Gospodarstvo 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Iz tujega tiska 16.30 Na sceni 17.30 RGLov kino 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.00 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo svetuje 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Vedeževanje 21.00 Odprta dlan
R KRANJ
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misle dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 Epp 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.30 Kviz
R OGNJIŠČE
5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kristusu 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 10.00 Poročila 10.15 Mali oglasi 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Zlati zvoki 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Pogovor o... 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 1. Luč v temi, 2. Dodajati življenje dnevom, 3. Vstani in hodi, 4. Svet oblikuje mlade .... 21.30 Orgelski ciklus 2001 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev popoldanske oddaje Pogovor o 23.30 Nočni glasbeni program
ČETRTEK, 6. JUNIJA 2002
6.10 Teletekst TV Slovenija
6.30 Poročila
6.35 Dobro jutro
7.30 Poročila
7.35 Dobro jutro
8.30 Poročila
8.40 Mostovi
9.10 Male sive celice, kviz
10.00 Zgodbe iz školjke
10.30 Risanka
10.40 Slovenski magazin
11.10 Mario, nedeljski večer v živo
13.00 Poročila, Šport, Vreme
13.20 Dobro jutro
15.10 Svetovni izziv
15.40 Pisave
16.05 Tiri skozi čas, dok. oddaja
16.30 Poročila, Vreme, Šport
16.40 Vaš tolar
17.00 Dosežki, ponovitev
17.20 Zvok
17.50 Na liniji, oddaja za mlade
18.25 Zaplešimo, francoska dok. oddaja
18.40 Risanka
19.00 Novice
19.05 Vaš kraj
19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme
20.00 Tednik
21.00 Prvi in drugi
21.20 Osmi dan
22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme
23.00 Zgodbe o knjigah
23.10 Alica, evropski magazin
23.45 Važno je imenovati se Ernest, posnetek gledališke predstave
1.15 Zvok, ponovitev
1.45 Osmi dan, ponovitev
2.15 Tednik, ponovitev
3.10 Saint Tropez, francoska nadaljevanka
4.00 Zapiranje Renaultove tovarne v
Vilvoordu, belgijski film
5.40 Šport
7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Videostrani - Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Videostrani - Vremenska panorama 11.20 Polnočni klub 12.30 Tobačne vojne, angleška dok. serija 13.20 TV prodaja 13.55 Tenis Roland Garros, prenos 16.45 Saint Tropez, francoska nadaljevanka 17.45 Kapitanova miza, angleški film 19.15 Videospotnice 20.00 Popularna resna glasba 21.30 Poseben pogled: Powaqqatsi, ameriški film 23.05 Praksa, ameriška nanizanka 23.50 Novinka, nanizanka 0.40 Tenis Roland Garros, ponovitev 2.10 Videospotnice
8.00 Nogometna arena 8.20 SP v nogometu 2002, Danska : Senegal, prenos 10.20 Nogometna arena 10.50 SP v nogometu 2002, Kamerun : Savdska Arabija, prenos 12.50 Nogometna arena 13.20 SP v nogometu 2002, Francija : Urugvaj, prenos 15.20 Nogometna arena 15.40 SP v nogometu 2002, Danska : Senegal, posnetek 17.30 SP v nogometu 2002, Kamerun : Savdska Arabija, posnetek 19.25 Popstars, najboljši tega tedna 19.30 Gola resnica, ameriška nanizanka 20.00 Nogometna arena 21.00 SP v nogometu 2002, Francija : Urugvaj, posnetek 22.50 Perdita Durando, film 0.55 Nogometna arena
POP TV
9.10 Odpadnik, ameriška nanizanka 10.00 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.55 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka, ponovitev 11.50 Esmeralda, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.40 Lepo je biti milijonar, kviz 14.10 Dragon Bali, risana serija 14.35 Jekleni Max, risana serija 15.00 TV prodaja 15.30 Newyorška policija, ameriška nanizanka 16.25 Esmeralda, mehiška nadaljevanka 17.20 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka 18.15 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Romantični film: Notranja lepota, ameriški film 21.40 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 22.30 Odpadnik, ameriška nanizanka 23.30 Prijatelji, humoristična nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev
6.00 Videostrani 7.00 Pokemoni 7.30 Wai Lana joga 7.30 Videostrani 8.00 TV prodaja 8.30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 Dok. oddaja 9.45 Družinska TV prodaja 10.00 Iz domače skrinje 11.15 Družinska TV prodaja 11.30 Videostrani 11.40 Videalisti 12.20 Risanke 12.50 TV Prodaja 13.50 Wai Lana joga 14.20 Sijaj 14.50 Iz domače skrinje 16.05 Družinska TV prodaja 16.20 Raketa pod kozolcem 17.50 SQ Jam 18.50 Pokemoni 19.20 Videalisti 20.00 Kickboxer 5, ameriški film 22.00 Družinska TV prodaja 22.15 Iz domače skrinje 23.30 Wai Lana joga 0.00 TV Prodaja 0.30 Videostrani
... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.35 Gorenjska pred letom dni 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1799 19.15 Aktualno - odprtje parka pred FOV 19.30 Adrenalin, športna oddaja 19.55 GTV priporoča II 20.00 Pogovor s prof. dr. Dušanom Petračem 21.00 Slovenija, predstavitveni film 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila, 1799 22.00 Zvezdni okruški z Rožo Kačič 23.00 Pol ure za zdravje z Jano - Čustvenost 23.30 GTV pripravlja v mesecu juniju 23.45 Gorenjska TV poročila 1799 00.00 Urica erotike na GTV 01.00 GTV jutri, Ste že prelistali naš Teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA
... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 8.00 Dobro jutro,
dežela - jutranji program 8.10 D'best 51 -kontaktna oddaja z izborom glasbe, ponovitev 8.51 Deželne novice - informativni pregled dogodkov v regiji 9.10 Sredino središče: odprta tema, posnetek: Občinskipraz-nik Komende 10.00 Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski 19.51 Dober večer, dežela - večerni program 20.00 Kamera med vami 20.10 Skavtske obljube 21.00 Šesta prestava, oddaja o avtomobilizmu 21.30 Zanimivosti: Zgornja Gorenjska 21.51 Deželne novice -informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 22.10 Dbest 51 - kontakt, gl. odd., v živo 23.00 Naj viža 23.51 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski
OGLASI ob 8.45, 18.45, 20.05 in 21.45 oz. pred zadnjimi DEŽELNIMI NOVICAMI KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA.
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri.
ATM KRANJSKA GORA
... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Prispevek iz radovljiške občine 18.48 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Šolska košarkarska liga 20.53 SQ jam, ponovitev 21.43 Videostrani
TV SISKA
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket ... Napoved sporeda ... Videostrani
IMPULZ CATV KAMNIK
... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Lokalne novice, ponovitev 19.15 Otroški program 20.15 Lokalne novice, ponovitev 20.30 Izmenjava programa, ponovitev 21.05 SQ - JAM, ponovitev naj glasbene oddaje 22.05 S.E.M. - Kako ostati zdrav in zmagovati, ponovitev 22.40 Videostrani
7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 Silvestrove in Čičijeve skrivnosti 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.00 Otroški program 12.00 Opoldanska poročila 12.15 TV Koledar 12.25 Jezikometer 12.35 Izvir, nadaljevanka 13.20 Mambi, španski film 15.05 Dok. serija 16.00 Sedem vrhov 16.30 Delo človeških rok 16.45 Hrvaška danes 17.05 Vsakdan 18.30 Hrvaška kulturna dediščina 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Prostor pod strelnim ognjem 21.00 Željka Ogresta 22.10 Poslovni klub 22.45 Odmevi dneva 23.10 Znanost 0.15 Zoe do groba, ameriški film 1.50 Nočni program
8.00 Otroški program 9.05 Panorame 10.15 Ponovitve 15.10 Otroški program 16.05 Hilarius 16.15 Rekli so mu Pišče 16.30 Poročila 16.40 Hugo 17.10 Izvir, nadaljevanka 18.00 Panorama 18.30 Kolo sreče 19.05 Na zdravje 19.30 Fotografija na Hrvaškem 19.40 Fotografija na Hrvaškem 19.50 TV razstava 19.55 Iz zakladnice hrvaških muzejev 20.10 Naša sodnica, ameriška nanizanka 20.55 Poročila 21.20 Vprašanje okusa, francoski film 22.45 Se-infeld 23.10 Allo, allo 23.40 Severna obzorja, ameriška nanizanka
AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program 7.55 Varuška 8.20 Sabrina - Najstniška čarovnica 8.40 Nove Supermanove pustolovščine 9.30 Herkules 11.45 Otroški program 12.55 SP v nogometu; Francija - Urugvaj 15.45 Herkules T6.30 Sedma nebesa 17.15 Nove Supermanove pustolovščine 18.05 Sabrina - Najstniška čarovnica 18.30 Varuška 18.50 Novo v kinu 19.00 Cybill19.30 Čas v sliki in kultura 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.00 Pogledi od strani 20.15 MA 2412 20.40 MA 2412 21.15 Alarm za Kobro 22.05 SP v nogometu, najboljše akcije današnjega dne 23.05 Novo v kinu 23.15 De Luca 23.40 Umetnine
AVSTRIJA 2
4.25 Dobrodošla, Avstrija 6.10 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.30 Drzni in lepi 9.50 Policijska inšpekcija 10.15 Bratje, ponovitev kriminalke 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.30 Dežela in ljudje 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Domovina gozda 14.05 Prijateljice 14.50 Podeželski zdravnik 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki in kultura 19.45 Vreme 20.15 Univerzum 21.05 Vera 22.00 Čas v sliki 22.30 Evro Avstrija 23.00 Primer za dva 0.00 Čas v sliki 0.30 Cybil 0.55 Nesrečna za vedno 1.20 Univerzum 2.05 Oddaja Barbare Karlich 3.05 Pogledi od strani 3.10 Evro Avstrija 3.35 Dežela in ljudje 4.05 Vera 4.55 Dobrodošla, Avstrija
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO MURSKI VAL
R KRANJ
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziroma se 8.30
Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Gost v studiu župan občine Škofja Loka 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Fidi-farm 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek -12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zlata minuta na RK 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.10 Zanimivosti 17.20 Prispevek 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 To so naši 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega progama radia Kranj 20.00 V družbi z Markom Crtaličem 24.00 Skupni nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5:30 Minute za narodnozabavno glasbo 5:40 OGLASI 6:00 Razmere na cestah 6:05 Jutranji servis na Radiu Triglav - Vreme in Robert Bohinc 6:20 Jutranja uganka 6:30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6:40 Oglasi - vreme 6.55 Jutranja humoreska 7:00 Druga jutranja kronika 7:20 Popevka tedna 7:30 Danes v Dnevniku 7:40 Oglasi 8:00 Kronika OKC Kranj- zadnjih 24 ur 8:05 Aktualno: Pogled s Triglava: Zdrav način prehranjevanja - Vasiljka Kokalj - Kunčje meso 8:15 Obvestila 8:30 Novice - Pogled v današnji dan 8:40 Oglasi 8:50 Zakladi ljudske modrosti 9:15 Voščila 9:20 Ugankarske minute 9:40 Oglasi 10:00 Aktualno 10:40 Oglasi 11:00 Mavrica, oddaja o kulturi 11:40 Oglasi 12:00 BBC- novice 12:10 Osmrtnice 12:15 Obvestila 12:30 Novice 12:40 Oglasi 13:00 Aktualno: OKS 13:30 Pogled v današnji dan 13:40 Oglasi 14:00 Aktualno 14:15 .VOŠČILA 14:30 Novice 14:40 OGLASI 15.00 Gibljive slike 15:30 Dogodki in odmevi 16:10 Popevka tedna 16:15 Obvestila 16:30 Osmrtnice 16:40 Oglasi 16.50 Podjetniški CIKCAK-OOZ Jesenice 17:00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17:40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Radovljica 18.40 Oglasi 19:00 Črna kronika dneva 19:15 Voščila 19:25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19:30 Zimzeleni četrtek in Drago Aria-ni 22:00 Popevka tedna 22.05 Večerni glasbeni program do polnoči
R SORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Gospodinjski nasveti 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna predstavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 18.00 Od svečke do volana 19.00 Novice in dogodki, šport 19.15 Vandaranje s harmoniko 19.55 Radio jutri 20.00 Vandaranje s harmoniko 21.00 Odpoved dnevnega programa 21.05 Glasbeni program RA Sora
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.55 Gospodarske novice 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o... 10.00 Kam danes 11.30 RGLova uganka 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.15 Štajerski dogodki 12.30 Šport in rekreacija 12.45 Dogodek dneva 12.55 Odgovori poslušalcem 13.30 Turizem 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Iz tujega tiska 16.30 Dosjeji 18.00 Jugonostalgija 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.15 Jutranja aktualna tema 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.30 Odkrivajmo domovino in svet 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave (Robert Božič) 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Zlati jubilej tednika Družina 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 1. Luč v temi, 2. Dodajati življenje dnevom, 3. Vstani in hodi, 4. Svet oblikuje mlade .... 21.30 Orgelski ciklus 2001 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev popoldanske oddaje Pogovor o 23.30 Nočni glasbeni program
KINO
Petek. 31, maja
CENTER amer. znan. fant. akcij. pust. film VOJNA ZVEZD: EPIZODA II - NAPAD KLONOV ob 17. uri, amer. rom. kom. KATE IN LEOPOLD ob 19.30 in 22. uri STORŽIČ amer. akcij. trii. drama DIRKA ob
17. uri, amer. trii. drama KAČJI PASTIR ob 19. uri, meh. trii. drama PASJA LJUBEZEN ob 21. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA znan. fant. akcij, film SPIDERMAN ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA znan. fant. film SPIDER-MAN ob 18. uri, amer. drama GROF MONTE CRISTO ob 20. uri ŽIRI amer. groz. trii. VSILJIVCI ob 20.30 uri ŽELEZAR JESENICE akcij. kom. SHOVVTIME ob
18. uri, znan. fant. film SPIDERMAN ob 20. uri
Sobota. 1. junija_
CENTER amer. znan. fant. pust. film VOJNA ZVEZD: EPIZODA II - NAPAD KLONOV ob 16.30 uri, amer. rom. kom. KATE IN LEOPOLD ob 19. in 21.15 uri STORŽIČ amer. akcij. trii. drama DIRKA ob 18. in 22. uri, amer. trii. drama KAČJI PASTIR ob 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA znan. fant. akcij, film SPIDERMAN ob 18.30 uri, amer. drama K-PAX ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. drama GROF MONTE CRISTO ob 18. uri, znan. fant. film SPIDER-MAN ob 20.15 uri DOVJE voh. drama VOHUNSKE SPLETKE ob 20. uri ŽIRI amer. kom. PA NE ŠE EN FILM ZA MULCE ob 20.30 uri ŽELEZAR JESENICE znan. fant. film SPIDERMAN ob 18. uri, akcij. kom. SHOVVTIME ob 20. uri
Nedelja. 2. iuniia_
21.15 uri STORŽIČ amer. akcij. trii. drama DIRKA ob 17. in 21.30 uri, amer. znan. fant. akcij. pust. film VOJNA ZVEZD: EPIZODA II - NAPAD KLONOV ob 19. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA znan. fant. akcij, film SPIDERMAN ob 18.30 uri, amer. drama K-PAX ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA znan. fant. film SPIDER-MAN ob 18. uri, amer. drama GORF MONTE CRISTO ob 20. uri ŽIRI amer. kom. PA NE ŠE EN FILM ZA MULCE ob 18. uri, amer. groz. trii. VSILJIVCI ob 20.30 uri ŽELEZAR JESENICE akcij. kom. SHOVVTIME ob 18. uri, znan. fant. film SPIDERMAN ob 20. uri
Ponedeljek. 3. iuniia _
CENTER amer. rom. kom. KATE IN LEOPOLD ob 18.30 in 20.30 uri STORŽIČ amer. akcij. trii. drama DIRKA ob 19. uri, amer. trii. drama KAČJI PASTIR ob 21. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA znan. fant. akcij, film SPIDER-MAN ob 18.30 uri, amer. drama K-PAX ob 20.30 uri
Torek, 4. iuniia_
CENTER amer. rom. kom. KATE IN LEOPOLD ob 18.30 in 20.30 uri STORŽIČ amer. trii. drama KAČJI PASTIR ob 19. uri, amer. akcij. trii. drama DIRKA ob 21. uri ŠKOFJA LOKA amer. drama ŠELESTENJE ob 20. uri
Sreda. 5. iuniia_
CENTER amer. rom. kom. KATE IN LEOPOLD ob 18.30 in 20.30 uri STORŽIČ Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. drama VARUH MEJE ob 20. uri
CENTER amer. znan. fant. akcij. pust. film VOJNA ZVEZD: EPIZODA II - NAPAD KLONOV ob 16.30 uri, amer. rom. kom. KATE IN LEOPOLD ob 19. in
Četrtek, 6. iuniia
ŠKOFJA LOKA amer. kom. 40 DNI & 40 NOČI ob 20. uri
KUHAJMO Z DANICO DOLENC
Skuhajmo nedeljsko kosilo
Špinačna juha, skuše z mladim krompirjem, zelena solata. Sladica za nedeljsko popoldne: Ocvrto bezgovo cvetje ali jagodna sadna kupa
Špinačna juha
15 dag špinače, slan krop, 4 dag maščobe (olja, masla aH masti), zvrhano žlico moke, 1 do 2 stroka česna, pol litra juhe (kostne, mesne, lahko tudi iz kocke), zelen peteršilj, sol, poper, 3 dl mleka, 1 jajce.
Špinačo očistimo, operemo in skuhamo v slanem kropu. Nato jo odcedimo, na deski drobno sesekljamo in pretlačimo z vilicami. Iz maščobe in moke naredimo svetlo prežganje, na njem na hitro po-pražimo tudi sesekljan česen in zalijemo z juho in vodo, v kateri sc je kuhala špinača. Solimo, po-pramo in vremo nekaj minut. Nazadnje dodamo še sesekljano in pretlačeno špinačo. V mleku raz-žvrkljamo jajce in primešamo špi-nači. Prevremo. Tik preden juho ponudimo, zamešamo vanjo še pest sesekljane mlade surove špinače in sesekljan zelen peteršilj.
Skuše z mladim krompirjem
Za 4 osebe: dober kilogram manjših do srednje velikih skuš (2 do 3 na osebo), olivno olje, sol, česen, limonin sok, rožmarin; mlad krompirček.
Skuše očistimo drobovine (glave jim po želji pustimo, saj imajo v ličkih dobro meso, pa tudi kuŽa bi jih bil vesel), speremo pod tekočo vodo, dobro odcedimo in zbrišemo s papirnimi servieti do suhega. Nato jih pokapljamo z limoninim sokom (tudi v notranjosti) in pustimo četrt ure, nato jih posolimo in zložimo na dobro naoljen pekač. Po pekaču povaljamo ribe, da se naoljijo tudi te, hkrati pa jih v notranjosti natremo s strtim česnom, ki smo ga zamešali v olivno olje. Ribe lepo zvrstimo po pekaču, /raven pa zložimo posoljen mlad krompirček, ki ga prav tako povaljamo po olju na pekaču in ga po potrebi še posebej malo pokapljamo z oljem (lahko z navadnim oljem). Sem in tja damo na pekač vejico rožmarina za prijeten duh. Skuše s krompirjem pečemo v pečici pol ure pri 200 do 220 stopinjah C. Če nimamo pečice z vročim zrakom, ribe obr-
nemo, da se hrustljavo popečejo z obeh strani. Ko pečene skuše serviramo, jih še malce premažemo mešanico olivnega olja, strtega česna in sesekljanega peteršilja, ki smo jo tudi malo solili. Krompirček potresemo s sesekljanim peteršiljem.
K skušam gre odlično črno vino, refošk ali kabernet, od belih pa malvazija.
Pa še to: Če nam skuše ostanejo, jih damo v pokrito posodo, še malce pokapljamo z limoninim sokom ali z jabolčnim kisom in z
olivnim oljem ter damo v hladilnik. Odlične bodo tudi mrzle naslednji dan.
Enako pripravljene skuše lahko spečemo tudi na žaru. Na ta način bi lahko pripravili tudi večje sar-delice, trilje in podobne ribe. Če je pekač prepoln rib ali mislite, da bi se krompir preveč navzel vonja po ribah, lahko mlad krompir skuhate posebej v oblicah in ga vročega ponudite k ribam.
Sladica za nedeljsko popoldne
Ocvrto bezgovo cvetje
Za 4 do 6 oseb: 10 do 15 bezgo-vih cvetov, 100 g moke, 3 zavitke vanilijevega sladkorja, 3 jajca, maslo (lahko tudi kokosovo maslo ali olje) za cvrtje, 30 g sladkorja za posip.
Bezgovo cvetje ne utrgajmo blizu ceste, temveč v kakšnem mirnem kotičku na robu gozda, da ga ni treba prati, le pregledamo ga, da na njem ni kakšnega mrčesa. Moko, 1 zavitek vanilin sladkorja in jajca ter 3 do 5 žlic vode z mešalcem ali z metlico zmešamo v gosto tekoče testo, ki naj stoji eno uro. Maščobo za cvrtje v ponvi segrejemo na 180 stopinj C; maš-
čoba je dovolj vroča takrat, ko se ob ročaju kuhalnice, ki ga potisnemo v maščobo, delajo drobni mehurčki. Bezgove cvetne kobule prijemamo za peclje, pomakamo v testo in drugega za drugim zlato rumeno ocvremo v vroči maščobi. Preostali vanilin sladkor zmešamo s sladkorjem in z njim posipamo ocvrtke. Takoj ponudimo!
Pa še to: Če kdo v družini ni ljubitelj bezgovega cvetja (marsikomu je vonj premočan), mu pripravimo sadno kupo z rdečimi jagodami, obloženo s stepeno sladko smetano ali kaj podobnega.
Šport za potrjevanje lastne vrednosti
Skoraj dvesto tekmovalcev z vse Gorenjske se je udeležilo devetih regijskih iger Specialne olimpiade Slovenije v Kranju. Na tekmovanjih v atletiki, namiznem tenisu in košarki
so bili zmagovalci vsi.
Kranj - Pustite mi zmagati. Če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu, pravi prisega Specialne olimpiade, ki jo je na gorenjskih igrah izrekla Suzana Zagmajster, varovanka Varstveno-delovnega centra Kranj, nosilka zlatega odličja v namiznem tenisu z lanskega državnega prvenstva. Smisel iger Specialne olimpiade, ki za ljudi z motnjo v duševnem razvoju potekajo že 39 let, je prepričanje, da tudi takšni ljudje lahko tekmujejo, dosegajo dobre rezultate v športu in so lahko celo olimpij-ci. S tem se utrjuje njihova pozitivna samopodoba in samozavest, s športom pa se tudi socializirajo.
Med tekači častnega otvoritvenega teka tudi župan Mohor Bogataj.
V gibanje Specialne olimpiade, ki ga je pred desetletji začela družina Kcnnedv, je danes vključenih že 140 držav sveta, dobro desetletje tudi Slovenija. Slovensko specialno olimpijsko gibanje šteje 1300 športnikov, na gorenjskih igrah pa jih je bilo natanko 197. Preden so se začela tekmovanja, so se v kranjskem športnem parku zbrali za otvoritveno slovesnost. Tekmovalce i/, devetih ekip (Dom Matevža Langusa Radovljica, OS Helene Puhar Kranj, OŠ Poldeta SUfciišarja in VDC Škrat Jesenice. OŠ 27. julij Kamnik, OŠ Jela •'aneŽiča in Sožitje Škofja Loka, Sožitje Radovljica, Sožitje Men-
geš in VDC Kranj) je spremljalo več kot 50 spremljevalcev, med občinstvom pa so najzvesteje navijali starši, mentorji in ostali ljudje, ki te ljudi sprejemajo takšne, kot so. Med njimi sta bila tudi župana občin Kranj in Tržič, Mohor Bogataj in Pavel Rupar.
Organizatorji letošnjih regijskih iger, Varstvcno-delovni center Kranj, so pripravili prijazno prireditev in koje bila minuli petek popoldne s podelitvijo priznanj na Slovenskem trgu v Kranju srečno mimo, so si oddahnili. Se vreme se je tistega dne kljub neobetav-nim napovedim dobro držalo, tako da so športniki tekmovali in zrna-
Invalidi na topliško zdravljenje
Radovljica - Danes popoldne bo v Podnartu volilni občni zbor Društva invalidov Radovljica. V društvo so vključeni invalidi iz občin Bled in Radovljica, v Bohinju imajo svoje. Kot v spremnem pismu k vabilu na občni zbor in družabno srečanje sporoča dolgoletna predsednica društva Vida Rozman, članska izkaznica omogoča nekaj drobnih ugodnosti. Tako z. njo lahko invalidi uveljavljajo oprostitev plačila turistične takse v turističnem kraju ali zdravilišču. V eni od radovljiških trgovin imajo možnost nakupa predmetov, namenjenih zdravemu načinu življenja, s popustom. Plavalni klub Radovljica nudi možnost cenejšega rekreacijskega plavanja od ponedeljka do petka °d 21. do 22. ure. Invalidi pa imajo možnost letovanja v objektih Zveze za ohranjevanje zdravja. Desetdnevni termini so na voljo v l/0'i, Čatežu, v Ptujskih toplicah, Radencih in Rogaški, izmenoma pa sta na voljo tudi po en termin letno v Topolšici in Šmarjeških topli-c«l. Slednje je namenjeno ljudem s težjo invalidnostjo, ki potrebujejo tudi spremstvo. Terminom za letovanje ni veliko, zato vabijo člane, da že decembra in januarja v društveni pisarni oddajo izpolnjen obrazec. Društvo pa članom omogoča tudi udeležbo na izletih (letos jih bo še šest) in rekreaciji. Sicer pa ima društvo vsako sredo od 10. do 12. ure odprto pisarno, prek poletja, od konca maja so septembra, pa tudi vsak četrtek ob tem času. * D.Ž.
govali v soncu. Tako je tudi prav, saj so prireditev pričakovali in se je veselili vse leto. Vse skupaj se je začelo z olimpijskim ceremonialom. Varovanka VDC enote iz Škofje Loke Stanka Kuhar je zaigrala na električne orgle, ekipe so se razvrstile ob atletski stezi na stadionu, nato so se vrstili pozdravni nagovori: Ivice Malko v imenu organizatorja, župana Mohorja Bogataja v imenu generalnega pokrovitelja, Mestne občine Kranj, in Tee Beton v imenu Specialne olimpiade Slovenije. Varovanci vseh treh VDC Kranj so sestavili orkester, ki je pod vodstvom Josefa Rakotorahalahvja, glasbenika z Madagaskarja, zaigral nekaj pesmi. Dvignili so zastavo Specialne olimpiade, izrekli priseglo, nato pa je župan Mohor Bogataj dal znak, da se igre lahko pričnejo. Začele so se z otvoritvenim častnim krogom, ki so ga po-
Tekmovalci v pričakovanju športnih obračunov.
leg tekmovalcev- tekli tudi župan Bogataj, predstavniki donalorjev in mladinci iz Atletskega kluba Kranj. Nato so se začela tekmovanja. Atleti so se pomerili v teku na
Glasbeniki z Josefom Rakotorahalahyjem.
Drugo nedeljo županov tek okrog Brda
Kranj - Mestna občina Kranj pripravlja v nedeljo, 9. junija, ob 9. uri drugi županov tek okrog Brda. Humanitarna prireditev, katere izkupiček od start nin in prispevkov sponzorjev bo šla fundaciji Vincenca Drakslerja za odvisnike, je bila sprva napovedana za dan prej, vendar sojo prireditelji zaradi nogometne tekme med Slovenijo in Južnoafriško republiko, ki bo pred zaslone bržčas privabila tudi številne potencialne tekače, prestavili. Progi sta dve, daljša meri 8,5 kilometra, krajša, ki jo bo mogoče premagati tudi s hojo, pa dva kilometra. Štartnina znaša po 2000 tolarjev, samo po 500 tolarjev pa bodo v sklad za zdravljenje odvisnikov vplačali dijaki, študenti, vojaki, upokojenci in člani vseh humanitarnih društev.
Tek okrog Brda bo spremljal tudi pester kulturni program, v katerem bodo sodelovali pevski zbor Kokričan, Obrtniški moški pevski zbor, folklorna plesna skupina Ozara in mažuretke plesne šole Urška. Prireditelji bodo poskrbeli tudi za okrepčilo. H. J.
Bivalni zabojnik spet prazen
Škofja Loka - Bivalni zabojnik, ki gaje Območno združenje Rdečega križa po smrti brezdomca Jožeta Jelovčana namenilo prav tako brezdomnemu Andreju Poljanšku, je spet prazen. Pred časom je namreč umrl tudi brezdomec Andrej, njegovo bivališče pa je stalo ob robu gozda na Visokem v Poljanski dolini. Kontejner so po brezdomčevi smrti odpeljali v hangar Rdečega križa, kjer čaka na novega prosilca. Na škofjeloškem območju trenutno ni nikogar, ki bi ga potreboval. D.Ž.
50, 100, 200 in 400 metrov, skoku v daljino, metu žogice (tudi z invalidskega vozička) in v štafetah. Hkrati so košarkarji igrali v telo-
vadnici OŠ Helene Puhar, tekmovalci v namiznem tenisu pa v prostorih VDC. Zmagovalci so prejeli medalje, prav tako so za sodelovanje nagradili vse tekmovalce, saj so v igrah specialne olimpiade zmagovalci vsi. Poseben dogodek je bila podelitev medalj na Slovenskem trgu v Kranju, kjer se je lega dne odvijalo živahno dogajanje ob maturantskih sprevodih in paradi. Medalje sta delila župan in olimpijce Robert Kranjec.
Za večino tekmovalcev bodo igre ostale v prijetnem spominu. 39 zmagovalcev po merilih, kijih predpisuje Specialna olimpiada Slovenije, pa naprej na državno tekmovanje, ki bo čez dva tedna v Murski Soboti. Morda bo šel kateri tudi na svetovne igre, ki bodo prihodnje leto na Irskem.
Danica Zavrl Žlebir, Foto: Gorazd Kavčič
Umetniki za deset najbolj ogroženih družin
Območno združenje Rdečega križa Škofja Loka pripravlja prodajno likovno razstavo.
Škofja Loka - Razstavili bodo likovna dela, ki jih škofjeloški umetniki podarjajo v dobrodelni namen. Izkupiček od prodaje pa bo območno združenje namenilo desetim najbolj socialno ogroženim družinam na svojem območju. Razstava bo od 11. do 20. junija na Škofjeloškem gradu.
"Prošenj je veliko, tudi priporočil iz krajevnih organizacij Rdečega križa, kjer najbolje poznajo socialne probleme svojega okolja," pravi sekretarka območnega združenja Marjeta Žagar. "Priporočila za posamezne družine pa dajejo tudi na centru za socialno delo. Veliko prosilcev že poznamo in jim občasno pomagamo s prehrambnimi paketi, pralnim praškom in podobnim."
Tako odpomorejo najhujši stiski družin s socialnega dna. Med njimi je denimo mati z dvema odraslima hčerkama, ki kljub trem desetletjem življenja v Sloveniji nimajo državljanstva, s tem pa tudi ne možnosti zaposlitve, zdravstvenega zavarovanja, socialne pomoči... Pomoči je potrebna tudi brezposelna samohranilka z dvema otrokoma, pa brezdomec, družina z olročičkom, ki bo moral na presaditev jeter v tujino, sedemčlanska družina, kjer je zaposlena le mati, oče pa samo občasno, medtem ko se starejša hči v tujini zdravi zaradi odvisnosti. Med prosilci je tudi družina s petimi Otroki, kjer dela samo oče, eden
jajo brez vsakega dohodka. Tragična je usoda družine s prizadetima dvojčkoma, ki živi le z materino plačo, oče pa je brez državljanstva in možnosti za socialno pomoč. Ali upokojena mati, ki Z nizko pokojnino preživlja še brezposelnega sina. Poznajo tudi primere, ko je družina močno zadolžena, ker je denimo odkupila stanovanje, sedaj pa niti dve delavski plači ne zadoščata za preživetje.
Gre za žalostne zgodbe s socialnega roba, kjer se ljudje nikakor ne morejo izkopati iz revščine in trajno potrebujejo pomoč. Zgolj s paketi, ki jih dobi od nacionalne organizacije. Rdeči križ v Škofji Loki ne more zadostiti vsem potrebam, zato išče nove vire pri različnih donatorjih. Prodajna razstava podarjenih del je že ena takšnih možnosti, v Škofji Loki pa imajo s tem že nekaj izkušenj. Predlani je domači umetnik Peter Jovanovič podaril več svojih grafik, ki so jih razstavili in prodali, denar pa namenili za letovanje otrok in druge programe Rdečega križa za mlade. Letošnja razstava
od otrok pa je težje prizadet. Po-   bo od 11. do 20. junija na Škofje-znajo družino s sedmimi otroki,   loškem gradu, kjer ni zaposlen nihče in se prebi- Danica Zavrl Žlebir
Piše Milena Miklavčič
Usode
Postajamo narod starcev
Potem mi je pripovedovala o tem, kako lepo ji je bilo, koje prvič šla na teren, ko je začela spoznavati svoje varovance, ki jih na začetku sploh ni bilo veliko. Morda kakšna samska ženska ali moški, ki sta živela sama in nista imela nobenega od sorodnikov, da bi priskočil na pomoč.
Starejši ljudje znajo včasih biti tudi muhasti. Ni J'ni vsak dober, bojijo se, da bi jih ne izkoristili in P<Jtein delajo napake, ko si nekaj zapičijo v glavo, " n'Zglablj(l Mateja.
Največja sramota za marsikoga je bila, ko se ni mogel sam umivati okoli intimnih delov telesa. lo so bile včasih prave travme. Ob takih priložnos-ih sem se zahvaljevala svoji mami, da me je naučila, da sem te predele telesa jemala kot nekaj samo po sebi umevnega. To so ljudje začutili, in verjetno so potem drug drugemu povedali, da naj se ne ozirajo na mojo mladost, da mi lahko zaupajo. Samo za to je trajalo nekaj let, da me s svojo sramežljivostjo niso ovirali pri delu. Ali celo več, da so mi sploh Pustih do sebe. Velikokrat sem naletela na take, ki so bih do konca zanemarjeni. Ampak ne zato, ker ne »i bilo nikogar, ki bi jih umival. Nasprotno: sami so se zapirali vase in se na vse pretege otepali
kakršnekoli pomoči. Moja mama je bila ponosna name. To mi je večkrat povedala in s tako pohvalo me je v bistvu še bolj zapirala v zlato kletko, od koder nisem znala od letet i. Po eni strani mi je godilo, da sem bila tako dobra v njenih očeh, po drugi strani pa se je v meni prebujal materinski nagon, ki pa ga je ves Čas uspešno zatirala s tem, da mije dala vedeti, da bi me moški samo onečastil in izkoristil za svoje "nizke" namene. Saj je bilo včasih prav smešno: spolnosti nikoli ni omenjala s pravo besedo. Zmeraj je za intimne odnose uporabila izraze, kot so "nizki nameni" ali pa "izkoristiti". S tem je tistemu, kar bi bilo lahko lepo, dala najmočnejši negativni prizvok."
Toda Mateja je bila že vse življenje vajena, da je treba starše poslušati, zato ni nikoli ugovarjala.
Potem pa je prišel nov zdravnik, ki je bil sicer nekaj let mlajši od nje, vendar sta se zelo ujela, ker sta si bila v nečem zelo podobna: oba sta rada pomagala ljudem. Med njima se je vnela ljubezen, kiji na začetku niti mama ni bila kos. Ko je izvedela, da ji je hči ušla izpod nadzora, ni vpila in kričala, kot bi marsikatera.
"Sploh nisem imela občutka, da ga ne mara. Z njim je bila z.elo prijazna, le ko bi se midva morala srečevati, je zmeraj našla zame kakšen opravek. Včasih je naneslo, da ga tudi po več tednov nisem videla na samem. Ali pa se je kar usedla v avto, ko sem se izmislila, da moram po "nujnih" opravkih. Toliko moči pa nisem imela, da bi ji rekla, da želim biti sama. Res pa je, da se ji nisem hotela zameriti, preveč je naredila zame. Nekoč sem kljub vsemu šla k njemu, toda ves čas me je pekla vest, da bo zaradi
tega doma vse narobe. In res je bilo. Mama se je zvrnila po stopnicah in si polomila nekaj reber. Ne morem povedati, kako slabo sem se počutila, ko sem prišla domov. Pokleknila sem k njej in jo prosila odpuščanja, ker nisem bila z njo. Takrat sem naredila vse, da bi popravila svoj greh, ker sem to, kar se ji je zgodilo, vzela nase kot krivdo. Danes sem, na žalost, trdno prepričana, da se je sama prevrnila, samo da bi me na neki način kaznovala. Upam, da se bralci ne bodo zgražali zaradi mojih besed..., vendar sem po večletnih različnih razmišljanjih zmeraj prišla do enakega zaključka.... "
In tako je naneslo, da se je edina, kolikor toliko zaresna zveza prekinila kar sama od sebe. Najbolj žalostno je bilo to, da se je Mateji na neki način oddahnilo. Saj nisem mogla sedeti na dveh stolih hkrati, je razmišljala. Toda s svojim zdravnikom se je kljub vsemu nekaj časa še zmeraj srečevala v službi. Najbolj jo je bolelo, ko so ji povedali, da se bo poročil.
"Takrat me je nekega dne počakal v moji pisarni, zaprl vrata in me vprašal, zakaj, za božjo voljo, sem ga pustila na cedilu. Po pravici sem mu povedala, kaj seje zgodilo in on je zmajal z. glavo. Mateja, tvoja mama ti bo uničila življenje, je dejal, zapomni si moje besede. Ko mi je hotel dati roko v slovo, sem ga udarila po njej in zavpila, naj izgine. Bila sem globoko užaljena, saj sem bila prepričana, da mu gre moj odnos do mame v nos in da je ljubosumen. Istočasno pa me je prešinilo, kako prav je imela mama, ko me je svarila pred moškim egoizmom..."
Od tak,rat naprej Mateja ni imela nobene resne zveze več. Prepustila se je delu in uživala ob po-
hvalah, kijih je dobivala. Vsi so jo imeli radi in klicali SO jo še iz drugih krajev, da je imela polne roke dela.
"Poleg tega je bilo potrebno tudi moji teti in stari mami priskočiti na pomoč, ker sta z leti postali zelo nebogljeni. Ti bi morala iti za nuno, mi je govorila teta, ko sem nekoč bedela ob njej, ker jo je bilo strah biti sama. Za samostan sem premalo pobožna, sem ji zmeraj odgovarjala, ona pa je obvezno pripomnila, da to mogoče že drži. da pa nobena nuna ni tako neumna, kot sem jaz. Kljub temu da sem vedela, na kaj namiguje, nisem hotela netiti prepira. Bog ne daj, da bi se začele ženske med seboj prepirati! Hiša bi bita za vse štiri veliko premajhna. Toda tudi teta se je moje mame na neki način bala, zato s svojim kritiziranjem nikoli ni dolgo pretiravala.
Bolj kot je bila slabotna v svoji bolezni, bolj me je potrebovala in povsem logično je bilo, da je vedno bolj postajala hvaležna, da me je lahko vsak trenutek imela pri sebi. Toda teta je bila prijazna dušica, lepo ji je bilo streči in jo negovati, saj je z odprtimi rokami sprejemala vse, kar sem ji nudila. Po svoji smrti mi je zapustila nekaj denarja in svoje prostore, tako da sem se potem preselila v njeno stanovanje. S svojim dejanjem sem v hiši povzročila majhno revolucijo, saj mi mama tega koraka ni "dovolila". Na srečo se je brat postavil zame, saj je kot bodoči gospodar na kmetiji želel imeti čimveč strnjenega prostora v hiši zase in za svojo družino. Moja bivša soba pa bi mu še kako prav prišla za otroško... Samo zato seje mama morala vdati, kar pa mije potem še neštetokrat očitala med vrsticami.
Konec prihodnjič
Vodilna razrešili, dolg ostal
Vodilni kranjski nogometni klub Triglav naj bi imel okoli 20 milijonov tolarjev dolga, klub pa že zapuščajo najboljši domači igralci Janez Aljančič, Aleš Mejač in Dejan Robnik - Začasni v.d. direktorje Marko Trebeč.
BALINANJE
Kranj - Redna skupščina Nogometnega društva Triglav se je prejšnji teden končala še pred koncem, saj je finančno poročilo o delu in poslovanju pokazalo, da naj bi imel klub primankljaj čez 20 milijonov tolarjev. Zato so člani skupščine sklenili, da začasni odbor v enem mesecu ugotovi dejansko stanje in da se ponovno se-stanejo 28. junija.
Razrešili so tudi dosedanjega predsednika kluba Iztoka Kra-Ševca in direktorja kluba Borisa Sirka, za v.d. direktorja kluba pa imenovali Marka Trebca, višjega trenerja nogometa in univ. dipl. organizatorja, ki je v zadnjem delu sezone vodil tudi člansko ekipo. Na skupščini so si bili enotni, da bodo uspešno delo Z mladimi selekcijami nadaljeva-
Še ne 18 - letni Kranjčan Dejan Robnik je bil na preizkusih pri Borusi-ji in Kaiserslauternu v Nemčiji, od domačih klubov pa se za njegovo izvrstno nogometno znanje najbolj zanimajo pri Publikumu.
li, člansko moštvo pa ne bo profesionalno, ampak bodo v njem igrali predvsem igralci iz domačega okolja.
V klubu zadnje tedne ugotavljajo, da drugi klubi (domači in tuji) želijo iz Kranja odpeljati mlade reprezentante in opozarjajo, da imajo le ti veljavne pogodbe, prestopi pa so možni le v skladu z njimi.
Seveda bodo vsakemu prestop omogočili, po besedah Marka Trebca pa naj bi bili najresnejši kandidati za odhod iz Kranja Janez Aljančič, Aleš Mejač in Dejan Robnik. Zlasti za slednjega, ki mu pogodba poteče 30. junija (18 let pa bo star avgusta), je veliko zanimanje v tujini in doma, minuli torek.pa se je vrnil z zadnjega uspešnega preizkusa pri nemškem klubu Kaiserslautern (član tega kluba je tudi naš repre-zentant Aleksander Knavs), kjer je na prijateljski tekmi zabil celo gol in navdušil klubske strokovnjake.
Poleg odhoda najboljših domačih igralcev so v klubu zaskrbljeni zaradi preteka pogodbe s podjetjem Živila, ki je v zadnjih letih največ pomagalo, da se je kranj-
Marko Trebeč, začasni v.d. direktorja ND Triglav.
ski nogomet ohranil pri življenju. Nogometni delavci in ljudje, ki naj bi klubu vendarle pomagali pri preživetju upajo, da bodo pri Živilih nogometu še pomagali, prav tako pa upajo na pomoč staršev mladih nogometašev, ki želijo, da klub ostane in napreduje.
Vilma Stanovnik
Derbi ekipi Centra
Kranj - Balinarji so odigrali redni 5. krog državnega prvenstva v su-per ligi. Derbi je bil tokrat v Kranju, kjer je ekipa Centra pekarne Vrhnika zmagala s 16:8 in prevzela vodstvo v super ligi. Ekipa Lokateksa Trate je na Jesenicah s 3:21 premagala domačo ekipo Jesenic, Sloga je bila z 18:6 boljša od Huj, Skala Casino Bar pa s 14:10 od Jadrana Hr-pelje Kozina. Jutri, v soboto, z začetkom ob 16. uri je na sporedu 6. krog. Pari so: Huje - Lokateks Trata, Jadran Hrpelje Kozina - Jesenice, Mlinar Padna - Skala Casino K Bar, Sloga - Center pekarna Vrhnika. V 1. ligi je ekipa Bistrice 11:13 premagala ekipo Železničarja in še naprej vodi na lestvici. Jutri bodo doma gostili Zabiče. V 2. ligi -vzhod je v 4. krogu ekipa Radovljice Alpetour premagala Rogaško Crvstal z 20:4, EIS Budničar je bil s 16 : 8 boljši od Duplice, Primsko-vo je s 16:8 premagalo Zarjo, Tržič s 15:9 Mengeš, Velenje Premogovnik in Planina pa sta se razšla z rezultatom 12:12. Na lestvici vodita z 9 točkami Radovljica Alpetour in Primskovo, pari jutrišnjega 5. kroga pa so: Planina - Radovljica Alpetour, Zarja - EIS Budničar, Rogaška Crvstal - Primskovo, Duplica - Tržič in Partizan Mengeš - Velenje Premogovniki. V.S.
KOŠARKA__
Žirovci zmagovalci, Tračanke druge
Kranj - Pred dnevi seje končal letošnji 36. pionirski festival, oziroma državno prvenstvo osnovnih šol za mlajše pionirke in pionirje. Organizator finalnega tekmovanja za mlajše dečke je bila Osnovna šola Polje, med štirimi ekipami pa so najbolje nastopili mladi košarkarji iz Osnovne šole Žiri, ki so najprej premagali ekipo Polja s 54:64, nato pa v tekmi za 1. mesto še ekipo Kosez z rezuitatom 81:74. Na drugo mesto se je uvrstila OŠ Koseze, na tretje OŠ Polzela, na četrto pa OŠ Polje. Mlajše pionirke so na finalu tekmovale v Slovenskih Konjicah, kjer so prvo mesto osvojile domače košarkarice iz OŠ Pod Goro, drugo mesto pa je osvojila ekipa mladih košarkarici iz Osnovne šole Cvetka Golarja iz Trate pri Škofji Loki, ki je najprej premagala OŠ Božidarja Jakca z 32:44, nato pa izgubila z OŠ Pod Goro s 55:50. Tretja je bila ekipa OŠ Mengeš, četrta pa ekipa OŠ Božidarja Jakca iz Ljubljane. V.S.
PLAVANJE
Plavalni zvezdniki v Kranju
Kranj - Več kot dvesto plavalcev iz 12 držav bo sodelovalo na tradicionalnem mednarodnem plavalnem mitingu v Kranju, med njimi tudi vrsta plavalcev svetovnega ranga.
Mednarodni plavalni miting SIOL 2002 bo v Kranju 8. in 9. junija s programom vseh olimpijskih disciplin. Ne le množična udeležba, zaradi katere bo kranjsko plavalno tekmovanje največje v Sloveniji doslej, tudi udeležba plavalcev najvišje kakovostne ravni uvršča miting med najmočnejša tekmovanja v Evropi. Skupaj z organizatorjem mednarodnega mitinga Zlati medved v Zagrebu je Plavalni klub Merit Triglav Kranj, uspel zagotoviti nastope naslednjih tekmovalcev: Šved-inje Therese Alshammar, svetovne rekorderke na 50 in 100 m prosto v kratkih bazenih, Garvja Halla jr., petkratnega olimpijskega zmagovalca in bivšega svetovnega rekorderja, Antonvja Ervina, olimpijskega zmagovalca, aktualnega svetovnega prvaka na 50 in 100 m prosto v kratkih bazenih, Marka Fosterja, svetovnega rekorderja na 50 m prosto v kratkih bazenih, Barta Kizierovskega in še več rekorderjev in nosilcev odličij s svetovnih prvenstev, med katerimi so tudi hrvaški plavalci Duje Draganja, Gordan Kožulj, Miloš Miloševič in Marko Strahinja ter Mirna Jukič, ki nastopa pod avstrijsko zastavo. Nastopili bodo tudi vsi najboljši slovenski plavalci z domačinko Anjo Čarman na čelu. Za najboljše so zagotovljene tudi privlačne nagrade: prvi trije z najboljšim seštevkom LEN točk iz dveh finalnih nastopov dobijo denarne nagrade v višini 600, 500 in 400 evrov, v skladu za absolutne državne rekorde pa je 300 tisoč tolarjev. D.Ž.
Cviček ni prepovedan doping
Bled - Le še dober mesec dni in Martin Strel bo 4. julija zaplaval v valove Mississipija. V 66 dneh naj bi po načrtih preplaval kar 2360 milj oziroma 3797 kilometrov in če mu bo namera uspela, se bo s svojim podvigom znova zapisal v Guinnessovo knjigo rekordov in v zgodovino.
"Res sem že nestrpen, komaj čakam, da se akcija začne in da skušam preplavati Mississipi. Dobro sem se pripravil, veliko sem treniral, seveda pa nikjer ne piše, da mi bo po dolgi in nevarni poti uspelo priti na cilj. Seveda bom za uspeh - skupaj z ekipo, v kateri tudi tokrat ne manjka moj sin - naredi vse in znova potrdil, da smo Slovenci pogumen narod in da se nam nikjer na svetu ni treba sramovati naših uspehov," je na tiskovni konferenci na Bledu minulo sredo pred očmi predsednika organizacijskega odbora projekta "Eye to eye" Jelka Kacina in nekdanjega obrambnega sekretarja ZDA Williama Perrvja poudaril Martin Strel, 45 Dolenjec, ki je priznal, daje njegov glavni doping pri plavalnih podvigih cviček. Ta k sreči še ni na seznamu prepovedanih poživil. Martin bo v Ameriki nastopil kot nov član športne čete slovenske vojske. Vilma Stanovnik
ROKOMET
Martin Strel
Z novo dvorano novi načrti
Železniki - Rokometno društvo Alples je eno najuspešnejših v Selški dolini, kar šest klubskih selekcij - od najmlajših do članov - pa je v minuli sezoni doseglo lepe rezultate. Zlasti pomemben je dosežek članske moške ekipe, ki se je uspela uvrstiti v 2. državno ligo, kjer bo igrala v novi sezoni 2002/2003.
Rokometaši iz Železnikov pa imajo v naslednjih letih še večje ambicije in načrte, ki pa so si jih lahko zastavili predvsem z boljšimi pogoji treniranja, ki jih pričakujejo že to jesen, ko bo v Železnikih zgrajena nova športna dvorana.
To so glavni poudarki petkovega občnega zbora Rokometnega društva Alples Železniki, na katerem so izbrali tudi novo vodstvo. Tako je novi predsednik postal Rafko Kavčič, za tekmovalni del bo skrbel Jože Rakovec, za finance in marketing Brane Bertoncelj, sekretar društva pa je Marko Lo-trič. Kot je sporočil Janez Ferlan, ki je odgovoren za stike z mediji in javnostjo, pa je želja mnogih rokometnih navdušencev v Železnikih, da bi ponovno oživel tudi ženski rokomet, ki je v preteklosti že doživljal lepe uspehe.
Uspehov in dobrega igranja pa je novemu vodstvu kluba in igralcem zaželel tudi direktor Alplesa France Zupane, ki si seveda želi, da bi športniki po Sloveniji ponesli blagovno znamko Alplesa in se prek športa naučili tudi dobrih delovnih navad. V.S.
S složnostjo do naslova prvakov
"Nasprotniki so se nas bali, saj so videli, kako smo složni, trener z veliko izkušnjami in tehničnim znanjem nas je znal motivirati in posledica tega je bila ekipna zlata kolajna," je na sprejemu za zlate kegljače v Kranju poudaril Boris Benedik, ki je poleg ekipne zlate kolajne domov prinesle še srebro v kombinaciji
Kranjski župan Mohor Bogataj je čestital našim zlatim kegljačem. Na sliki je s trenerjem Albinom Juvančičem.
Kranj - Tudi letošnja sezona bo za kranjsko in slovensko kegljanje ena tistih, ki bo ostala zapisana za zgodovino. Ekipa Iskraemeca je znova postala državni moštveni prvak, ženska ekipa Triglava pa se je v domačem prvenstvu izkazala z drugim mestom. Tako fantje kot dekleta uspešno nastopajo v novoustanovljeni evropski ligi, za vrhunec sezone pa je poskrbela slovenska kegljaška reprezentanca (pri moških večina sestavljena iz kegljavcev Iskraemeca), ki je na svetovnem prvenstvu v Osijeku osvojila ekipno zlato kolajno
ATLETIKA
PIVOVARNA UNION
Generalni pokrovitelj slovenske nogometne reprezentance
Malavašič najhitrejši na visoškem teku
Poljane nad Škofjo Loko - Športno društvo Poljane nad Škofjo Loko je bilo minulo nedeljo organizator četrtega visoŠkega teka. Kljub hudem deževju je nastopilo 93 tekmovalcev in tekmovalk, na najdaljši, 5500 metrov dolgi progi pa je bil s časom 17 minut in 9 sekund najboljši Borut Malavšič (ŠD Tabor Ziri). Med mladinci je zmagal Jaka Trček (ŠD Blegoš), med člani B Marko Škerlep (Color Medvode), med veterani pa Lojze Oblak (ŠD Alpina).
Otroci in ženske so tekli na 1200 m dolgi progi. Pri deklicah A in B sta zmagali Jerneja Jesenko in Anita Bohinc (obe ŠD Poljane), pri dečkih A in B pa Marko Alpner (Zarja Elektronika) in Uroš Tomec ( KGT Papež). Med ženskami je v kategoriji do 35 let najhitreje tekla Nela Mlinar (ŠD Tabor Žiri), v kategoriji nad 35 let pa Andreja Sušnik iz Škofje Loke (TK Bohinj). V.S.
pri moških, poleg tega pa je bil Boris Benedik drugi v kombinaciji, Andreja Razlag in Marika Kar-dinar sta osvojili bron v parih, Razlagova pa še v kombinaciji.
"Z res dobrim pristopom na tekmovanje in bodrenjem vseh po vrsti se je tudi na letošnjem svetovnem prvenstvu potrdilo to, da ima medsebojno zaupanje v ekipi zelo veliko vlogo. Ravno zaradi tega smo bili proti ostalim ekipam bolj samozavestni in prepričani, da nam bo uspelo osvojiti eno od prvih treh mest. S fantastično igro Borisa Benedika ob koncu pa nam je tokrat v zadnjih dvanajstih letih uspelo tretjič stopiti prav na najvišjo zmagovalno stopničko. To je pač trenutek, ki ga vsak tek-
movalec želi kdaj občutiti in trenutek, za katerega smo vsi skupaj veliko časa in moči namenili treningu," je na priložnostni tiskovni konferenci ob torkovem sprejemu pri kranjskem županu Mohorju Bogataju poudaril trener Albin Juvančič.
Seveda je bil nasmejan tudi dobitnik dveh kolajn Boris Benedik, zadovoljen s svojim prvim nastopom na tako pomembnem tekmovanju pa je bil še en domačin, Damjan Hafnar iz Stražišča, ki je sicer priznal, da je'bilo na tekmi tudi malce treme, da pa bo že na naslednjem tekmovanju zagotovo še bolje. Vsi kegljavci po vrsti so tožili za slabimi pogoji v izredno vroči dvorani, eden bolj izkušenih mož v ekipi Zdravko Štrukelj pa je povedal, da so bili tudi letos strah in trepet tekmecev. Sicer pa bo priložnosti za dokazovanje v naslednjih dneh in tednih dovolj še v evropski ligi, čez dve leti pa bo novo svetovno prvenstvo v Romuniji. Takrat bo veljal tudi že nov sistem tekmovanja s 120 lučaji, kar bo po mnenju Borisa Benedika fizično sicer manj naporno, psihjčno pa bolj, saj bo storjeno napako težje popraviti. Kranjski kegljavci tudi upajo, da bodo do novega svetovnega prvenstva imeli v Kranju moderno kegljišče, čeprav - po besedah župana Mohorja Bogataja - boljših rezultatov enostavno sploh ni več moč dosegati. Vilma Stanovnik, foto: Gorazd Kavčič
Vabila, prireditve
Vaterpolisti za naslov prvakov - To nedeljo, 2. junija, bo v kranjskem olimpijskem bazenu druga in morda že odločilna tekma za naslov letošnjega državnega prvaka v vaterpolu. Pomerili se bosta ekipi Triglava Živil in Olimpije, tekma pa se bo začela ob 16.30 uri. Ekipa Branika je še drugič premagala Koper in osvojila 3. mesto.
Olimpijski tek okoli mejnega platoja Karavanke - Športno društvo Karavanke bo skupaj z OKS to nedeljo, 2. junija, organiziralo olimpijski tek okoli mejnega prehoda Karavanke. Start in cilj bo v objektu avtocestne baze na Hrušici. Start bo ob 18. uri, predvidene dolžine proge pa so 3, 5, 7 in 21 kilometrov. Predhodne prijave sprejemajo po telefonu 041 826 436 in na dan prireditve do 17. ure.
Zlati sonček v Škofji Loki - Ob 25-letnici športnega programa Zlati sonček, v katerem sodelujejo škofjeloški vrtci, bo Športna zveza Škofja Loka organizirala zaključno prireditev. Ta bo jutri, 1. junija, z začetkom ob 10. uri pred upravno zgradbo v Škofji Loki.
Nogometni spored - Nogometaši v obeh gorenjskih ligah bodo jutri, L junija, z začetkom ob 17.30 uri, odigrali redni krog. Pari so: Alpina - Ločan, Sava - Železniki, Naklo - Velesovo, Polet - Kranjska Gora, Lesce - Visoko, Bitnje - Bohinj, Trboje - Podgorje, Kondor - Podbrez-je, Horvej Jesenice - Preddvor. Ekipa Hrastja je prosta. V.S.
Kdo je videl trk peške in kolesarja?
Kranj - Že v soboto. 25. maja, ob pol dveh popoldne sta v križišču Likozarjeve in C. Staneta Žagarja pred prehodom za pešce trčila peška in neznani voznik rdečega kolesa neznane znamke. Zaradi razjasnitve okoliščin prometne nezgode kranjski policisti prosijo kolesarja in morebitne priče, da pokličejo na 113 ali na 268 15 99. H. J.
Po slabih desetih letih je za stricem postal žrtev mladega Damjana Naglica iz Čirč tudi oče
Morilec se je s kolesom odnehal v mesto nooivat
*     ** *    * Semeniceve hise
Noč s torka na sredo je bila usodna za 51-letnega Mira Naglica z Grmičeve 8 v predmestju Kranja. Od številnih vbodov z nožem, ki mu jih je prizadejal njegov 28-letni sin Damjan, je izkrvavel v svoji hiši, medtem ko se je morilec
po dejanju s kolesom odpravil v mesto uspavat slabo vest.
Kranj - Očitno pa mu alkohol očetomora vendarle ni uspel pregnati i/ misli. Proti jutru se Damjan Naglic odpeljal v Žabnico, kjer živi njegova zunajzakonska partnerka s poldrugo leto starim sinkom, povedal, kakšno tragedijo je zagrešil doma ter izginil. Dekletov oče je poklical policijo. Dežurni iz operativno komunikacijskega centra kranjske policijske uprave je v Čirče poslal kranjske polieiste, medtem ko so škofjeloški iskali domnevnega morilca. Kranjčani so na Grmičevi 8 dejansko našli umorjenega Mira Naglica, Škofjeločani pa ob 4.40 Damjana Naglica prijeli v Žabnici, v bližini železniške proge. Odpeljali so ga na tržiško postajo, včeraj pa, skupaj s kazensko ovadbo, izročili preiskovalnemu sodniku.
Dom Nagličevih v Čirčah je prazen; mati je odšla že pred desetletjem, sin Simon je lani končal v zaporu, v sredo je umrl oče, morilec, sin Damjan pa je v priporu. Foto: Gorazd Kavčič
Pol icijsko poročilo o tragičnem ^°godku v Cirčah je dokaj skopo. ^ravi, da se je Damjan Naglic v 'orek okrog enajstih zvečer vrnil iz gostinskega lokala domov. Za očetom sta obiskala start) mamo v drugem delu hiše - dvojčka, okrog pol enih zjutraj pa odšla v svoj del. Damjan naj bi v kuhinji za pas zataknil kuhinjski nož. V dnevni sobi naj bi se zatem z očetom sprla in stepla, med pretepom je potegnil nož in ga tako dolgo zabadal v očeta, daje negiben obležal v mlaki krvi.
V Grmičevi ulici je bilo v sredo zjutraj vse tiho. Mrtvega Mira Naglica je odpeljal pogrebni avto, svoje delo sta opravila tudi dežurni preiskovalni sodnik in tožilec, večidel pa tudi že kriminalisti iz urada kriminalistične policije. Sosedov ni bilo videti. Ali so morali v službe, ali pa so se "poskrili" doma, da jim ne bi bilo treba odgovarjati na vprašanja, na katera ne hi niti znali odgovoriti.
NEZGODE
Štiri leta za umor strica
Nagličeve so Čirčani dobro poznali, vendar pa so se jih bolj ogibali kot nc. Umorjeni Miro Naglic je bil sicer, iskan orodjar, delal je dobro in poceni, vendar pa zaslužek praviloma sproti zapil. Prav pijača je bila tudi glavni vzrok, da sta šla z ženo pred desetletjem narazen. Ločitev staršev je očitno slabo prenesel tudi tedaj 18-lctni Damjan Naglic, ki je imel še mlajšega brata Simona. Damjana je posrkala vase druščina, s katero je ušpičil tudi marsikaj nedovoljenega. V "vzgojo" je leta 1992 trdo posegel mamin brat, tedaj 25-letni Ljubomir Marušič, ki se mu je komaj polnoletni Damjan sklenil maščevati II. decembra zjutraj v taverni Mayr v Kranju. Po prepiru s stricem je šel Damjan domov in se vrnil s kuhinjskim nožem. Z njim je Marušiča šestkrat zabodel v vitalne dele telesa, nazadnje mu je nož s pestjo zabil v vrat.
V križišču izsilil prednost
Kranj - 19-letni M. P. je v torek, 28. maja, ob pol enajstih zvečer s hondo civic vozil po Oldhamski cesti proti Kidričevi. V križišču s prednostno Bleivveisovo je izsilil prednost vozniku tvvinga, 27-letnemu S. K. Ta je sicer močno zaviral, kljub temu pa sta avtomobila v križišču trčila. M. P, ki ga čaka kazenska ovadba zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, jo je odnesel brez posledic, medtem koje njegova 54-lelna sopotnica O. P. huje ranjena. J/kleščeno so iz honde rešili kranjski poklicni gasilci. Reševalci so v bolnišnico °dpeljali tudi huje ranjenega voznika S. K. in lažje ranjenega sopotnika K. A., starega 22 let.
S ceste v kozolec
Cerklje - 26-letni E. H. iz. Kamnika je v torek ob 23.40 z golfom vozil po lokalni cesti med Gradom in Poženikom. Slab kilometer zunaj Gradu je v ovinku avto začelo zanašati in voznik ga ni uspel več {) vladati. Z bankine je zapeljal na travo in po petnajstih metrih drsenja trčil v kozolec. Huje ranjena sta sopotnika, 21-letni M. L. iz. okolice
Uljena sta sopotnika, zi-ietm M. L. iz okolice ninika in 18-letnaŽ. M. iz. Ccrkelj, lažje ranjen pa voznik. Tudi njemu so polieisti obljubili kazensko ovadbo.
Prehitevala v škarje
^Selca - V sredo, 29. maja, okrog pol desetih dopoldne je 21-letna U.
. iz okoliee Skolje Loke z osebnim avtom vozila po regionalki od uolenje vasi proti Seleem. Pred prvo hišo v Selcih in levim preglednim ovinkom je dohotela 35-letnega voznika tovornjaka A. P. iz Ljubljane. Začela ga je prehitevati, takrat pa je nasproti z osebnim avtom lu'P 1 ^4"letni R B-iz okolice Škofje Loke. Ko gaje voznica opazi-a. se je hotela umakniti nazaj na svoje vozišče, za tovornjak, pri če-"er pa je zadel v zadek tovornjaka, nakar je čelno trčila v avto F. B. rovzroč.tclpca je lažje ranjena, F. B. pa huje. H. J.
Na kranjskem sodišču je bil Damjan Naglic sredi aprila 1993 obsojen na kazen štirih let zapora. Čeprav mu je tožilka v obtožbi očitala naklepni umor, se je sodni senat na podlagi posebnih olajševalnih okoliščin odločil za omiljeno kazen. Presodil je, da je Damjan moril v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, ki je bila posledica dlje trajajoče hude osebne stiske, nasilnega obnašanja strica in alkoholiziranosti.
Alkohol in luna
tudi deset let kasneje
Navidezno miren Damjan Naglic v zaporu ni odsedel celotne kazni. Zaradi lepega obnašanja so ga po približno dveh letih izpustili domov. Kazalo je, daje vendarle odrasel in dozorel in da si bo življenje uredil. Našel si je delo, dekle, dobil otroka, lanskega januarja pa je v družino spet posegla smrt. Brata Simona so v zaporu našli obešenega.
Tako kot njegov oče Miro, se na žalost tudi Damjan alkoholu ni mogel povsem odreči. Ali so se zato začeli krhati odnosi z dekletovo družino, lahko seveda le ugibamo, dejstvo pa je, da Damjan v torek zvečer domov ni prišel tre-
zen. So ljudje, ki bi se morali alkoholu izrecno odreči in kaže, da je tudi Damjan eden od takih. Alkohol očitno obudi temno plat, zamenja navidezno mirnost z nenormalno agresivnostjo. Pijan je imel, zlasti zadnje čase, pogosto navado groziti, tako da so ga kranjski policisti v lokalih večkrat mirili, nasilen pa je bil tudi do očeta. Zanikati ne gre niti vpliva luninih men. Damjan je tudi drugič moril po polni luni.
Obtožba bo, tako kot pred slabimi desetimi leti, verjetno tudi zdaj vztrajala pri naklepnem umoru. Nanj kaže obnašanje Damjana Naglica. V obeh primerih je s skritim nožem "čakal" novega spora, prvič s stricem, drugič z očetom. In ko je do njega prišlo, je nož uporabil; enkrat, dvakrat, šestič, desetič... Naklepno ali v afektu - kakorkoli bo že presodilo sodišče, dejstvo je, da je Damjan Naglic iz nevarnega fanta zrasel v nevarnega moža, ki se mu ni dobro zameriti.
V sončnem sredinem jutru je bila Nagličeva hiša v Čirčah podobna objokani vdovi. Ostala je sama prazna. Le mladi mucki, ki so veselo skakljali okrog nje, se niso menili za njeno žalost.
Helena Jelovčan
Včeraj zjutraj, pet minut do petih, se je pri kranjskih poklicnih gasilcih oglasil alarm. V pičlih osmih minutah je bila ekipa Mateja Kejžarja že v Zgornjih Dupljah.
gali so tudi prostovoljci iz dup-ljanskega in naklanskega gasilskega društva. Kljub hitri in učinkoviti intervenciji pa je požar povzročil veliko škodo. Komisija iz urada kriminalistične policije ocenjuje, da škoda presega dvanajst milijonov tolarjev. Vzrok požara je po vsej verjetnosti napaka na električni napeljavi na podstrešju.
Mansardno stanovanje in streha sta uničena, prebeliti pa bo treba tudi pritličje hiše. Semeničevim so že včeraj zjutraj prišli pomagat pospravljat sosedje, ki tudi v tem primeru dokazujejo, da človek v stiski vendarle ne ostaja sam.
V sredo, nekaj po poldnevu, pa so kranjski poklicni gasilci posredovali v stanovanju v prvem nadstropju bloka na Levstikovi v Kranju, iz katerega se je vil dim. Ker nikogar ni bilo doma. so v prisotnosti policistov v stanovanje prišli skozi priprto kuhinjsko okno. Izklopili so štedilnik, na katerem se je žgala posoda s hrano, ter stanovanje prezračili. V sobi sta spala otroka, stara dve in pet let in lahko si samo predstav jjamo tragedijo, ki bi se utegnila zgoditi, če dima ne bi pravočasno opazili.
H. J., foto: Gorazd Kavčič
Mansardno stanovanje po požaru.
Duplje - Gorelo je ostrešje, plameni pa so zajeli tudi stanovanje v mansardi. Lastnik Frane Seme-nič se je opekel po rokah, ko je sam hotel zajeziti ogenj, medtem ko so se drugi stanovalci pred njim raje umaknili na varno. K sreči pravočasno, saj je neobičajno pokanje na podstrehi prebudilo ženo.
Matej Kejž.ar je povedal, da je osem poklicnih gasilcev ogenj hitro ukrotilo s težko peno. Poma-
Čakalna doba v kranjski zemljiški knjigi je približno leto dni
Oblegana zemljiška knjiga
V zadnjih petih letih se je število zemljiškoknjižnih predlogov povečevalo za 80 do 100 odstotkov na leto, v kratkem pa pričakujejo še okrog 5000 predlogov za vknjižbo etažne lastnine na stanovanjih, kar bo povzročalo dodatne zaostanke. Postopen prehod na računalniško vodenje.
Kranj - Zemljiška knjiga je vedno aktualna tema. Razlog so predvsem dokaj dolge čakalne dobe za vpis ali izbris pravice na nepremičnini, ki je ponekod celo daljša od dveh let. V Kranju se trenutno suče okrog enega leta, krajša je lahko le na podlagi vloge za prednostno obravnavo, o kateri odloča predsednica okrajnega sodišča Marija Bešter. Zemljiška knjiga sodi pod okrilje Okrajnega sodišča Kranj, pokriva pa občine Kranj, Naklo, Šenčur, Cerklje, Preddvor, Jezersko in Tržič ter 75 katastrskih občin. Vodja Sonja Radič ima ob sebi še pet sodnih referentov, pri usklajevanju in izdaji zemljiškoknjižnih izpiskov pa pomagajo tudi štirje administrativni delavci. Več sodelavcev si glede na odredbo ministrstva za pravosodje v kranjski zemljiški knjigi ne morejo privoščiti, čeprav bi zaradi obilice dela nujno potrebovali močnejšo strokovno ekipo.
Vodja zemljiške knjige Sonja Radie namreč pravi, da se je število zemljiškoknjižnih predlogov v zadnjih petih letih povečevalo za 80 do 100 odstotkov na leto. V kratkem pričakujejo še vložitev okrog 5000 predlogov za vknjižbo etažne lastnine na nekdanjih družbenih stanovanjih, kar ho povzročalo še dodatne zaostanke, saj so te vknjižbe zahtevne - tudi zaradi pomanjkljivosti listin, zahtevanih za vpis, po drugi strani pa nove zaposlitve v zemljiški knjigi niso predvidene. Doslej so v zemljiški knjigi prejeli le 296 predlogov za vpis etažne lastnine.
V primerjavi z. leti poprej se je v zadnjem obdobju močno povečalo tudi število izdanih zemljiškoknjižnih izpiskov, in to kar za blizu 400 odstotkov, kar kaže na dokaj živahno trgovino z. nepremičninami. Na izpisek je v kranjski zemljiški knjigi treba čakati teden dni.
Strankam je zemljiška knjiga dostopna le v uradnih dneh oziroma urah, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih. Zakaj ne vsak dan, odgovarja Sonja Radič: "Razlog je v močno povečanem pripadu vloženih zemljiškoknjižnih predlogov kot tudi vlog za izdajo zemljiškoknjižnih izpiskov. Če bi bila zemljiška knjiga odprta vsak dan, bi se
knjige je po Uredbi o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter o uskladitvi podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega katastra potrebno prenesti v računalniško vodeno zemljiško knjigo. To delo referenti in administrativni delavci opravljajo ob rednem delu, kar prav tako podaljšuje čakanje na rešitev zemljiškoknjižnih predlogov in izdajo zemljiškoknjižnih izpiskov.
Običajna gneča pred vrati kranjske zemljiške knjige.
zaostanki še povečevali, kar potrjujejo izkušnje, to pa strankam gotovo ne bi bilo v prid. Delo v zemljiški knjigi zahteva izjemno natančnost in če bi referenti sprejemali stranke vsak dan, praktično nc bi imeli časa za reševanje zemljiškoknjižnih predlogov."
Računalniki bodo pomagali
Obstaja pa še en razlog za uvedbo uradnih ur. Zemljiška knjiga se postopno posodablja, prehaja na računalniško vodenje. Vse podatke iz. ročno vodene zemljiške
"Dolgoročno bo informatizacija vsekakor omogočila ažur-nejše vodenje zemljiške knjige. Kdaj bomo zaostanke lahko odpravili, pa zaradi različne zahtevnosti vpisov in prenosov ne morem napovedati. Trenutno imamo računalniško vodenih približno 28 odstotkov vložkov. Za stranke zelo dragocena novost pa je vpoglednik zemljiške knjige, računalnik, ki stoji pred vhodom v zemljiško knjigo. Stranke v njem lahko vsak dan vpogledajo v tiste zemljiškoknjižne vložke, ki so na področju
vseh sodišč v državi že usklajeni," pravi Sonja Radič.
Počasnost ni kriva za morebitne goljufije
Na trgu z. nepremičninami se na žalost pojavljajo tudi goljufi. Zgodi se, da nekdo stanovanje proda dvema kupcema hkrati ali da novi lastnik gradbene parcele ob vložitvi svojega predloga presenečen naleti na "plombo", ki je ob vpogledu v zemljiško knjigo pred tednom, dvema še ni bilo. Na vpraša nje. ali je za morebitne goljufije oziroma zlorabe lahko kriva tudi počasnost zemljiške knjige, odgovarja vodja Sonja Radie:
"Zemljiška knjiga za to ne more biti odgovorna. Vsak zemljiškoknjižni predlog za vpis se isti ali najkasneje naslednji dan plombira v vložku, kjer je vpisana (^premičnina, ki je predmet vpisa. S tem se javno objavi, da je predlog za določen vpis vložen. Po Zakonu o zemljiški knjigi (3. odstavek 5. člena) ima vpis v zemljiško knjigo pravni učinek od trenutka vložitve predloga za vpis, v pri meru, ko sodišče opravi vpis po uradni dolžnosti, pa od trenutka, ko prejme listino, ki je podlaga /a vpis. Zakon v 46. členu obravna va tudi vrstni red vpisa, ki se prav tako določi po trenutku, ko je predlog za vpis vložen pri zemlji škoknjižnem sodišču oziroma ko sodišče prejme listino, ki je podlaga za vpis po uradni dolžnosti. Glede na takšne določbe zakona počasnost zemljiške knjige torej ne more biti razlog za morebitne zlorabe ali goljufije. Krivda je vsekakor na strani kupca oziroma njegovega pooblaščenca, ki se oh sklenitvi pogodbe ni prepričal o stanju v zemljiški knjigi." Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič
••••••
KULTURA / kavka@g-glas.si
Avgust Delavec, dobitnik Valvasorjevega priznanja
Zna gledati v planinsko zgodovino
"Lastne zgodovine ne smemo pozabiti, saj brez nje tudi v prihodnosti ne moremo obstati."
Mojstrana - Na svečani podelitvi pretekli petek v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani je eno od letošnjih Valvasorjevih priznanj, Slovensko muzejsko društvo nagrade in priznanja podeljuje za dosežke na področju muzealstva, dobil tudi Avgust Delavec iz Mojstrane. Nagrajen je bil za življenjsko delo na področju planinske in krajevne muzejske dejavnosti v Mojstrani, kjer je že osemnajst tudi vodi tamkajšnjo Triglavsko muzejsko zbirko, nedvomno edinstveno v Sloveniji.
Ko sem se v gornjesavskem koncu zanimal o njem, sem iz več ust izvedel, da gre za znanega Mojstrančana, živo legendo razvoja planinstva v domačem okolju, pa tudi kraja samega. Da mu je planinstvo v krvi, da odlično pozna zgodovino planinske dejavnosti na območju Julijskih Alp in njegova zavzetost pri vodenju po Triglavski muzejski zbirki, kljub temu da jih ima že nekaj čez osemdeset, ne pojenja, sem spoznaval vsak trenutek najinega popotovanja skozi zaklade zgodovine mojstranškega in v mnogočem tudi slovenskega gorništva. Ime Avgusta Delavca je neločljivo povezano z razvojem Planinskega društva Dovje - Mojstrana po drugi svetovni vojni. V društvu, ki je sicer obstajalo že od leta 1928, so takrat organizirali tudi gorsko reševalno službo in alpinistični odsek, hkrati pa so njegovi člani začeli sistematično zbirati tudi zgodovinsko gradivo s področja planinstva in krajevne zgodovine. "Pomembna pobuda za današnji muzej je prišla s strani jeseniških planincev, ki so nam leta 1969 ponudili obsežno zbirko različnega gradiva, v upanju, da bomo mi uspeli najti prostor za stalno postavitev," se spominja Avgust, ki je 26 poklicnih let preživel v obratu LlP Bled v Mojstrani, vseskozi pa bil dejaven na številnih področjih v kraju,
delo potekalo pod strokovnim vodstvom Majde Žontar iz Gorenjskega muzeja, arhitekt postavitve je bil Janez. Bizjak, sodelovali pa so še mnogi drugi. Tako je po uradnem odprtju muzeja Avgust tudi prevzel skrb nad njim. "Denarja za plačilo strokovne-
predvsem pa v planinskem društvu, katerega predsednik je bil med letoma 1962 in 1974.
Zbrano muzejsko gradivo so ob raznih jubilejih in obletnicah sicer občasno razstavljali v šoli, gasilskem domu, tudi drugje po Gorenjskem..., do stalne postavitve v hiši, kjer je bilo nekoč gostišče Pri Peričniku, po nacionalizaciji je bilo v njej okrevališče beograjske univerze, pa del Naravnega zdravilišča Triglav, danes pa je vrnjena lastnikom, pa so prišli leta 1984. Kot je povedal Avgust, je to bil čas, ko so različna podjetja pomagala z delom, materialom in denarjem, predvsem pa je bilo veliko udarniškega dela, saj so hišo morali temeljito obnoviti in jo pripraviti za muzej. Takrat je
ga vodiča po zbirki ni bilo," je
povedal Avgust Delavec in dodal: "V planinstvu sem že več kot 50 let. Vsa leta sem nabiral izkušnje tako na odpravah, kot pri gospodarjenju kot v povezovanju med društvi. Veliko sem bral o gorah, od nekdaj me je zanimala zgodovina planinstva pri nas... Tako mi vodenje po zbirki ne dela nobenih težav." Ker zna nemško mu tudi obiski tujih gostov ne delajo težav, v hecu pa doda, da ima največ problemov z Italijani in Francozi, ki nikakor ne odstopajo od svojega jezika. Obiskovalci so tako planinci in alpinisti kot turisti, izletniki, šolarji in upokojenci.
Danes jc po strokovni plati za muzej zadolžena umetnostna in
ZAVAROVALNICA
kustosinja v Gornjesavskem muzeju, Eli Gradnik, v muzeju, taje od maja do novembra odprt vsak dan od 10. do 17. ure, razen ponedeljka, pa Avgustu na pomoč priskoči tudi Franci Brun. Zbirko o zgodovini planinstva v Julijskih Alpah sproti dopolnjujejo, po Av-gustovih besedah pa je Planinska zveza Slovenije več zanimanja za muzej pokazala šele v zadnjih letih. Pred štirimi, petimi leti je bila med PZS, občino Kranjska Gora in PD Mojstrana - Dovje tako tudi
podpisano pismo o nameri za novi Slovenski planinski muzej, a se zadeva za enkrat dlje še ni premaknila. Ne glede na to, kaj se bo v prihodnje dogajalo, bo Avgust še vedno "skupaj spravljal" domačo zgodovino, saj je še živih še kup zanimivih ljudi, ki vedo marsikaj povedati o časih pred 60 in več leti. "Lastne zgodovine ne smemo pozabiti, saj brez nje tudi v prihodnosti ne moremo obstati," razmišlja Avgust in se spominja podelitve nagrade: " Zelo
sem bil počaščen, da so tudi meni podelili to nagrado, ko pa si jo najbrž zasluži še toliko strokovnjakov, zgodovinarjev..." Na koncu je še skromno dodal: "Pa nikar me preveč ne hvalite, o meni napišite bolj povprečno..." Pohvalno ali povprečno, Avgust Delavec v Mojstrani opravlja pomembno delo in konec koncev Valvasorjeva priznanja se tudi ne podeljujejo kar tako, mar ne.
Igor Kavčič
V Javorjah proslavili 140-letnico rojstva Antona Ažbeta
V čast Antonu Ažbetu
Knjiga o Antonu Ažbetu v ruskem jeziku, tradicionalna slikarska kolonija v slikarjev spomin in želja po njegovi spominski sobi.
Javorje - Slikarji so kaj hiteli s pospravljanjem "štafalaja", kadar so slikali pod milim nebom in je začelo kapljati na njihova platna. Tako se je tudi preteklo soboto družba, ki se je zbrala v čast 140-letnice rojstva slikarja Antona Ažbeta, izpred spomenika v rojstnih Dolenčicah, preselila v Osnovno šolo Javorje. Med gosti, ki so spremljali kulturni program, v katerem so nastopili Javorski pevci pod vodstvom prof. Pavla Dolenca, citrarka Barbara Dolenec, Eva in Matej Peternel in dr. Mirko Juteršek, ki je predstavil Ažbeto-vo šolo v Munchnu, je Jože Bogataj, župan občine Gorenja vas -Poljane pozdravil tudi tiste, ki so veliko prispevali k obujanju Ažbctovcga spomina. Med njimi velja omeniti dr. Petra Zimmer-manna, ki je med drugim tudi predstavil samo obnovo in ohranitev slikarjevega groba v Munchnu, za katero ima sam velike zasluge. Konec preteklega leta jc v ruskem jeziku izšla tudi knjiga Anton Ažbe in njegovi učenci, na
Tudi oni slavijo Ažbeta: (z leve) Jože Bogataj, Zdravko Krvina, zakonca Zimmermann, med njima slikarjev pranečak Janez Ažbe, v ospredju Eva in Matej Peternel
sobotni prireditvi pa sta jo predstavila mag. Irena Hlebnikova in dr. Viktor Baranovskv, soavtorja in soizdajatclja knjige. Upamo, da bodo njuna prizadevanja, da bi knjiga izšla tudi v slovenskem jeziku, še letos obrodila sadove. Kot že
zadnjih 7 let je tudi letos na bližnji Četeni Ravni potekala slikarska kolonija posvečena velikemu slikarju, na proslavi pa je o njej spregovoril organizator in pobudnik kolonije Zdravko Krvi-na.
I.K.
V trinajstih dneh okoli sveta
Ljubljana - Rachid Taha ni presenetil: vrhunska predstava jc bila pričakovana, tako so napovedovali poznavalci in to napoveduje njegov dosedanji glasbeni opus. "V Evropi (na Zahodu) ni več politike, je le še ekonomija", "globalizacija je le moderno ime za neokoloniali-zem" in "ob potrebi po 10 milijonih priseljencev Evropa prisega na tiste svetlih las in oči, torej je Hitler dokončno zmagal" so sporočila njegove glasbe in političnega delovanja. Z Arabci sem se od nekdaj rad menil o politiki. In če svoje poglede pretopijo v glasbeni izraz, nastanejo iz tega arabski Clashi ali Angelic upstarts.
Naslednji večerje Cesaria Evora predstavila svoj novi album in v svojem tradicionalno kratkem, s čustvi nabitem nastopu očarala s pesmimi, za katere se zdi, da so bili evergreeni, ko smo bili še otroci, pa vseeno zvenijo tako sveže, da kar diši od njih. Gospa se ne jezi na novinarske neslanosti, kot na primer, da bosa nastopa iz solidarnosti do trpečih afriških žensk (mnogi se sprašujemo, zakaj bi ves Zahod tako rad vedel, da afriške ženske trpijo bolj kot moški in bolj od drugih žensk po svetu). Že leta daje vtis, kot da ne ve, zakaj ves ta pomp okrog nje in njene glasbe in da jc njen astro-
nomski uspeh srečno naključje, za katerega se ima zahvaliti ekipi ljudi okrog sebe.
In kaj nas čaka: poulično nore-nje in večerni koncert beninskega Gangbe Brass Band. Na tradicijo kolonizatorskih bras bandov so cepili lokalno tradicijo, afrobeat in strastno prepevanje. Petkov večer bodo s pompom zaključili kanadski La Bottine Souriante, za katere poznavalci pravijo: pozabite že enkrat na Dubliners, žu-rajte s smejočimi škornjil Druga godba pa letos prvič gosti predstavnike   Tuaregov, nekdanjih
skrivnostnih vladarjev Sahare, danes pa eno številnih ogoljufanih ljudstev tega sveta. Tinariwen. Vrhunski puščavski blues. Zaprite oči in prepustite se čarovniji. Skozi trans in nazaj v plesno divjanje nas bodo peljali The Shrine Svnchro Svstem z enim od sodo-b-nih drveče butajočih kolažev, ob katerih se ljubitelji sprašujemo, kaj je z raveom narobe, da folk golta še extasy.
Nastopili bodo še mehiški Los De Abajo, alterlatino alias tropi-punk, kot sami označujejo svojo glasbo. Samo Košnik
KD Sv. Ciril in Metod praznuje
GLASBENA ŠOLA AKORDEON Tomšičeva 36, Kranj
VPIS NOVIH UČENCEV
tel.: 04/2025-078 od 8. do 10. ure
GSM: 041/745-325 od 15. do 10. ure
Skupina "Strune" iz Ljubljane je navdušila občinstvo.
Kranj - Ob deseti obletnici ustanovitve društva je Makedonsko kulturno društvo Sv. Ciril in Metod pripravilo v prostorih Šmartinskega doma Stražišče pri Kranju razstavo mladih makedonskih slikarjev grafikov Tatjane Poccvske in Ladislava Cvetkoskega iz Skopja ter koncert vokalno instrumentalne skupine "Strune" iz Ljubljane. Ves teden so potekale športne in kulturne prireditve, jutri, v soboto, 1. junija, pa pripravljajo, prav tako v Šmartinskem domu, zaključni koncert folklornih skupin iz Ljubljane, Kranja, Lesc in Jesenic z začetkom ob 20. uri.
Katja Dolenc
Nočno vstajanje moške spomni nanjo
Na žlezo prostato večina moških pomisli šele tedaj, ko jim začne povzročati težave. Po 50. letu jih ima vsak četrti moški.
Kranj - Nočno vstajanje, pogostejše uriniranje, prekinjajoč ali oslabljen curek seča, močno tiščanje na vodo in občutek zasta-janja seča v mehurju tudi po uriniranju, so najpogostejši simptomi, ki kažejo na povečano prostato. Veliko moških po 50. letu starosti opaža omenjene simptome in vsak četrti moški naj bi po tem letu imel težave s prostato.
Skozi žlezo prostato, ki leži pod vratom sečnega mehurja, potekajo sečna cev in semenska izvodila. Pri vseh moških se razvije do konca 12. tedna embrionalnega življenja. Počasi raste do pubertete, ko se približno dvajsetkrat poveča, nato do 40. ali 45. leta starosti miruje, zatem prične vztrajno rasti in ne poneha vse do smrti. V njej nastaja izloček, ki pomešan z izločkom semenskih mešičkov in semenčic tvori semensko tekočino. Žleza prostata spremlja moškega od rojstva do smrti, vendar se je večina zave šele ob težavah. Simptomi se pojavljajo postopno in se jim moški privadi, pogosto jih ocenjuje kot normalne za svojo starost. Žleza povzroča simptome v dveh starostnih obdobjih. V mlajši dobi se pojavljajo predvsem vnetja, ki so lahko akutna ali kronična, slednja so značilna predvsem za moške, ki veliko sedijo in so izpostavljeni prepihu, hladu in mokrim nogam, akutna Pa spremljajo povišana temperatura, mrzlica, bolečina v presred-ku in spodnjem delu trebuha ter pekoče uriniranje. V zrelejšem obdobju so najpogostejše težave zaradi povečane prostate, redkeje zaradi raka ali vnetij.
Rast prostate povzroči pritisk na sečno cev, ki postane utesnjena, njene stene niso več gladke. To 'ahko povzroči zastajanje seča v ScČnici in neprijetno kapljanje
voda celo nenadzorovano uide. V prostati se lahko pojavi tudi rak prostate, ki je pogostejši pri starejših moških. Ce napreduje počasi, bolezen zdravijo z. zdravili, za operacijo na prostati in odstranitev dela žleze pa se odločijo v primeru, če jc curek seča zelo oslabljen ali se voda celo zapre. Če se rak pojavi pri moških pod 50. letom starosti, je potrebno agresivno zdravljenje.
Primarij docent doktor Ciril Oblak, specialist kirurg-urolog, je v svoji knjižici z naslovom Kaj naj moški ve o prostati (bolniki jo dobijo na vseh Kliničnih oddelkih za urologijo - op. p. ) med drugim zapisal, da je zelo pomemben pravočasen obisk zdravnika, kajti če raka prostate odkrijemo dovolj zgodaj, je ozdravljiv, če je bolezen že zelo napredovala, zdravijo z zdravili in obsevanji, včasih pa morajo odstraniti tudi
tkivo mod. "Bistveno je, da rak prostate, zlasti pri mlajših moških, odkrijemo zgodaj, ko je bolezen še ozdravljiva. Razvoj zdravil je v zadnjem času zelo napredoval, tako da so posegi potrebni manjkrat in niso tako hudi. Na srečo dandanes poznamo zdravila, ki uspešno zdravijo simptome, nekateri zavrejo nadaljnjo rast žleze in celo zmanjšajo njeno velikost. Moških naj ne bo strah pregleda ali posledic, če zdravnik ugotovi bolezen. Vse bolezni lahko bolje in učinkoviteje zdravimo, če jih ugotovimo v začetnih stadijih. Zavedati se morajo, daje večinoma potrebno le spremljanje, kaj se s prostato dogaja, zato so potrebni ponavljajoči pregledi enkrat letno. Le pri manjšem deležu moških je potrebno zdravljenje, ki je večinoma povezano z blago dieto in predvsem z uspešnimi in varnimi zdravili, zato je operacija
potrebna le malokrat," meni prim. dr. Oblak. S staranjem se tudi v telesu moškega marsikaj spremeni in po 50. letu starosti ima kar 25 odstotkov moških težave zaradi povečane prostate. Prim. dr. Oblak poudarja, da je z moškimi podobno kot z ženskami. Oboji potrebujejo redne preglede, žen-
ske zaradi rodil pri ginekologu, moški zaradi prostate pri osebnem zdravniku ali pri urologu. Do trenutka, ko bo to postalo vsakdanja praksa, pa je glede na zanemarljiv odstotek moških, ki obiščejo zdravnika pred pojavom hujših težav, še daleč.
Renata Škrjanc
seča v spodnje perilo, zmanjšan pretok seča in slab curek urina, na odtakanje pa je predvsem zjutraj, koje mehur najbolj pola. treba čakati. Posledice povečane prostate se lahko pokažejo tudi na sečnem mehurju, njegova mišična stena se zadebeli, sluznica, ki obdaja notranjost, se včasih izboči skozi mišično steno in lahko nastanejo votline, iz katerih se seč slabo prazni, v njih pa lahko nastanejo tudi kamni. Mehur zaradi naštetega ne drži več veliko seča, zato je uriniranje pogostejše. Zelo moteče je tudi tako imenovano zapovedo-valno ali nujno uriniranje, ko moški ob občutku polnega mehurja le s težavo zadrži uriniranje ali mu
Na Gorenjskem več kampilobakterioz
Maja so pri 14 osebah našli kampilobakter, največ obolelih je v Kranju in na Jesenicah.
Kranj - Na Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj so maja ugotovili porast okužb s kampilobaktri, ki so jih našli v blatu 14 oseb, letos pa so jih izolirali pri 26 osebah. Okužbo povzročijo predvsem živila živalskega izvora, ki niso dovolj toplotno obdelana in mleko.
utrujenost, glavobol in bolečine v mišicah.
Bolezen traja od enega do sedem dni, povzročitelj obolenja pa zaide v telo skozi usta in se izloči z blatom. Živila živalskega izvora je treba pravilno shranjevati in dobro toplotno obdelati, med pripravo hrane je treba poskrbeti za čisto posodo in pribora, za natančno in dosledno umivanje rok po uporabi stranišča, med pripravo hrane, pred jedjo ter po dotiku z živalmi in živalskimi izločki. Skrb za čistočo in pravilno pripravo mesa je še posebej pomembna v poletnih mesecih, ko so pogostejši pikniki in uživanje hrane z žara.
Renata Škrjanc
Vlada ne popušča zahtevam Fidesa
Ljubljana - Fides, sindikat zdravnikov in zobozdravnikov, je zamrznil pogajanja, vladni pogajalci pa so pojasnili, da se ne bodo več dogovarjali o materialnih zadevah sindikata in predlagali, naj Fides umakne svoje zahteve o tarifnem delu pogodbe.
Fides zahteva novo opredelitev osnovne plače, njeno uskladitev s sodniškimi, uvedbo dodatka na konkurenčno prepoved in boljše plačilo nadur, za kar bi po nekaterih izračunih potrebovali dodatnih pet milijard tolarjev, vladna stran pa še naprej zatrjuje in dokazuje, da so zdravniške plače že izenačene s sodniškimi. Vlada je na seji minuli teden ugotovila, da zaradi zamrznitve pogajanj ni mogoče uresničiti 5. točke sporazuma za reševanje sporov o stavkovnih zahtevah, ki omogoča, da se dežurne ure, ki letno presegajo vsoto 520 ur oziroma 10 ur tedensko ovrednotijo kot nadure, in s icatero naj bi kolektivna pogodba veljala že od 1. maja letos. Zato je vlada vnovič pozvala Fides k nadaljevanju pogajanj in še enkrat poudarila, da so nekatere njihove zahteve povsem nesprejemljive, saj bi kar za 20 milijard tolarjev dodatno obremenile državo. Minister za zdravje dr. Dušan Keber je pojasnil, da bo plačilo nadur možno šele po podpisu nove kolektivne pogodbe, ki bo začela veljati naslednji dan po podpisu, in Fides še enkrat pozval k odmrznitvi pogajanj in njihovemu nadaljevanju. R. Š.
Mednarodni vprašalnik za točkovno vrednotenje simptomov BHP (IPSS)						
	aikoli	zale   občasno po redke		losto	zeti pogoste	tkanj vedaa
1 Kiko pogosto ite v preteklem mesecu imeli občutek nepopolnega izpraznenja mehurja po končanem uriniranju?	0	1	2	3	4	S
2. Kake pogosto ste v preteklem mesecu morali urinirati pogosteje kot vsaki mre uri?	0	1	2	3	4	5
3. Kake pogosto ste v preteklem mesecu opazili prekinitve v curku urina med uriniranjem?	0	1	2	3	4	5
4. Kako pogoste Ste v preteklem mesecu imeli težave, da ste zadržali urin, peten ke ste začutili potrebo po uriniranju?	0	1	2	3	4	5
5. Kako pogosto ste v preteklem mesecu opazili šibak curek urina?	0	1	2	3	4	5
6. Kake pogosto ste se preteklem mesecu morali napeti oz. pritisniti, da ste lahko začeli urinirati7	0	1	2	3	4	5
7. Kako pogosto tU u v preteklem mesecu med spanjem zbudili, kar ste morali 0 minirati?		1	2	3	4	5
	Skunni seštevek IPSS: S=					
Pojasnilo: Seštevek od 0-7 pomeni blage simptome, od 8-19 zmerne simptome m od 20-35 hude simptome benigne hiperplazije prostate.						
Ocena kakovosti življenja						
dobre	dobro večinoma dobre *		mešano večinoma slabe (iniMttm slabo iknlnilaU)			stave
Kako bi se počutili, če bi imeli ob uriniranju takt težave, 0 kakršne imata daaes, ves čas?	1	2	3	4	5	6
, ..,-1   •••.•.,«. r	, iti-,.j     .   h"IJ? Ml Ocena kakovosti živlienia: L =					
						-
Porodna soba za prijaznejše porode
Ljubljanska porodnišnica je dobila novo porodno sobo. Z jutrišnjim dnem nov delovni čas v Kliničnem centru.
Obolenja se pojavljajo posamično, redkejši so primeri družinskih ePidemij. Osebe okužene s to bakterijo so kot vir okužbe omenjali puranje, piščančje in mleto meso, po podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo pa so najpogostejši vir okužb meso, notranji organi živali, jajca in včasih celo mleko. Nevarna sta predvsem premalo pečeno meso in surovo sveže meso npr. tatarski biftek. Okužimo se lahko tudi z blatom bolnih ali zdravih domači živali, Predvsem psov in mačk. Kampi-lobakterioze povzročijo drisko, bruhanje, povišano telesno temperaturo in krče v trebuhu. Vročino lahko spremljajo tudi
Ljubljana - Klinični oddelek za perinatologijo ljubljanske ginekološke klinike ima edini v Sloveniji tudi oddelek za intenzivno nego novorojenčkov, nedavno pa je dobil tudi najsodobneje opremljeno porodno sobo. Služila bo porodnicam iz vse Slovenije, ki prihajajo rojevat v ljubljansko porodnišnico, denar zanjo pa je prispeval Mercator.
V novi porodni sobi so poskrbeli tudi za novo opremo: porodno posteljo, prenosni aparat EKG, infuzijsko črpalko ter kardiotoko-grafski aparat CTG za spremljanje plodovih srčnih utripov in za nadzor vitalnih funkcij nosečnic. Pridobitev omogoča prijaznejše spremljanje poroda in pravočasno odkrivanje morebitnih zapletov. Zadnje čase v ljubljanski porodnišnici beležijo večje število predčasnih porodov, zato si morajo inkubatorje celo izposojati. Vzrok večjega števila nedonošenih otrok je še nepojasnjen, ljubljanska po-
rodnišnica pa ima tudi veliko težavnih porodov, saj k njim pošiljajo porodnice iz vse Slovenije.
Ob odprtju nove porodne sobe so večkrat poudarili pomen dona-torstva v zdravstvu in dobrega sodelovanja z gospodarstvom, brez katerega bi bila sedanja izrabljenost opreme in pomanjkanje nove še veliko večja. Klinični center je lani z različnimi donacijami prejel več kot 100 milijonov tolarjev, za porodno sobo pa je družba Mercator prispevala 13 milijonov tolarjev. Poleg opreme ima slovensko zdravstvo tudi kadrovske teža-
ve, na katere so zdravniki opozorili med zadnjo stavko, s pomanjkanjem zdravnikov pa se soočajo tudi na ljubljanski ginekološki kliniki, kjer bi za nemoteno delo ob sedanjih sedmih ginekologih potrebovali še vsaj ducat novih
zdravnikov in nekaj novih medicinskih sester. Jutri pa bo v Kliničnem centru začel veljati nov delovni čas; zdravniki in ostali zdravstveni delavci bodo po novem delali od 8. do 16. ure.
R. Š.
Ustanovljen programski svet za zdravje
Ljubljana - Minister za zdravje dr. Dušan Keber in ministrica za šolstvo, znanost in šport dr. Lucija Čok sta pred dnevi podpisala sklep o ustanovitvi štirinajstčlanskega programskega sveta za zdravje. Vodita ga dr. Andreja Barle Lakota z ministrstva za šolstvo, znanost in šport, in dr. Jožica Maučec Zakotnik z. ministrstva za zdravje. Programski svet bo pripravil dokumente o vključevanju zdravja v kurikul vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Člani bodo proučili tudi zakonodajo, ki ureja sanitarno tehnične predpise, varnost živil in hrane. Oblikoval bo kadrovske standarde, ki skrbijo za varnost živil in zdrave prehrane,
načrtoval in spremljal pa bo tudi politiko zdrave prehrane v šolah
R. Š.
p>še Miha Naglic
Po ljudeh gor, Po ljudeh dol
Podlistek o znamenitih Gorenjcih
Ušeničnik o Hribarju
. Aleš Ušeničnik je leta 1942 v reviji Katoliške akcije objavil razpravo Pomen prvega slovenskega kato-Mkega shoda (iz leta 1892). V njej je zapisal zelo zanimive poglede na prvake slovenstva in tudi na nekatere gorenjske rojake. Na Hribarja in Tavčarja, "ta bila oba Ivana in oba liberalna. "Ta dva mola je marsikaj ločilo. Dr. Tavčar je vse dni ohranil svojo elementarno naravo; bil je vehementen, robat, a dobrega srca in nesebičen. Hribar je bil bolj uglajen, miren, a tudi bolj hladno računajoč; Šuklje pravi, daje bil vse življenje 'agent'. Če pa pravi o Hribarju, daje bil 'nečimrn', te lastnosti tudi Tavčarju ni mogoče odrekati. Zares združil je pa oba radika-lizem in liberalizem. Tavčar je rad poudarjal, da mora biti narodnost fanatična in 'če hoče dr. Mah-nič, absolutna'. Priznati jima je gotovo marsikako zaslugo za slovenstvo, Hribarju zlasti delo za slo-
vensko univerzo in akademijo znanosti. A tu nam ne gre za to. Bila sta radikalna tudi v politiki proti 'elastikam', Šukljetu in njegovim tovarišem. A najbolj ju je družil liberalizem. Na zunaj je imel tudi ta liberalizem po njiju naravi različen obraz. Tavčarjev liberalizem je bil sirov, Hribarjev gladek. Tavčar je z Malovrhom po Slovenskem narodu uganjal 'farško gonjo', Hribar je takšen način boja obsojal, češ da bo odbil še tiste duhovnike, ki so bili sicer v politiki z njimi. A Hribarjev 'fini' liberalizem je bil še bolj nevaren in kvaren. Tavčar je res s 'farško gonjo' nekatere odbil, Hribar je pa s svojimi agenti po vseh slovenskih deželah v prijaznem občevanju obenem s slo-vanstvom in kultom 'biskupa Strssmayerja' širil liberalizem; zlasti je po Primorskem in Štajerskem pridobil ali utrdil tudi nekatere duhovnike. Kajpada je bil Tavčarjev vpliv večji, ker ni bil samo politik, temveč tudi pisatelj."
Iz Hribarjevih Spominov in drugih virov je Ušeničnik spretno povzel njegov pogled na svet.
Ivan Hribar v sokolski opravi.
"Prisvaja si globoko krščansko etiko. 'Krščanska etika, pravi, je bila od zgodnje mladosti krepko zasidrana v mojem srcu... Svojega verskega življenja pa tudi (nisem) nikdar uravnaval po političnem koledarju...' Etiko mu je položila, pravi, v 'mlado srce svetnica mati'. Seveda bo o pristnosti te etike v Hribarju podvomil, kdor čita v njegovih Spominih, da mu je slovensko sokolstvo 'najideal-nejša naša etiškovzgojna (in na-rodnoobrambna) organizacija'. Tisti, ki so ga poznali, tudi ne verjamejo njegovi izjavi, da ga je 'pretirano pojmovanje etičnih obvez ' privedlo kdaj 'tik pred katastrofo '. Glede vere je treba reči, da ni imel v moški dobi nobene in da mu je bilo krščanstvo le fraza. Njegov nazor, kakor ga je zapustil v svojih Spominih, je v popolnem nasprotju s krščanstvom. To je nekakšen psevdofilo-z.ofski materializem. Človek je proizvod zemlje. Nastal je po večnih zakonih neprestano snujočega stvarstva in božanskega Solnca ter se postopoma razvijal. Vsa energija, telesna in duševna, je iz možganov; možgani so v človeku osredek, ki je po po-
sebnih valovih zvezan z Vsemirjem. Ko človek umrje, se telo v 'izkrojeni obliki' vrača zemlji, duh pa, ki je gmoto oživljal, 'izžari, odnosno izhlapi v Vsemir-ju'. Smrt je torej pot 'v večno Nirvano'. To je Hribarjeva življenjska filozofija 'brez vsega misticizma '. Zato je še pred smrtjo zapisal, da bo po smrti kot sapica vel okrog svojih. "
Ušeničnika je seveda posebej zanimal Hribarjev odnos do Cerkve. "O Cerkvi pravi v Spominih, da 'si lasti devištvo rimskih imperatorjev' in da je dandanes 'najavtokratičnejša uredba, ki si jo je mogoče misliti'. Mogotcev in bogatinov da se ne upa vprašati, kaj verujejo in kako vrše svoje dolžnosti in izpolnjujejo cerkvene zapovedi: prvim zveličanje že kar naprej ponuja, drugi si ga kupujejo. 'Vsa strogost cerkve zadeva le miseram plebem /- ubogo ljudstvo/.' Njegove nazore o krščanstvu odkriva tudi njegova izjava, da krščanstva med nami nikdo ne odklanja, da se je pa v poslednjih letih na krščanstvo le preveč pozabilo in zato katolištvo prekomerno naglašalo... Takšne nazore je imel Hribar o veri in Cerkvi in s takšnimi nazori je vplival na svoje okolje, na dijaštvo in na posvetno izobraženstvo. Čim večji ugled je imel kot župan slovenskega stolnega mesta, tem močnejši je bil tudi njegov vpliv. " Hribarjevega poslednjega dejanja - ko je kot zaveden Slovenec 90-letni starec naredil samomor in tako protestiral proti okupaciji - Ušeničnik ni zmogel komentirati.
•••••••
ODPRTE STRANI / info@g-glas.si
Glasova preja št. 67: poslanec JELKO KACIN in profesor obramboslovja dr. ANTON BEBLER o Sloveniji in Natu, o argumentih za in proti članstvu
Vojska ni zabava, kjer streljamo, malicamo in gremo domov
Na Glasovo prejo v Grand hotel Toplice na Bledu smo povabili poslanca in predsednika odbora za mednarodne odnose državnega zbora Jelka Kacina in znanega profesorja obramboslovja na Fakulteti za družbene vede dr. Antona Beblerja, tretji gost, profesor na Pravni fakulteti in predsednik Društva za Nato Slovenije dr. Miha Pogačnik pa se je zaradi bolezni opravičil. O Natu in Sloveniji, o odnosu državljank in državljanov Slovenije do Nata in o argumentih za in proti članstvu ter o modernizaciji Slovenske vojske smo se pogovarjali v četrtek, 23. maja, ko so v državnem zboru končali razpravo o Nato in zavrnili predlog za referendum še pred sprejemom. Prejo je vodil novinar in urednik Gorenjskega glasa JOŽE KOŠNJEK.
KOŠNJEK: Nato je postal zadnje tedne osrednja politična tema. Intenzivnost razprav, ali je za Slovenijo pozitivno članstvo v Nato ali ni, se stopnjuje. Gospod Kacin. V državnem zboru ste dva dni govorili o Natu. Zagovorniki vključitve ste bili v večini. Alije za Slovenijo Nato res edina možnost za zagotovitev varnosti?
KACIN: "Nobena obramba ni tako zanesljiva, tako prepričljiva in tako poceni, kot je članstvo v Nato. Vsaka druga možnost je dražja in manj učinkovita. Slovenci smo zelo praktični ljudje in se pri vsaki odločitvi vprašamo, koliko nas bo to stalo in kako dolgo bomo morali plačevati. Vse kalkulacije nam vedno pokažejo, da ni cenejše in zanesljivejše zavarovalne police od članstva v Nato. To je organizacija, ki deluje že zelo dolgo, ki se še vedno širi, iz katere še ni nihče ušel in katera ustvarja nov način sobivanja z nekdanjimi sovražniki. Nato so po drugi svetovni vojni ustanovile zmagovite države zahodne demo-
Jelko Kacin, Jože Košnjek in dr. Anton Bebler
Letala ne smejo izbirati piloti
Franc Pretnar, svetnik občinskega sveta Bled je spraševal po usodi nakupa novega vladnega letala. Jelko Kacin je odgovoril, da je bil "strašno slabe volje, ko je poslušal poročila o obisku predsednika vlade dr. Janeza Drnovška v Ameriki in o kritikah, ki naj bi jih Američani izrekali na račun nakupa letala iz sredstev za obrambo." Povedal je, da so vsa ameriška vladna letala kupljena iz denarja za obrambo in da je posredovanje takih novic v Slovenijo nekomu ustrezalo. Nakup letala sedaj načrtuje nova ekipa in bo prišlo pri izboru verjetno do korekcije. "Prav nobene potrebe ni po letalu z medcelinskim doletom. Že večkrat sem letel v Ameriko in vedno grem raje s potniškim letalom, v katerem grem lahko na sprehod med sedeži, do WC, v katerem se lahko razgibam, ne pa da 8 ali 12 ur sedim pri miru in gledam ene in iste obraze. V primeru letala za medcelinske polete bi morala posadka redno trenirati, kar bi še povečevalo stroške. Letala ne smejo izbirati piloti. Če bi šoferji izbirali avtomobile, bi podjetje kmalu bankrotiralo. Ko smo kupovali helikopterje, pri katerih so nam očitali strašne provizije, smo hoteli imeti večnamenske. Imamo jih in že večkrat so se izkazali v reševalnih in drugih akcijah. Kupimo torej letalo, s katerim naši piloti že znajo leteti in ga lahko servisiramo doma. Med počitnicami, ko je politika na dopustu, bi lahko Adria z njim kaj zaslužila. V paketu pa mora biti obvezno tudi medicinska oprema."
kracije in so takoj vključile medse nekdanjo poraženko in nasprotnico Nemčijo. Sedaj nastaja popolnoma nov položaj, ko bo v Rimu Nato podpisal poseben sporazum z Rusko federacijo (podpis se je zgodil ta teden - op. avtorja), pred tem pa so leta 1997 postale članice Nato tri nekdanje komunistične države Poljska, Madžarska in Češka. Njim bodo letos, tako upam, sledile tri baltske države, Slovaška, Slovenija in morda tudi Romunija in Bolgarija. V Nato bo vsak Evropa do Urala, zunaj pa bo le del nekdanje Jugoslavije in Albanija. To je dejstvo, ob katerem se moramo vprašati, kaj je narobe z Nato, da nekaterim pri nas članstvo ni všeč."
Izguba spomina in varljiv občutek varnosti
KOŠNJEK: V Sloveniji smo priča zanimivemu položaju, ko je večina politike in politikov za
HIŠNI POMOČNIKI VAS ČAKAJO . . .
/C
"ui"
B :'.v.<
ZANUSSI
AEG
83 ElectroIux ^rVhiripOOl
10 % popust velja za blagovne znamke Whirpool, Electrolux, Zanussi in AEG od 27. maja do 8. junija 2002. Ne velja pa za Izdelke iz letaka Merkurjeve vroče cene.
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
Nato, v javnosti pa podpora na osnovi anket ni tako prepričljiva. Prof. Beblerja sprašujem za njegovo oceno tega pojava. Ali je morda majhna podpora javnosti posledica razočaranja, ko leta 1997 kljub obljubam nismo bili povabljeni v članstvo Nato?
Dr. BEBLER: "Najprej o odnosu politične elite do vključevanja Slovenije v Nato. Stališče večinskih strank, zastopanih v državnem zboru, je res pozitivno, vendar to soglasje ni tako trdno, kot je videti na zunaj. Pojavljajo se tudi dvomi. V državnem zboru so sprejeli nekaj dokumentov, v katerih je članstvo Slovenije v evro-atlantskih in evropskih integracijah zapisano kot strateški cilj in jih je podpisala večina vodij v državnem zboru zastopanih strank. Najbolj kontroverzno je bilo stališče predsednika Slovenske nacionalne stranke Zmaga Jelinčiča, kije dokumente najprej podpisal, nato pa je podpis preklical. Prav tako so tudi v strankah vladajoče koalicije posamezni deli proti članstvu v Nato. Najbolj očiten primer sta dva Foruma Združene liste, Mladi in Ženski, ki se za razliko od vodstva stranke javno izrekata zoper članstvo. Raziskave javnega mnenja pa vsa leta kažejo razkorak med stališči političnih strank in vlad na eni in javnosti na drugi strani. V posameznih obdobjih se je spreminjal, vendar je bil največji med letoma 1991 in 1995 oziroma 1996, ko je prevladovala opcija nevtralne Slovenije. Podpora javnosti članstvu Slovenije v Nato seje do leta 1997 dvigovala in se izenačila z deležem nasprotnikov, po letu 1997, ko se niso uresničila pričakovanja slovenske politične elite in dela javnosti, da bomo sprejeti v Nato, pa je podpora znova padla. Letos je prišlo do največjega razkoraka med zagovorniki in nasprotniki vključitve.
Slovenija glede tega ni izjema, saj se tudi v mnogo starejših demokracijah naklonjenost Nato in njegovi širitvi zmanjšuje, kar še posebej velja za Združene države Amerike, Francijo in Nemčijo, manj pa za Veliko Britanijo. Po drugi strani, in na to je treba posebej opozoriti, pa so Slovenci na dosedanjih volitvah vedno večinsko glasovali za stranke, ki so se v svojih programih zavzemale za članstvo Slovenije v Nato. Višja podpora članstvu v Nato je izražena tudi v konkretnem vprašanju,
ali bodo na referendumu glasovali za članstvo. Kljub manjši naklonjenosti Nato v raziskavah javnega mnenja so zaradi večinske podpore vladajočim strankam prizadevanja vlad za vključitev v Nato legitimna. Če skušamo odgovoriti na vprašanje, zakaj se je zmanjšala podpora vključitvi v Nato, se je treba najprej vprašati, zakaj pa je prišlo sredi devetdesetih let do bliskovitega porasta podpore s 13 na 65 odstotkov. Nato je bil namreč leta 1995, kljub dolgemu obotavljanju Združenih držav Amerike, edini sposoben ustaviti vojno v Bosni in Hercegovini. Tega niso zmogli niti Združeni narodi niti Evropska unija oziroma Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi. Med Slovenci se je ugled Nato povečal, ker je bil mir na Balkanu nacionalni interes Slovencev in Slovenije."
KOŠNJEK: Zakaj je kljub temu uspehu in kasnejšemu uspešnemu posredovanju v Jugoslaviji, ko je bila končana tudi vojna na Kosovu, med državljani Slovenije zaupanje v Nato vseeno upadalo?
Dr. BEBLER: "Po moje je temeljni razlog pešanje človeškega spomirta in na osnovi' tega1 lažen občutek varnosti. Zaradi uspešnega posredovanja Nato je veliko Slovenk in Slovencev prepričanih,
li predlog Stranke mladih za razpis predhodnega posvetovalnega referenduma. Ali to pomeni, da referenduma o članstvu sploh ne bo. V zgodovini Nato sta bila glede članstva le dva referenduma: na Madžarskem pred članstvom in v Španiji potem, ko je bila že članica.
KACIN: "Referendum ima v Sloveniji kratko, vendar pomembno tradicijo, iz katere se znova in znova lahko kaj naučimo. Spominjam se zgodb iz leta 1990. Takrat so najprej socialisti govorili o referendumu za samostojno državo, vendar je bil Demos proti, saj bi po njegovem lahko ogrozil mlado demokracijo. Potem je predvsem po zaslugi Slovenske demokratične zveze prevladalo spoznanje, da je referendum potreben, saj tak projekt, kot je osamosvojitev zahteva podporo državljanov. Potem se je pojavilo vprašanje večine. Sprva je bila predlagana minimalna, potem pa je bila le sprejeta dvotretjinska večina kot jasno sporočilo Beogradu o enotni volji državljanov Slovenije. Izid plebiscita je šokiral zlasti slovenske politične elite. 90-odstotna udeležba je pomenila, daje vsak, kdor je le mogel, glasoval, in da je tudi večina Neslovencev glasovala za samostojno Slovenijo. Tudi pri naslednjih pomembnih korakih, in vključevanje v evroatlantske po-
Goste preje obdarimo s spominskim darilom, čipko iz Železnikov. Dr. Antonu Beblerju (na sliki) in Jelku Kacinu ga je izročila direktorica Gorenjskega glasa Marija Volčjak.
da se zaradi varnosti ni treba vključevati v vojaške in obrambne zveze. Živimo na vrhu sončnega hriba, kjer nam nihče ne more do živega, okoli pa ni nobenih barab več. Zakaj bi potem še zapravljali denar za obrambo, ko nas nihče ne ogroža. V Sloveniji imamo intelektualce in celo poslanca, ki je v državnem zboru napovedal, da nas v prihodnjih tridesetih letih ne bo nihče ogrožal. Na osnovi česa ravno 30 let in kje so zagotovila, da ne bomo ogroženi, ni povedal. Mnogi nasedajo takim izjavam in menijo, da Slovenija sploh ne potrebuje obrambnih povezav, tudi v okviru Nato ne. Grožnje in nevarnosti pa se lahko zgodijo zelo hitro in niso nujno državne. Leta 1919 je bila okupirana Reka. Vendar je ni okupirala italijanska vojska, ampak italijanski prostovoljci pod vodstvom romantičnega italijanskega pesnika Da Nuncija. Kaj takega se lahko ponovi tudi v sodobnem svetu. Navidezna varnost je varljiva."
Referendum šele po sprejemu
KOŠNJEK: Gospod Kacin, danes ste v državnem zboru zavrni-
vezave to nesporno je, se pojavi vprašanje potrebnosti referenduma. Treba je povedati, da so takratne parlamentarne stranke 17. aprila leta 1997 podpisale dogovor o Nato. Za Liberalno demokracijo Slovenije dr. Janez Drnovšek, za Slovensko ljudsko stranko Marjan Podobnik, za Socialdemokratsko stranko Janez Janša, za Slovenske krščanske demokrate Lojze Peterle; za Združeno listo socialnih demokratov Borut Pahor, da Demokratično stranko upokojencev Jože Globačnik, za Slovensko nacionalno stranko Zmago Jelinčič in za obe narodnosti Marija Pozsonec in Roberto Batelli. To se je zgodilo pred vrhom Nato v Madridu, ko je bilo veliko signalov, da utegnemo biti med povabljenimi. Takratni ameriški obrambni sekretar VViliam Pery je zagovarjal širitev s Slovenijo, ki ji je Amerika tudi odobrila denarno pomoč. Takrat je Pery zaradi napada na ameriško vojašnico v Saudski Arabiji, v katerem je bilo veliko mrtvih, prevzel krivdo nase in odstopil. Ko je spoznal, da so teroriste financirale ameriške tajne službe, je prekinil sodelovanje s takratnim predsednikom Clintonom, ki je zaradi
reševanja   sebe   imenoval za obrambnega sekretarja republikanca. Francozi so zaslutili slabost Američanov in jih začeli izsiljevati z zahtevo po poveljstvu na južnim krilom Nato v Evropi in po širitvi tudi z Romunijo, ki ni imela nobenih možnosti za sprejem. Američani so odgovorili z ne. Ker se tudi Nemci zaradi dobrih odnosov s Francozi niso potegnili za nas, smo ostali zunaj. To je bilo za Slovence prvo veliko razočaranje. Drugo pa je bil odnos do Miloševiča, ki se je iz krivca za vojno spremenil v mi-rovnika. Takrat so se tudi začela intenzivna pogajanja o vstopu v Evropsko unijo, ki so v Sloveniji zelo javna in mora vsako izhodišče potrditi državni zbor. Nato je D»l potisnjen v ozadje, protiameri-kanizem pa se je po krivici tudi v Sloveniji prenesel na Nato. V nekaj letih smo pozabili, da smo leta 1991, ko smo bili napadeni, sami zahtevali ameriško oziroma Nato-Vo posredovanje in da smo zahte-y° Ponavljali tudi med vojno v B°sni in Hercegovini in na Koso-Vu- s padcem predloga o prehod-nern posvetovalnem referendumu 7£odba o referendumu še ni končana. Če bo Slovenija dobila povabilo, sem prepričan, da ne bo politične stranke, ki bo nasprotovala referendumu."
KOŠNJEK: Slovenska nacionalna stranka Zmaga Jelinčiča je Se naprej oster nasprotnik članstva Slovenije v Nato.
KACIN: "Slovenska nacionalna stranka nasprotuje članstvu. Zmago Jelinčič je podpis umaknil, potem ko leta 1997 nismo bili sprejeti. Zato ga tudi nismo več vabili °a koordinacije, ki so zadevale Nato. Je pa zanimivo, da je član skupščine Zahodnoevropske unije, čeprav nasprotuje našemu članstvu v uniji in Nato. Predlog Stranke mladih Slovenije za referendum je zloraba strateškega zunanjepolitičnega vprašanja za domače politične potrebe in promocijo stranke, ki nima stališča glede članstva Slovenije v Nato, pred lokalnimi volitvami, čeprav smo se dogovorili, da tega ne bomo Počeli. Španci so res imeli referendum pred članstvom, vendar je bil to predvsem preizkus demokratizacije in evropeizacije Španije po Francovi smrti. Naš referendum pred povabilom pa bi bil podoben zgodbi, ko bi nas nekdo Povabil na ohcet, mi pa bi odgo-v°rili, da smo veseli povabila, vendar tja ne želimo. Odgovor bi bil: Ne bomo vas povabili, ker k lam nočete, pa tudi tega namena nismo imeli! Tak referendum bi bil klofuta prijateljem, ki lobirajo W navijajo za nas. Česa takšnega si odgovorna država ne more privoščiti."
Sami trikrat več za obrambo
KOŠNJEK: Točka, kjer se lomijo kopja zagovornikov in nasprotnikov včlanitve, so stroški. Profesor Bebler, kaj bo cenejše: obramba in varnost pod dežnikom Nato ali samostojno zagotavljanje varnosti?
Dr. BEBLER: "Ali mislite resno obrambo ali ne? Kritiki, ki pravijo, da bi bil Nato zelo drag, bi radi videli Slovenijo razorože-no ali zelo šibko oboroženo. Če hočemo imeti resno in kredibilno obrambo brez sodelovanja in jamstva drugih, potem bo to veliko dražje kot obramba v sistemu kolektivne varnosti. Slovenija ima toliko omejitev, da si sama kljub visokim vlaganjem v obrambo ne more zagotoviti varnosti. Posamezniki pravijo, da nismo in ne bomo ogroženi in da vojske zato ne potrebujemo. Kar 78 odstotkov anketiranih Slovencev pa je novembra lani odgovorilo, da mora imeti Slovenija vojsko. Če bo Slovenija sama skrbela za svojo obrambo, potem bo morala vlagati v vojsko do 7 odstotkov kosmatega nacionalnega proizvoda. To je toliko, kolikor smo dajali za vojsko v bivši Jugoslaviji. Današnja obremenitev je 1,45 odstotka. V sistemu kolektivne obrambe bomo morali dajati za vojsko veliko manj, kot če bi obrambni sistem gradili sami. Zato je srednjeročno in dolgoročno najbolj primerno, da rešujemo probleme naše varnosti in obrambe skupaj z državami, s katerimi imamo že sicer skupne interese in stališča. To je Nato. Drugih enakovrednih organizacij ni. Z Nato že sodelujemo v okviru programa Partnerstvo za mir, z njegovimi članicami opravimo nad 60 odstotkov trgovine, te države so vir novih tehnologij, z demokracijami teh držav imamo skupne vrednote, članstvo v nato pa se bo deloma pokrivalo tudi s čianstvom v Evropski uniji."
Molčeči topovi
KOŠNJEK: Slovenija začenja reformo vojske, katere pomemben del je uvedba poklicne vojske in prostovoljne rezerve. Nekateri pravijo, da to zahteva Nato kot pogoj za sprejem. Na hitrost reforme so različni pogledi. Tudi moja sogovornika nista povsem enakega mnenja. Kacin zagovarja hitrejšo, dr. Bebler pa počasnejšo reformo.
KACIN: "Nato od nas ničesar ne Zahteva. Tudi sam se sooča z dejstvom, da precej članic ne prispeva dovolj za obrambo in imamo zato dve kategoriji članic: tiste, ki kaj zmorejo, in one, ki ne zmorejo dosti. Dosedanje vojne operacije so to pokazale. Dve tret-
67- Glasova preja je bila v dvorani Panorama Grand hotela Toplice, ki Je s prenovo in posodobitvijo dobil novo vrednost in oplemeniteno tradicijo. Za ohranitev slovesa enega najbolj imenitnih hotelov v Sloveniji so ob prenovi hotelu ohranili dušo in stil. Tako se je približal najboljšim hotelom v Evropi. Hotel zdaj ustreza pričakovanjem najzahtevnejših gostov. Dvorana Panorama je primerna za kongresna in različna poslovna srečanja. S hotelom in restavracijo jo povezuje poseben hodnik. Zaradi posodobitve imajo Toplice zdaj obogateno ponudbo za sprostitev in rekreacijo v bazenskem kompleksu. Podjetje Grand hotel Toplice bo tudi v prihodnje ohranjalo in nagrajevalo vrednote, kot so tradicija, ugled, prepoznaven stil in enakomerno kakovost. V okviru podjetja Grand Hotel Toplice pa poslujejo tudi turistični objekti Grand Hotel Toplice s hotelom Jadran in Trst, hotel Vila Bled in restavracija Panorama.
Organizator Glasove preje Andrej Žalar
jini letal je nad Jugoslavijo predvsem mešalo zrak in sodelovalo simbolično, udare pa so izvajali le tisti, ki so bili za to usposobljeni in opremljeni. Amerika opozarja Evropo, da mora več vlagati v posodobitev armad, sicer se bo prepad med njima v opremljenosti in v usposobljenosti povečeval. Slovenija prave vojske še nikoli ni imela. Imeli smo samo teritorialno obrambo, ki je domoljubna organizacija in je zelo učinkovita in motivirana v obrambi domačega dvorišča. Današnji izzivi varnosti so drugačni. Leta 1995 sem kot obrambni minister predlagal zamenjavo načelnika generalštaba, ker v enem letu ni nič naredil za preoblikovanje Slovenske vojske, čeprav je bilo jasno, da bodo na Hrvaškem skušali uničiti Republiko Srbsko. Zahteval sem oblikovanje topništva. Topove smo imeli v skladiščih, vendar od osamosvojitve naprej v teh enotah ni služil noben vojak. Za aktiviranje topov bi morali izvesti mobilizacijo, poklicati stare rezerviste in jih izuriti. Čeprav od tega ni bilo nič, do zamenjave zaradi političnih razlogov ni prišlo. Danes ni več skrivnost, da Slovenska vojska 3. avgusta leta 1995, ko se je začela operacija Nevihta, ni mogla pripeljati v Belo krajino niti enega topa. Imeli smo tanke T -55, vendar nobenega streliva zanje, ker smo ga verjetno prodali ali oddali na Hrvaško. Za tanke M - 84 smo imeli strelivo, vendar brez vžigalnih kapic. Reševali smo, kar se je reševati dalo. Slovenija s tako obrambo ni mogla in ne more nikamor. Leta 1996 sem ustanovil 10. bataljon za mednarodno sodelovanje, saj vojaka, ki služi 6 mesecev vojaščine, ne moreš poslati v tujino. Tja gredo lahko le poklicni in visoko usposobljeni vojaki. Za državo bo najbolje, da reorganizacijo Slovenske vojske izvedemo čim hitreje. Če bi šli danes v mobilizacijo, bi nas obvezniki in njihove soproge sredi noči spominjali na obljubo, da ne "bo več obveznega služenja vojaškega roka. Bojim se, da bi bil odziv komaj polovičen. Zato moramo pospešiti profesionalizacijo Slovenske vojske in se nehati pretvarjati. Nimamo druge možnosti, kot da gremo v Nato, ker nam je vojska že začela razpadati."
KOŠNJEK: Gospod Bebler, v nekem televizijskem pogovoru ste dejali, da bi pomenili hitra ukinitev naborniškega sistema in uvedba poklicne vojske razsulo slovenske vojaške obrambe. Ste še enakega mnenja?
Dr. BEBLER: "Še vedno. In tudi vse, kar je povedal gospod Kacin, drži. Predlog, da bi lahko vojsko reorganizirali v manj kot dveh letih, ni realen. Izkušnje držav, ki so ukinjale naborniški sistem in uvajale poklicno vojsko, kažejo, da je mogoče reformo solidno izpeljati v najmanj petih letih ob precejšnjih vlaganjih, da ne bi bistveno prizadeli bojne sposobnosti, ki je v primeru Slovenije že tako ali tako skromna. Upoštevati je treba politične želje in finančne, kadrovske in tehnične možnosti. Solidna reforma zahteva vlaganja v izobraževanje, v prilagajanje infrastrukture in v zagotavljanje pogojev za delo in življenje vojakov in njihovih družin. Vsega tega v dveh letih ni mogoče narediti. Če misli kdo to izpeljati na hitro ob le malo povečanem obrabnem proračunu, potem so taki načrti zame zgubljeni."
KOŠNJEK: Še dva ugovora zoper članstvo v Nato se pojavljata. Da bodo morali naši vojaki v operacije na tuje, kjer bodo tvegali življenje in morda celo umrli, in da bo dobila Slovenija vojaške baze z jedrskim orožjem. Prosim za vajin komentar.
KACIN: "Nato nima prav nobene potrebe, da bi v kateremkoli slovenskem vojaškem objektu uredil svojo bazo. Prav tako ne namerava premeščati obstoječih skladišč jedrskega orožja. Količine jedrsicega orožja v Evropi se zmanjšujejo. Sem pa za namestitev manjše enote Nato, kar bi nam omogočalo stalen stik z. njihovim načinom delovanja."
Znanje, ne le čin na ramenih
KOŠNJEK: Vojaške baze so za okolje tudi zaslužek. Vojaki rabijo stanovanja, hrano, zabavo...
KACIN: "Ta vidik vstopanja v Nato je podcenjen. Sam sem o tem danes govoril v državnem zboru in se pritožil, da o tem ni govorila ministrica za gospodarstvo. Ne zagovarjam postavitve velike stalne baze, ampak zagotovitev podpore pri posameznih operacijah. Govori se, da se bodo slovenski vojaki, če bomo člani Nata, z. mirovnih operacij vračali mrtvi, v vrečah. Slovenija že dolgo sodeluje v mirovnih operacijah, od prve Albe v Albaniji preko Cipra do Zahodnega Timorja, vendar še nobenega vojaka nismo pripeljali domov mrtvega. Vojaške operacije so vodene profesionalno in zaradi nesreč vojaki ne smejo umirati. Leta 1991 se je v Slovenski vojski zgodila večina nesreč zaradi neusposobljenosti in neprimernega ravnanja. Kdor gleda ameriške vojaške filme vidi, da temelji ameriška vojaška učinkovitost na profesionalnosti in zahtevi, da se morajo vsi vojaki, čeprav mrtvi, vrniti z akcije. Takšnega profesionalnega odnosa do vojske pri nas nikoli ni bilo. Smo se mobilizirali, se zbrali, malo streljali, malicali in šli domov. Takšen je, žal, še vedno naš odnos do vojske. Če bi bil še obrambni minister, bi vztrajal, da gre lahko naš vojak v Bosno samo pod pogojem, če ga lahko v primeru nesreče v nekaj urah prepeljemo v Klinični center v Ljubljano. Sicer je pa pri poklicnih vojakih tako kot pri poldicnih športnikih ali umetnikih: dokler niso uspešni v tujini, ne pomenijo veliko. Samo pozlačeni čini na ramenih niso dovolj. Treba jc tudi kaj znati. Na Janšev izziv o profesionalizaciji vojske je bilo treba hitro odgovoriti in preprečiti njeno cro-
v Nato naši vojaki sodelovali v vojaških operacijah na tujem in tam tudi umirali ter se mrtvi vračali v vrečah, s čimer bo naša Slovenija zelo prizadeta. Najprej moram pojasniti, da severnoatlantska pogodba obvezuje članice k sodelovanju po svojih močeh in po svoji presoji. Izjema je samo napad na državo članico. V primeru operacij, ki nimajo obrambnega značaja, je sodelovanje prostovoljno. Ko je šlo za napad na Jugoslavijo, precej članic Nato ni sodelovalo, nobena pa operaciji ni nasprotovala, saj imajo možnost veta. V mednarodnih operacijah se uporabljajo izključno profesionalni vojaki in prostovoljci. V mirovnih operacijah sodelujejo tudi države, ki niso članice Nato. Med njimi je tudi Slovenija. Še o strahu pred tujimi bazami in stroški. Nato nima namena postavljati novih baz na ozemlju novih članic. To je del njegove politike. V pri-
sprejete. Slovenija je zaradi že omenjenih razlogov odpadla, čeprav je bila najmanj toliko dobro pripravljena kot Češka, Madžarska in Poljska. Tokrat imamo novo priložnost, da se umestimo tja, kamor sodimo. Če se ne bomo, bomo ostali zunaj skupaj s Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Zvezno republiko Jugoslavijo oziroma Srbijo in Črno goro, Makedonijo, Albanijo, Moldavijo in Bclorusijo. Ukrajina in Ruska federacija pa bosta sklenili z Nato poseben sporazum. Skratka, spet bomo nekdanja balkanska Jugoslavija. Če pa bomo v Nato, nam bodo sledile še druge države. Balkan bo samo še zemljepisni pojem in nič več politični z negativnim predznakom. Spomnil bi vas na deklaracijo, ki so jo 6. februarja leta 1991 podpisali mnogi v Sloveniji zelo ugledni ljudje, med njimi tudi večina članov takratnega predsedstva republike, in se zav-
Tito na pragu Nato
Dr. BEBLER: "S Toplicami in Vilo Bled, ki je del Grand hotela Toplice, je povezana zanimiva zgodba, ki vam jo bom povedal. V Vili Bled je predsednik Federativne ljudske republike Jugoslavije maršal Tito podpisal sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči med tedanjo Jugoslavijo, Republiko Turčijo in Kraljevino Grčijo. To je bil Balkanski pakt, podpisan 9. avgusta leta 1954. Z njim je postala Jugoslavija v nekem smislu pridružena članica Nato. Leta 1951 je tedanji vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi ameriški general Eisenhovver predlagal ameriškemu kongresu, da mora Nato zaradi krepitve svojega južnega krila povabiti v članstvo Turčijo, Grčijo, Jugoslavijo in Španijo. General Franco je predlog zavrnil in Španija je bila sprejeta v nato šele 30 let kasneje. Grčija in Turčija sta predlog sprejeli in postali že leto kasneje, leta 1952, članici Nato. Tito pa je odgovoril, da je za sodelovanje, vendar je namesto članstva pripravljen skleniti obrambni pakt s tema državama. Ustno je zagotovil, da bi šla Jugoslavija v vojno, če bi bila katera od članic Nato napadena. To zagotovilo je slišal tudi kasnejši ameriški predsednik Kennedv. Tito je bil pameten človek in sposoben politik. Vedel je, da v Nato, med članicami z demokratičnim večstrankarskim sistemom, ne bo mogel dolgo vztrajati z enostrankarsko diktaturo. Moj oče dr. Aleš Bebler je pripravljal sporazume. Bili so podpisani, vendar je bil pakt mrtvorojenec. Marca leta 1953 je umrl Stalin in glavne nevarnosti, zaradi katere je bil Balkanski pakt sklenjen, ni bilo več. Vendar še velja, saj ga ni nihče preklical in nima časovne omejitve. Slovenija bi lahko, govorim hipotetično, obvestila Grčijo in Turčijo, da je pravna naslednica podpisnice pakta in zahtevala od njiju varnostna zagotovila. Malce fantastično, vendar možno..."
meru našega članstva pa bo prihajalo do občasne uporabe nekaterih naših objektov in do namestitve manjšega števila ljudi za tehnično pomoč in vzdrževanje. V državah, zlasti v Nemčiji, kjer ima Nato postojanke, se župani tepejo, da jih ne bi ukinjali. Baze pomenijo potrebe po stanovanjih, po storitvah, po dobrinah. Ko so Američani število svojih vojakov v Evropi zmanjšali s 300 na 100.000, so negodovali celo tisti, ki so prej korakali po ulicah s pro-tiameriškimi gesli."
zeli za Slovenijo brez vojske. Le nekaj mesecev za tem se je zgodila vojna. V kasnejših letih smo se marsikaj naučili in danes je tudi velika večina podpisnikov te deklaracije za zagotavljanje varnosti in obrambe v okviru Nato. Ne moremo biti več naivni in prepričani, da se nam ne more nič zgoditi. Naša izkušnja je lahko nauk za druge."
Dr. BEBLER: "Leta 1997 sem maja, poldrugi mesec pred Madridom v sobotni prilogi Dela napovedal, da Slovenija ne bo povab-
Nastopila je tudi vokalna skupina Avizo, ki jo sestavlja šest brhkih deklet: Irena, Simona, Mateja, Tatjana, Andreja in Vida ob spremljavi Aleša, ki je bil tokrat zadržan, sicer pa je tonsko podporo zagotovil Dare Novak. Dekleta so članice širšega pevskega zbora Sv. Tilen iz Besnice pri Kranju. Zbrale so se v skupini zaradi veselja do večglasnega petja, predvsem črnskih duhovnih pesmi, ki lepo zvenijo v večglasnem petju.
zijo. Vlada seje odločila za reformo vojske, ki pa brez dodatnega denarja, brez ustreznega kadrovanja, brez zmanjševanja stroškov in z ukinjanjem delovnih mest, povezanih s Slovensko vojsko, v Postojni, Mariboru in Novem mestu ne bo mogoča. Začeli smo proces, s katerega ni vrnitve. Ker sami ne moremo kaj prida storiti za svojo varnost, nam jo mora v prehodnem obdobju zagotoviti Nato. Bog daj, da se motim, vendar ljudem nisem vajen pripovedovati reči, ki ne držijo."
Dr. BEBLER: "Omenja se možnost, da bi v primeru članstva
Tokrat je odvisno od nas
KOŠNJEK: Kakšna je vajina napoved. Ali bomo novembra v Pragi povabljeni v Nato ali ne?
KACIN: "Sedanji signali in okoliščine napovedujejo povabilo. Vendar so v politiki vse odločitve politične. Dokler niso uresničene, so le prazno govorjenje. Gojenje iluzij, da je delo že opravljeno, je brezpredmetno in škodljivo. Leta 1997 je tedanja ameriška državna sekretarka napovedala, da se bo Nato širil, čeprav samo z eno članico. To je bil prepričljiv signal, da so Poijska, Madžarska in Češka storile vse za sprejem in bile
ljena v Nato. Slovenija res ni bila povabljena, čeprav je bila kot kandidatka večkrat omenjena in je imela nekaj možnosti. Tokrat je položaj drugačen. Verjetnost našega sprejema je večja, čeprav ni stoodstotna. Do novembra se lahko zgodi še marsikaj, ki lahko vpliva na širitev Nato. Če se pa ne bo zgodilo nič dramatičnega, smo kandidati za povabilo, vendar je tokrat, za razliko od leta 1997, razplet odvisen predvsem od nas in naše prepričljivosti, da hočemo v Nato."
Jože Košnjek, slike Gorazd Kavčič
•••••••
REPORTAŽA / info@q-qlas.si
Profesor še vedno piše
Vodilni slovenski govedorejec iz druge polovice 20. stoletja prof. dr. Jože Ferčej, po rodu s kmetije na Blejski Dobravi, je februarja praznoval 85. rojstni dan. Profesor, ki je doma in v tujini znan po strokovno raziskovalnem in pedagoškem delu in kot plodovit pisec, tudi pri teh letih še vedno piše strokovne članke.
Ljubljana - Ko je prof. dr. Jože Ferčej iz Ljubljane zadnji dan februarja praznoval 85-letnico, je njegov četrt stoletja mlajši kolega, nekdanji kmetijski minister prof. dr. Jože Osterc, v reviji Govedo-rejski zvonci o njem spoštljivo zapisal: "S svojim neumornim delom za napredek slovenske govedoreje se je tako uveljavil, da bi verjetno v Sloveniji težko našli govedorejca, ki prof. Ferčeja ne pozna."
Po končani gimnaziji v Kranju je študiral kmetijstvo na kmetijsko gozdarski fakulteti v Zemunu. Po diplomi je najprej služboval na živinorejskem uradu v Kranju, nato je delal v Celju in Mariboru, na ministrstvu za kmetijstvo in Kmetijskem inštitutu Slovenije, sredi petdesetih let je bil pol leta na študijskem izpopolnjevanju na Danskem, od 1974. leta do upokojitve 1987. leta pa je bil redni profesor za govedorejo na oddelku za zoo-tehniko Biotehniške fakultete v Ljubljani. Večino strokovnega raziskovalnega in pedagoškega dela je posvetil govedoreji, še zlasti razvoju ter selekciji. O tem je napisal veliko ekspertiz, znanstvenih in strokovnih člankov ter referatov. In profesor pri teh letih še vedno piše, samo za prvo letošnjo številko Govedorejskih zvoncev, ki jih izdajata Združenje go-vedorejcev Slovenije in Biotehniška fakulteta, je napisal osem člankov - o bolezni BSE, o velikih spremembah, ki jih je v zadnjih petdesetih letih doživela govedoreja in ki jo še čakajo v ostri mednarodni konkurenci ob vključevanju v Evropsko unijo, o mlečnosti krav in gradnji hlevov, o rjavem govedu... Z raziskovalno in publicistično dejavnostjo seje uveljavil v strokovnih krogih nekdanje dr-
Od Chicaga do Clevelanda in naprej do Toronta smo potovali z avtobusom in prevozili več kot devetsto milj. Vožnja sploh ni bila naporna, saj so ameriški avtobusi udobni, zaradi avtomatskega menjalnika je 'cukal' le pri nižjih hitrostih, torej le izjemoma, saj so ameriške in kanadske ceste odlične. Avtoceste imajo najmanj štiri pasove v eni smeri, vpadnice v večja mesta še več. Predvsem pa je vožnja tekoča, saj tudi semaforjev ni, razen v mestnih središčih, drugod so križišča speljana z obvozi. Vožnja je zato udobna, v avtobusu lahko mirno bereš ali zaspiš. Milje, ki jih je 'požiral' naš
zave in v Evropi, še posebej dejaven je bil pri Evropskem združenju rejcev rjavega goveda. Za svoje delo je prejel tudi številna domača in mednarodna priznanja in nagrade, med drugim priznanje švicarske zveze rejcev goveda, Je-senkovo priznanje, nagrado Sklada Borisa Kidriča za tehnično izboljšavo (skupaj s sodelavci) in Kidričevo nagrado za življenjsko delo v govedoreji.
Vsi štirje otroci delali v kmetijstvu
Čeprav prof. dr. Ferčej živi v Ljubljani, rad poudarja, da je po rodu Gorenjec in da izvira s Fer-čejeve kmetije na Blejski Dobravi. "To je ena najstarejših kmetij v vasi, že okrog 1450. leta je bila zapisana v urbarju blejske graščine. Ko je kmetijo prevzela moja sestra, se je poročila in k hiši je prišel drug priimek, še vedno pa se reče pri Ferčeju. Kmetija je bila dovolj velika, da je pridelala dovolj žita, mesa in druge hrane za preživljanje družine, kar je bil nekdaj tudi glavni namen Jcmetova-nja," pravi prof. dr. Ferčej in poudarja, da se še vedno rad vrača na rodno kmetijo. "Oče je podedoval Ferčejevo kmetijo, mama, ki izvira iz Zasipa, pa je tudi do-
avtobus, so bile še krajše, saj Lubnik ni samo dober zbor, temveč zelo kratkočasna družba. Stresali so šale in peli in lahko rečem, da ni v zboru prav nobene 'tečnobe', ki bi drugim 'pila kri'.
Tudi naš šofer Jeff Hankings je bil super. Na začetku je dejal, da je v "naši službi in da bo napravil vse, da bomo zadovoljni". Nato ni več veliko govoril, močna dioptrija ga pri vožnji ni prav nič motila. Dobro je vedel, kdaj potrebujemo kavo in sendvič, ustavil je pred trgovskimi centri, kjer so nakupi najbolj ugodni. In bil je tako po ameriško obilen, da smo se spraševali, kako neki se bo zbasal za
bila kmetijo, tako da smo imeli dve kmetiji. Od štirih otrok sta dva, starejši brat in sestra, ostala na kmetiji, mlajša sestra in jaz pa sva odšla od doma v drug poklic. Pri tem je zanimivo, da smo vsi štirje vse življenje delali v kmetijstvu. Sestra je sicer študirala kemijo, vendar je bila vseskozi zaposlena na Kmetijskem inštitutu Slovenije."
Od pastirja do doktorja
Jože je po končani gimnaziji v Kranju leta 1936 odšel študirat na kmetijsko gozdarsko fakulteto v Zemun, kjer je kasneje tudi diplomiral in doktoriral. Zakaj prav v Zemun? "Takrat sta bili v Jugoslaviji le dve fakulteti za agronomijo, ena v Zagrebu in druga v Beogradu. Jaz sem se odločil za beograjsko, ker sta tja odšla študirat tudi dva moja dobra prijatelja. Izkazalo se je, da sem se odločil prav. Beograd je bil takrat zelo živahno in nacionalno tudi zelo strpno mesto, ki pa je bilo v središču vsega dogajanja. Študentje smo to dogajanje lahko neposredno spremljali in si oblikovali precej širši pogled na svet kot tisti, ki so ostali v Ljubljani in menili, da je spor med liberalci in klerikalci vrhunec vsega, kar se dogaja na svetu," pravi prof. dr. Jože Ferčej in poudarja, da ga je govedoreja zanimala že od otroških let, ko je še pasel krave in z mamo hodil v hlev.
Rejci dobro sprejemali novosti
Na njegovo strokovno delo je močno vplivalo študijsko izpopolnjevanje na Danskem. "Pred drugo svetovno vojno smo se učili zelo malo o genetiki, takrat je bilo o dedovanju lastnosti tudi še malo znanega. Med vojno in tudi še nekaj časa po njej je bila Evropa, prav tako pa tudi Jugoslavija kot njen del, zaprta za nova spoznanja, šele kasneje seje začela odpirati navzven. In ko sem bil sredi petdesetih let na Danskem, sem prišel v stik z vsem napredkom, ki se je vmes zgodil v Ameriki in v anglosaškem svetu. Napredek je povzročil velike spremembe v govedoreji. Uveljavilo seje proučevanju dednih lastnosti, ki vplivajo na prirejo. Tudi pri nas smo zače-
volan. To mu je uspelo neverjetno spretno. Na bližnjem sedežu sem lahko kmalu ugotovila, da celo pot grizlja krompirček. Z miljami se mu torej nabirajo kilogrami. Nekajkrat je šel z nami na kosilo, ki so ga pripravile slovenske kuharice. Naša hrana mu ni prav nič dišala, skoraj polovico kosila je pustil na krožniku, že čez nekaj minut pa spet grizljal piškote.
Neverjetno debelih ljudi jc v ZDA zelo veliko, v Kanadi jih ni bilo toliko. Tudi zelo mladih deklet, ki jim to ni prav nič mar, nihče nc gleda postrani. Kljub sto in več kilogramom se modno oblačijo in v trgovinah imajo tudi kavbojke,
li z umetnim osemenjevanjem in z novimi metodami selekcije," pravi dr. Ferčej in dodaja, da so bili slovenski govedorejci kar sprejemljivi za novosti. "Umetno osemenjevanje krav se je hitro razširilo. Potrebno je bilo vpeljati nove načine selekcije, glavna naloga je postala odbira bikov za osemenjevanje. Prva stopnja je bila še vedno odbira bikov po poreklu, na drugi smo ocenjevali kakovost bikov po lastnostih njihovega potomstva, tretja stopnja je pomenila že načrtno izbiro najboljših bikov in najboljših krav za načrtno parjenje in načrtno vzre-jo," pravi dr. Ferčej in priznava, da je govedoreja v pol stoletja veliko napredovala.
Krave postale večje in težje
"Ja, tudi krave so postale večje! Še sredi minulega stoletja so bile večinoma težke blizu petsto kilogramov, sedaj pa v dobrih čredah tehtajo po šeststo do sedemsto kilogramov. Nekdaj so bile privezane pri jaslih, pogosto na kratkih stojiščih, danes velja pravilo, da se krave počutijo najbolje, če so v hlevu proste," ugotavlja prof. dr. Ferčej, ki se še dobro spominja časov, ko je na Gorenjskem prevladovalo rdeče cikasto govedo. Krave so dajale okrog dva tisoč litrov mleka na leto in vaške mlekarne so sprejemale po tristo do šeststo litrov mleka na dan. Ko so v Čirčah zgradili mlekarno, ki bi na dan lahko sprejela petnajst tisoč litrov mleka, je bilo slišati pomisleke, češ - saj je prevelika. Ne-
ki so široke kot šotorsko krilo, ni mi pa uspelo dobiti dovolj dolgih. Skratka, v Ameriki se bašejo s hrano, tudi na športnih tekmah in koncertih, kjer ni prav nič nenavadnega, če se poslušalci med odmorom oskrbijo s hrano in nato veselo cmokajo do konca koncerta.
Nam se je zdela ameriška hitra hrana obupno slaba, mastna in sladka. Zato smo raje zavili v kitajsko restavracijo, toda tega se po dveh dneh 'nažreš'. Zato so bile slovenske kuharice za nas pravi
kaj časa res ni delala s polno zmogljivostjo, a ko so začeli pospeševati prirejo mleka tudi na kmetijah, je količina odkupljenega mleka močno porasla. No, zdaj prireja mleka že močno presega slovenske potrebe in približno tretjino gaje treba prodati v druge države! "Če bi kaj upoštevali to. da je Slovenija prva alpska država v zaledju Jadrana, bi imela dovolj velik trg za mleko," je prepričan dr. Ferčej.
Majhne kmetije ne bodo mogle rediti krav
In kaj se bo zgodilo s kmetijami, ki redijo, tri, pet, deset krav? "Majhne kmetije ne bodo mogle rediti krav. Poglejte! Danes so krave težje in potrebujejo drugačen hlev in drugačna ležišča, nujna je strojna molža. Kravo, ki je pri vsaki molži dala tri do štiri litre mleka, ni bilo težko pomolsti, danes, ko ga ima tudi petnajst litrov oz. trideset litrov na dan ali še celo več, to ni več možno. Kmetija mora biti gospodarsko tako močna, da lahko vlaga v ureditev hleva in da odplačuje morebitna posojila, zagotavlja denar za vzdrževanje in posodabljanje. Tista, ki redi manj kot deset krav, nima prave prihodnosti za tržno prirejo. Kmetija, ki ima dobro urejen hlev in mehanizacijo za pridelovanje krme, lahko redi dvajset do trideset krav, pa je pri reji krav eden polno zaposlen, druga delovna moč pa le delno na kmetiji in zraven še v drugi dejavnosti, ki prinaša dodatni zaslužek. Pri tem ni togih pravil. Iznajdljivost ljudi prinese mnoge različne oblike gospodarjenja in pridobivanja dodatnega dohodka," meni dr. Ferčej in dodaja, da v prihodnje na Slovenskem ne bodo obstajale le velike, čiste kmetije, ampak tudi "polkmetije", na kateri bo lahko polno zaposlen le eden, drugi pa si bo moral poiskati druge vire zaslužka.
Nazaj k naravi
Govedorejci, ki so v preteklosti doživeli že številne spremembe, so zdaj pred novim izzivom, pred vstopom na skupni trg Evropske unije. "Spremembe bodo prizadele predvsem manjše kmetije, za
blagoslov. Sredi Amerike smo jedli odličen 'tenstan' krompir, pečenko in zeleno solato. Ob polni mizi domačih dobrot smo razumeli, zakaj naši rojaki tako radi prihajajo v slovenslce domove, ki so jih praviloma postavili ob cerkvah. Prav v vseh, ki smo jih obiskali, pa so imeli prave kuhinje. 'Tenstan' krompir torej ohranja slovensko zavest v Ameriki.
Med vsemi slovenskimi kuharicami mi je najbolj ostala v spominu Fani Fritz iz Lemonta pri Chi-cagu. Po mami je Miklavčičeva iz Puštala v Škofji Loki, po očetu izhaja iz Bohinja, pisala se je Pod-bevšek, po prvem (pokojnem) možu Oblak. Skoraj trideset let je vodila čistilni servis v banki, sedaj uživa pokoj in z možem Edi-jem, ki je nemškega rodu, sta nepogrešljiva v lemontskem domu.
večje, ki se po mlečnosti krav že lahko primerjajo z nemškimi ali s holandskimi, verjetno ne bo težko, če se bodo le prilagodile novim razmeram," je dejal profesor, trdno prepričan v to, da vloga kmetijstva ni le pridelovanje hrane, ampak tudi zagotavljanje ob-delanosti kmetijske zemlje, negovanja pokrajine in ohranjanja poseljenosti podeželja. "Naša dežela je raznolika, lepa in tudi zelo zanimiva za turiste, ki pa bodo k nam radi prihajali le, če bo zemlja obdelana. Ker je Slovenija v območju gozda, se nepokošeni rovti in košenice hitro zarastejo z grmovjem in gozdom. Da se to ne bi zgodilo, država namenja različne subvencije," meni dr. Ferčej in dodaja, da se kmetijstvo težje spreminja kot industrija. Na kmetijah, ki danes dobro shajajo, gospodarijo podjetni ljudje, ki so se izobraževali in hodili gledat kmetije v sosednjo Avstrijo in na Bavarsko, preden so se odločili za spremembe. Sprememb je veliko, prav tako nevarnosti, med katerimi je, denimo, tudi BSE, v ljudskem besednjaku poznana kot bolezen norih krav. "Te bolezni se nam ni treba posebno bati. V Evropi in tudi pri nas so vse močnejše težnje, da bi bila prehrana goved le bolj naravna. Za krmljenje z moko, ki vsebuje živalske odpadke, se je izkazalo, da ni dobro in da prinaša tudi različne nevarnosti. Tovrstne odpadke bi morali predelati pri višji temperaturi, še bolje pa bi se jim bilo odpovedati in se bolj posvetiti pridelavi kakovostne osnovne krme," svetuje profesor in poudarja, da se bo rej*1 goved spet bolj obrnila k naravi TUdi mlečnosti ne bo možno povečevati v nedogled, za to so fiziološke in druge omejitve, pri kravah, ki dosegajo mlečnost deset tisoč litrov na leto ali še več, pa so pogostejše tudi zdravstvene in plodnostne motnje. "Dolga življenjska doba krave je pomembnejša kot samo letna mlečnost," ugotavlja prof. dr. Jože Ferčej, ki pri petinosemdesetih letih še vedno rad prebira strokovno literaturo in tudi kaj napiše. "Zdravje mi, hvalabogu, to še dopušča. Vsako jutro malo telovadim, vsak dan kakšno uro tudi hodim, največkrat po tomačevskem polju, pravi."
Cveto Zaplotnik
Fani kuha, Edi je njena senca. "Ne vem, kako bi bilo, če je ne bi imeli, kosila bi bila precej dražja, saj Fani že vsa leta kuha zastonj, res je duša našega doma," mi je reklo kar nekaj ljudi.
Fani se je kljub letom v kuhinji sukala z neverjetno naglica in bila vse dni nasmejana. Življenje sprejema s prav neverjetno dobro voljo, čeprav ji ni bilo postlano z rožicami. Najprej je mlada morala od doma, nato ji je prezgodaj umrl prvi mož, najbolj jo je prizadela hčerkina smrt. Njen smeh je ugasnil, ko je pripovedovala: "Zelo uspešna je bila, tri hiše je imela v Chicagu, oddajala jih je v najem, predvsem črncem, ki nimajo svojih stanovanj. Nekoč jo je poklical najemnik, ki že dolgo ni poravnal računa in dejal, da ima denar pripravljen. Šla je in nikoli se ni več vrnila. Našli so jo odvrženo, zavito v preprogo, s prerezanim vratom. Policija je razpisala sedem tisoč dolarjev nagrade, zamikala je soseda, ld je morilcu pomagal odvreči truplo. Morilec je dobil dosmrtno ječo, njegov pomočnik je sedel nekaj let in pobral nagrado."
Tudi to je Amerika, sem grenko pomislila. Podobni občutki so me spremljali, ko smo nekaj dni kasneje v zgodnjih in zelo hladnih jutranjih urah zapuščali Cleveland in videli brezdomca, ki je spal na pločniku, natančneje na rešetkah zračnika, iz katerega je puhtela sopara kletne kuhinje.
Marija Volčjak (se nadaljuje)
ta primorje
gradbinec gip
tel. 271 10 00 fax 271 10 15
Odločite se za kakovost.
NO
Prof. dr. Jože Ferčej v pogovoru z rejcem Jakom Korenčanom iz Pod-brezij, v ozadju kmet Janez šebat iz Smokuča.
Mešani pevski zbor Lubnik iz Škofje Loke v ZDA in Kanadi (6)
'Tenstan' krompir sredi Amerike
V ZDA dobite hrano na vsakem koraku, tudi draga ni, le obupno slaba je, mastna in sladka. Zato ni čudno, da je veliko ljudi debelih. Se nikjer na svetu nisem videla toliko izjemno debelih deklet. In ker jih je toliko, jih nihče ne gleda postrani.
Slovenske kuharice, na desni Fani Fritz, po rodu Miklavčičeva iz Puštala sestrična Oglarčkovih iz Veštra pri škofji Loki.
GBD Fin večinski lastnik Hotela Creina
Družba GBD Fin iz Kranja je z nakupom deležev od odškodninske in kapitalske družbe, pooblaščene investicijske družbe Atene 1 in od nekaterih malih družbenikov postala večinska lastnica Hotela Creina v Kranju.
Kranj - Večinska lastnik želi obnoviti hotel in ga kakovostno dvigniti na višjo raven, pri tem pa bo obseg obnove odvisen od upravnih dovoljenj in soglasij, med katerimi je zelo pomembno tudi soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju. Polovico prvega nadstropja naj bi zasedla GBD Gorenjska borzno posredniška družba, ki naj bi tja preselila svoje poslovne prostore.
Hotel Creina so zgradili pred dvaintridcsetimi leti v slogu, za katerega so še danes mnenja zelo različna. Nekaterim njegova opečnata, spomeniško zaščitena zunanjost ugaja, drugi se še vedno hudomušno sprašujejo, le kdaj ga bodo ometali tudi zunaj. Hotel ima tri zvezdice, v njem je 89 sob s 166 ležišči (poleg tega je še 23 pomožnih), restavracija in kavarna, del prostorov, predvsem v pritličju, pa so oddali v najem. Kot je povedal Lojze Čimžar, direktor Hotela Creina v zadnjih enajstih letih, hotel v dosedanjem obstoju ni bil deležen kake temeljite obnove, so pa obnovili kavarno, recepcijo, restavracijo, sobe in približno trideset odstotkov kopalnic, sanirali streho, zamenjali talne obloge, vse sobe opremili s televizorji, zamenjali dvigalo, kupili informacijski sistem - in še kaj. V najboljših časih so beležili čez 3* tisoč nočitev na leto, leta 1984 celo 44 tisoč, lani, ko jih je bilo 23 tisoč, je bila zasedenost 40-°dstotna. Ko je bila Slovenija še del Jugoslavije, so imeli tudi 70 ?dstotkov gostov iz. drugih repub-Po osamosvojitvi je njihov de-
« upadel na vsega trideset odstotkov, potlej pa je spet začel na-a$cati. Med gosti prevladujejo
poslovneži, športniki, turisti in potniki z brniškega letališča. Podjetje je v zadnjih desetih letih večinoma poslovalo pozitivno, s skromnim čistim dobičkom. Lani so s prodajo ustvarili 220 milijonov prihodkov, skupaj z izrednimi prihodki pa jih je bilo 300 milijonov tolarjev. Poslovno leto so sklenili z 1,3 milijona tolarjev čistega dobička, družbenikom, ki so o tem odločali na včerajšnji skupščini, pa so predlagali, da bi ostal nerazporejen.
Po letih mirovanja lastninske spremembe
Hotel se je podobno kot druga podjetja olastninil po klasičnem modelu, po katerem sta še lansko jesen imela Slovenska odškodninska družba in Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja skupno 23-odstotni delež, pooblaščena investicijska družba Atena 1 22 odstotkov. Zlata Moneta dobre tri odstotke, Slovenska razvojna družba 22 odstotkov in mali družbeniki 30 odstotkov. Po letih lastninskega mirovanja so se lani začele spremembe. Razvojna družba je ob koncu leta, koje "krpala" privatizacijsko luknjo, 15 odstotkov deleža prodala
Andrej Grzetič
pooblaščeni investicijski družbi Infond Zlat, zadržala pa je nekaj več kot 7-odstotni delež. Družba GBD Fin iz Kranja, ki se ukvarja z naložbami in katere lastnica je družba Max Fin iz. Domžal, pa je začela kupovati deleže Hotela Creina in je doslej z. nakupom deležev od odškodninske in kapitalske družbe, pooblaščene investicijske družbe Atena 1 in nekaterih malih družbenikov že postala večinska lastnica. Koliko je za to plačala, naj bi bila po besedah Andreja Grzetiča, edinega zaposlenega v GBD Fin in proku-rista Hotela Creina, poslovna skrivnost, saj s postopkom nakupa še niso končali. Kot večinski lastniki bi želeli pridobiti še večji delež, vendar bo nadaljnje kupovanje deležev odvisno od cene ter pripravljenosti ostalih družbenikov za prodajo. GBD Fin jim je
aprila že dala ponudbo za odkup po tisoč tolarjev na delež, kar je približno dva tisoč tolarjev manj od njene knjigovodske vrednosti. Na ponudbo je bil odziv, vendar se je, kot pravi Andrej Grzetič, izkazalo, da deleži niso prosto prenosljivi, saj naj bi jih po izjavah nekaterih njihovih imetnikov uporabili za zavarovanje posojil.
Večinski lastnik načrtuje prenovo
In kaj načrtuje s hotelom večinski lastnik? "Podjetje v preteklosti ni veliko vlagalo v hotel, kar se odraža tudi v standardu, ki ga nudi gostom. V GBD Fin želimo hotel obnoviti in ga dvigniti na višjo kakovostno raven. O prenovi se že pogovarjamo, vendar je obseg odvisen od upravnih dovoljenj in soglasij, med katerimi jc zelo pomembno tudi soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju," je dejal Andrej Grzetič in dodal, da se bo število sob v hotelu predvidoma zmanj-
šalo, saj naj bi polovico prvega nadstropja zasedla GBD Gorenjska borzno posredniška družba, ki je s simboličnim deležem tudi solastnica Hotela Creina.
Ker z današnjim dnem poteče mandat sedanjemu direktorju Lojzetu Čimžarju, je vprašanje, ali bodo lastninske spremembe pov-
zročile tudi kadrovske. O tem bo odločil nadzorni svet, v katerem lastnike zastopata Ani Klemen-čič, sicer predsednica uprave GBD Gorenjske borzno posredniške družbe, in Blaž Pipp, zaposlene pa Janez Potočnik.
Cveto Zaplotnik
Za naložbe nižje davčne olajšave
Kranj - Podjetja in druga pravne osebe lahko po zdaj veljavni zakonodaji znižajo davčno osnovo za 40 odstotkov vrednosti naložbe, osnutek zakona o obdavčenju pravnih oseb, ki ga na ministrstvih še usklajujejo, pa predvideva, da si bo investitor lahko znižal osnovo za dvajset oz. celo samo za deset odstotkov od vrednosti naložbe. V podjetjih, ki veliko investirajo, se s predlogom ne strinjajo in poudarjajo, da bi s tem zavrli investicije in razvoj podjetij. Slovenija tudi ob sedanjih 40-odstotnih olajšavah sodi med države z najvišjimi davčnimi obremenitvami. CZ.
Enos in Energetika naprodaj
V obeh družbah je naprodaj 80-odstotni poslovni delež.
Jesenice - Ministrstvo za gospodarstvo in koncem Slovenske železarne sta objavila poziv za javno zbiranje ponudb za nakup poslovnega deleža za jeseniški družbi Enos - energetika, oskrba s toplo vodo, paro in plinom, in Energetika - Železarna Jesenice, podjetje za proizvodnjo in storitve na področju energetike. Pri družbi Enos kot prodajalka nastopa tudi Žična iz Celja.
Pridobite si nazaj denar, ki ste ga potrošili z vašo kartico Visa Abanke
Vsakokrat, ko do 31. avgusta 2002 uporabite kartico Visa Abanke, si lahko vrednost nakupa pridobite nazaj ali pa dobite celo 100 000 tolarjev.
Če se odločite In zaprosite za kartico do 30. junija 2002, pa vam bomo podarili Še polovico letne članarine. Za podrobnosti vprašajte v poslovalnicah Abanke ali poglejte na spletno stran www.abanka.si
VISA Electron
POENOSTAVLJA ŽIVLJENJE
ABANKA
ABANKA cl.c!.. Ljubljana. Slovenska 58,1517 Ljubljana
Če delaš, kolikor hočeš, in dobiš, kolikor narediš,
to pomeni,
da zaslužiš, kolikor hočeš. In prav tako je pri nas.
Kaj vam ponujamo ?
• zanimivo delo - svetovanje in trženje osebnih in premoženjskih zavarovanj;
• redno zaposlitev;
• strokovno usposabljanje;
• možnost dobrega zaslužka;
• ustvarjalno in prijazno delovno okolje.
In kaj od vas pričakujemo ?
• vsaj 5. stopnjo strokovne izobrazbe;
• delovne izkušnje v prodaji;
• vozniški izpit B-kategorije;
• sposobnost dobrega komuniciranja.
Zavarovalne zastopnike iščemo za področje PE Kranj na območju celotne Gorenjske za trženje osebnih zavarovanj ter na območju Jesenic in Kranjske Gore
za trženje premoženjskih zavarovanj.
Kot je razvidno iz poziva, je pri družbi Enos, v kateri imajo Slovenske železarne 99,75 odstotka deleža in njena družba Žična Celje 0,25 odstotka, naprodaj 80 odstotkov poslovnega deleža, od tega 79,75 odstotka deleža od Slovenskih železarn in 0,25 odstotka deleža Žične iz. Celja. V družbi Energelika so Slovenske železarne 100-odstotni lastnik, naprodaj pa je 80-odstotni poslovni delež. Ponudba za nakup mora vsebovati kupnino za 80-odstotni delež, poslovni načrt za najmanj tri leta s podatki o obsegu proizvodnje in storitev, predvidenih naložbah in številu zaposlenih ter načinu in roku plačila kupnine, ponudniki pa morajo za resnost ponudbe predložiti tudi bančno garancijo v višini 100.000 evrov. Na sedežu Slovenskih železarn v Ljubljani bodo ponudbe sprejemali do 21. junija, komisija za vodenje in nadzor postopka prodaje pa bo pri vrednotenju ponudb upoštevala kot glavna merila razširitev prodajnega trga, ohranitev
dejavnosti, pripravljenost za dodatna vlaganja, kupnino, boniteto ponudnika ter ohranitev večjega dela delovnih mest oz. povečanje zaposlenosti.
Družba Enos je srednje veliko podjetje za proizvodnjo, oskrbo in servisiranje na področju energetike. Nastala je 1. septembra lani z oddelitvijo energetskih dejavnosti od družbe Energetika - Železarna Jesenice ter s prenosom dela premičnega in nepremičnega premoženja na novo družbo. Ukvarja se s proizvodnjo in distribucijo pare, vroče vode ter z distribucijo zemeljskega plina in električne energije za potrebe podjetij na območju nekdanje Železarne Jesenice in za uporabnike daljinskega ogrevanja mesta. Poleg tega proizvaja tudi električno energijo in opravlja še nekatere druge storitve. Glavna dejavnost Energetike pa je oskrba zaključenega gospodarskega območja Železarne Jesenice s tehnološko in hladilno vodo.
Cveto Zaplotnik
Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Adriatic zavarovalna družba d.d. PE Kranj Kidričeva 2 4000 Kranj
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 1 leta s 3-mesečnim poskusnim delom in možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Kandidati boste o odločitvi obveščeni v 15 dneh po izbiri.
HiperakVwn»
čez vikend
TUNINA BLUEMAR 390,00 SIT
3x80 g
SADNA PIJAČA 119,00 SIT PRESAD
okus pomaranča, limona in grenivka, 1,5 I
KEKSI LEIBNIZ 309,00 SIT
300 g
KAVA BARCAFFE 379,00 SIT
Droga, mleta. vak. pak.. 250 g
SVEŽE URICE
V petek, 31. mala bi V soboto, 1. junija je na sporedu posebna ponudba, ki velja samo za izdelke v zalogi Obiščite HIPER-MARKET Črnuče, Pot k seimišču 32 in HIPERMARKET Parmova, Parmova ulica 51 v Ljubljani, HIPERMARKET Cerklje, Slovenska cesta 10, Cerklje na Gorenjskem ter HIPERMARKET Tržič, Cesta Ste Maric aux Mineš 4 v Tržiču
v soboto, 1. JUNIJA, od 9. do 14. ure:
SVINJSKA
NABODALA ZA ŽAR
Meso Kamnik
MLADI KROMPIR BRESKVE
■ 30 %
HIPERMARKET Cerklje, Črnuče, Parmova, Tržič
2IVILA KRANJ, d d Cesta'na Okroglo 3, 4202 Naklo
GORENJSKI GLAS • 20. STRAN
EVROPSKA UNIJA / danica.zavrl@g-glas.si NOVA EKONOMIJA/stefan.zargi@g-glas.si
Petek, 31. maja 2002
Prevajalci in tolmači v evropskih institucijah
Ljubljana - S širitvijo Evropske unije se bo povečalo tudJj število uradnih jezikov znotraj unije. Že sedaj ima unija 11 uradnih jezikov, s širitvijo jih bo še enkrat toliko, za vsakega od njih pa bo potrebnih 40 dodatnih tolmačev in 110 prevajalcev dnevno.
O tem, kako bosta to zagotovili tako evropska kot slovenska stran, so na "evropski sredi" razmišljali Antonv Scott, svetovalec za širitev medinstitucionalne skupne službe za konferenčno tolmačenje (SCIC), Patrick Tvvidle, vodja enote za širitev pri Direkciji za tolmačenje, Romina Bešič, svetovalka v Centru Evropa, Kasilda Bedenk, predstojnica oddelka za prevajanje na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Nick Roche, tolmač SCIC in Andreja Skarlovnik, študentka podpilomskega študija konferenčnega tolmačenja, ki je en semester študirala tudi na visoki šoli za tolmačenje v Gradcu.
Uvodoma je o pomenu prevajanja in tolmačenja za možnost komunikacije med ljudmi spregovoril vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere. Več o vsebini njihovega pogovora prihodnjič, tokrat povejmo le, da nove študente prevajalskega študija sprejemajo do 22. junija, kandidati bodo opravljali tudi poseben preizkus sposobnosti, na voljo pa so tudi štipendije, za katere je zadnji prijavni rok 15. julij.
Na Filozofski fakulteti študira 31,3 dodiplomskih študentov prevajalstva (od tega 28 bodočih tolmačev), od lanske jeseni pa študira 10 študentov na podiplomskem študiji konferenčnega tolmačenja.
Sodeč po nabito polnem Centru Evropa ob tej tematiki je zanimanje za tovrstne študije in tudi poklic prevajalca in tolmača v evropskih institucijah res veliko.
D.Ž.
Večja podpora EU in NATU
Ljubljana - Vse kaže, da so razprave naših politikov in medijski odziv nanje že rodili sadove. Rezultati redne mesečne javnomnenjske raziskave, ki jo opravlja center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij na Inštitutu za družbene vede FDV v Ljubljani, namreč kažejo, daje podpora javnosti zvezi NATO porasla. Prejšnji mesec se je 39,8 odstotka vprašanih izreklo, da bi glasovali za vstop v NATO, če bi bil referendum o tem v nedeljo, proti pa bi bilo manj kot 36 odstotkov ljudi (pred mesecem jih jc bilo proti vstopu za odstotek več). Anketirance so spraševali tudi po tem, ali spremljajo razprave, na kar je 63 odstotkov odgovorilo pritrdilno.
Narašča pa tudi podpora vstopu v Evropsko unijo. 55 odstotkov ljudi bi se maja izreklo zanjo, če bi bil v nedeljo referendum, medtem koje v aprilu na to naklonjeno gledalo 53,8 odstotka ljudi. Proti bi bilo maja 26 odstotkov vprašanih, aprila pa še 31,8. Dobrih 51 odstotkov ljudi tudi meni, da bi Sloveniji vstop v Evropsko unijo koristil, domala 29 odstotkov pa jih meni nasprotno. D.Ž.
Dragoceni stiki, ki pomagajo do informacij in denarja
Minuli teden so se predstavniki treh slovenskih občin, Pirana, Brezovice in Škofje Loke, udeležili osmega
evropskega kongresa pobratenih mest v Antvverpnu.
Škofja Loka - Srečanje, ki se ga je udeležilo okoli 700 predstavnikov iz evropskih držav, je obravnavalo pobratenje med občinami in mesti, zlasti kako poživiti obstoječe in vzpostaviti nove odnose pobratenja. O temah, kot so umetnost pobratenja, partnerji v gospodarskih aktivnostih, živeti skupaj in mesto izobraževanja so udeleženci razpravljali na predavanjih, delavnicah, okroglih mizah. Predstavnica občine Škofja Loka Andreja R. Megušar pravi, da je srečanje dalo mnogo novih izkušenj, zato se čudi, da se mu ni odzvalo več slovenskih občin.
"Na kongresu smo bili predstavniki le treh slovenskih občin od 192, prav tako se ga ni udeležil noben predstavnik institucij, kakršni sta Združenje slovenskih občin in Skupnost občin Slovenije, slednja je celo članica Združenja evropskih občin in mest," pravi sogovornica, prepričana, da so takšna srečanja najboljša priložnost ne le za izmenjavo mnenj, temveč tudi za navezavo pomembnih stikov. Ob takšnih priložnostih lahko srečaš ljudi, ki ti pomagajo priti do pomembnih institucij, pridobivaš informacije, utiraš si pot k finančnim virom. To velja tudi za informacijske in finančne vire Evropske unije, do katerih se ne pride le po razpisnih poteh, pač pa veliko pripomorejo tudi stiki, vzpostavljeni na takih in podobnih srečanjih. Tudi povabilo na sprejem pri belgijskem ambasadorju Samiju G. Godardu in ministru za gospodarstvo Jacku Gabrielsu, ki je bil to sredo v Ljubljani in sta se ga udeležila skupaj z županom Igorjem Draks-lerjem, verjetno dolgujeta tovrstnim stikom. Z ministrom za gospodarstvo pa je bil vrh vsega dogovorjen tudi obisk industrijskih con v Škofji Loki.
Maasmechelnom, ki gaje po koncu kongresa tudi obiskala z namenom, da s tamkajšnjimi pobratimi sestavijo program sodelovanja za letos, saj gaje treba v kratkem oddati na Evropsko komisijo. Škofja Loka je po besedah Megušarjeve edina občina v Sloveniji, ki črpa sredstva Evropske komisije za po-
Piranska županja Vojka Štular s prevajalko, Andreja Megušar in Drago Stanovnik, edini predstavniki Slovenije na evropskem kongresu pobratenih mest.
Toda vrnimo se h kongresu evropskih pobratenih mest. Vsi trije slovenski predstavniki so aktivno sodelovali v delavnicah in razpravah o pobratenju, Drago Stanovnik, župan Brezovice, in Vojka Štular, županja Pirana, v delavnici kako živeti skupaj, Andreja R. Megušar pa v okviru debate o pobratenju in izzivih za lokalni razvoj. Predstavila je sodelovanje z belgijskim mestom
bratenje. "Na komisiji ne uspeš več z vsakršnim pobratenjem. Zgolj izmenjave turističnih obiskov in kulturnih skupin niso več zadosti, treba je konkretnejših vidikov sodelovanja, ki zadevajo evropske integracije, spoznavanje institucij, evropskega prava, povezovanje na gospodarskem in drugih področjih delovanja. V Škofji Loki na tem zelo veliko delamo, zlasti bi radi s pobratenimi obči-
nami okrepili gospodarsko sodelovanje. Medtem koje bil financiran naš program sodelovanja z Avstrijo v okviru projekta Inter-reg III.A, se sedaj denimo pripravljamo na novo sodelovanje s Francijo in Finsko v okviru projekta Interreg III.C.
Vse kaže, da smo prvi med regijami, ki imamo možnost, da bomo sprejeti. Gre za promocijo blagovnih znamk pri turističnih proizvodih, kjer bi radi uveljavili sodelovanje nekaterih naših že uveljavljenih turističnih proizvodov, denimo Venerine poti, pa še nekaterih drugih, sorodnih onim v Franciji in Laponski. Sicer pa ima naša občina že dolga leta navezane pobratimske vezi z Avstrijo, Italijo, Češko in Nemčijo, tretje leto pa tudi z Belgijo.
Za evropska finančna sredstva na tem področju lahko kandidiraš le v povezavi z državami, ki so članice Ervropske unije. Še pred nekaj leti je bilo za te projekte na voljo veliko evropskega denarja, sedaj pa se vidi, da Evropa te vire krči. Od dva tisoč lani prijavljenih projektov za "tovn tvvinning" je bilo sprejetih le 160. Težko verjamem, da je le kakovost programov odločila, kateri so prišli naprej, nedvomno so bili pomembni tudi stiki.
Zato se mi zdi tako pomembno, da predstavniki lokalnih skupnosti, če le imajo možnost, sodelujejo na srečanjih, ki jih prireja (in tudi financira) Evropska unija," je prepričana Andreja R Megušar,.
Danica Zavrl Žlebir
www.ribeinvode.com DJClitclIni tlsK,
mm MediaArt
www.gorenjskaonline.com ■ gj^^j j
MihIi.1 Ari, d o.o Delavska cesta 52, Kranj
Slovenija in informacijska družba Komunikacije in nogomet
tP tP Avava Inc., med vodilni globalni dobavitelj govornih in podatkov
V Sloveniji je potrebno informacijsko družbo razviti še bolj in dohiteti najbolj razvite, vsaj v Evropi.
Ljubljana - V torek je bila pri predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku prva seja strateškega sveta za informacijsko družbo. Obravnavan pa je bil tudi predlog Državnega programa Republike Slovenije v informacijski družbi.
Kot je uvodoma dejal predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, daje vlada omenjenemu projektu velik pomen inje že od začetka mandata ena njenih prednostnih nalog. Pravzaprav je to eden izmed razlogov, da je bilo ustanovljeno posebno ministrstvo za informacijsko družbo.
"Tudi drugače poskuša vlada dati temu projektu poseben poudarek in podporo. Slovenija je na tem področju boljša od tistih, ki so slabi, in slabša od najboljših. To je področje, kjer bi lahko bili
najboljši in so naše primerjalne prednosti predvsem v človeških zmogljivostih in nagnjenosti k bolj samostojnemu delu ter iskanju novosti. To so tudi lastnosti, ki bi lahko prišle v prihodnosti bolj do izraza.
Vlada poskuša spodbujati v smeri, kako v Sloveniji razviti informacijsko družbo še bolj in kako dohiteti najbolj razvite, vsaj v Evropi. Informatizirano delo v vladi in raven storitev javnega sektorja želi približati državljanom, uporabnikom. Informacijske
tehnologije ne spremlja več sij vsemogočnega hitrega razvoja, kot je to izgledalo nekaj časa. Zagotovo pa ostaja ena najbolj rastočih dejavnikov razvoja. Evropska unija ji je poseben poudarek namenila na lanskem lizbonskem vrhu, pa tudi na letošnjem v Barceloni, kjer je poskušal vrh EU preveriti, do kod so prišli na tem področju. Poskušal je dati še večjo spodbudo, da bi lahko tekmovali z ZDA in da bi dosegli boljšo gospodarsko rast. To je prioriteta Evropske unije in je prav, da ostaja prioriteta tudi v Sloveniji. Ministrstvo za informacijsko družbo se je vzpostavilo, identificiralo različna odprta vprašanja, probleme in prepričan sem, da bomo z
Madžarski telefonski imenik narejen v Sloveniji
Adacta že več kot osem let uspešno razvija programsko opremo za elektronske telefonske in poslovne imenike ter rešitve za informacijsko podporo njihovim izdajam.
je le eden od tovrstnih projektov Adacte. Razvili so tudi vrsto elektronskih telefonskih in poslovnih imenikov tako doma kot v tujini: TIS, PIRŠ, POS, avstrijski Goldene Seiten, madžarska Magvarosz&g IJ/leti Telefonkonvve, Telefonkonvv Budapest ... Delo Adactinih strokovnjakov pa ne obsega samo imenikov, ki med drugim vključujejo tudi avtomatski prelom tiskanih imenikov ter rešitve za službo informacij (1188 in 1189) v regiji.
Adacta, ponudnik in razvijalec poslovnih informacijskih sistemov, je slovenski javnosti znana predvsem po izdelavi slovenskega Elektronskega telefonskega imenika (ETIS), ki ga pripravlja v sodelovanju s Telekomom Slovenije; /. omenjenimi projekti pa dokazuje, da sodi med najboljše ponudnike sistemskih rešitev, ki so namenjeni informacijski podpori izdajam telefonskih imenikov v Evropi.
Alenka Brun
V Adacti so po uspešni predstavitvi pomladanskega ETIS-a na slovenskem trgu sklenili tudi izdelavo madžarskega telefonskega imenika na internetu skupaj z izdajateljem MTT, ki ima več kot tri milijone telefonskih naročnikov, kar je trikrat več kot elektronski telefonski imenik Slovenije. Potekajo tudi pogovori o enakem projektu za Telekom Srbija.
Adacta je avtor programske opreme za Elektronski telefonski imenik (verziji za internet in CD - rom) Slovenije (TIS), ki je v svoji že dvanajsti izdaji izšel pred nekaj dnevi. Spletno verzijo TIS dnevno obišče več kot 30 tisoč uporabnikov, tako da po obiskanosti sodi spletna stran v sam vrh slovenskih internetnih strani. Verzija na CD-ju pa z naklado 17 tisoč izvodov (izide dvakrat letno), je verjetno najbolj razširjena slovenska Windows aplikacija
Elektronski telefonski imenik za madžarski trg
integriranim postopnim delom to dejavnost še bolj razvili," pravi predsednik vlade, ki je prepričan, da bo Slovenija izkoristila možnosti, ki jih ima na tem področju.
A. B.
KRATKE IZ SVETA MOBILNIH OPERATERJEV
Oglasna deska
Storitev, ki Mobitelovcem ponuja možnost objave poljubne vsebine. Tisti, ki poznajo njihovo številko GSM, lahko objavljeno vsebino prejmejo na telefon v obliki SMS sporočila; naročniki kot enkrajno zahtevo ali se na vsebino naročijo, mobi uporabniki pa imajo možnost le enkratne zahteve.
Vsebino objavite na spletnem portalu www.pinkponk.com, vaše sporočilo pa bodo takoj prejeli vsi, ki so nanjo naročeni. Na zahtevo pa je vaše sporočilo mogoče dobiti, če na 1919 pošljete SMS, ki vsebuje vašo oziroma telefonsko številko tistega, ki je vsebino objavil. Na prejemanje vsebin se posameznik naroči na "pinkponku", kjer obenem določi način prejemanja (periodično ob spremembi ...). Vsebino se lahko poljubno s pomočjo SMS sporočil tudi spreminja. Zahtevana sporočila so brezplačna (razen zahtevka), naročena pa stanejo pet tolarjev za sklop, ki lahko obsega do sedem SMS sporočil.
SMS PENAL
V Si.mobilovem omrežju se je začel SMS PENAL, zabavna igra namenjena Si.mobilovim uporabnikom, ki lahko v burnem nogometnem času v omrežju streljajo in branijo enajstmetrovke.
Avava Inc., med vodilni globalni dobavitelj govornih in podatkovnih omrežij, kakor tudi komunikacijskih rešitev in storitev v ZDA, je uradni dobavitelj komunikacij za SP v nogometu 2002, je v uporabo predalo komunikacijsko omrežje, ki je v tem trenutku eno največjih delujočih konvergenčnih omrežij na svetu.
Razteza se prek dveh dežel, med seboj povezuje dvajset stadionov, dva mednarodna medijska centra in dva oddaljena Fifina centra. Med svetovnim nogometnim prvenstvom bo omrežje služilo za prenos vseh govornih in podatkovnih komunikacij za potrebe novinarjev, igralcev, prostovoljnih delavcev in ostalih udeležencev. Služi za hkratni prenos
govora in podatkov po enotnem omrežju. Že samo prenos govora prek internetnega protokola VoIP bo organizatorjem prinesel znatni prihranek.
Omrežje s skupno 40 tisoč priključki in dodanimi aplikacijami bo uporabljeno tudi za razpored tekmovanj, akreditiranje udeležencev, posredovanje poročil z rezultati, spremljanje materialnega inventarja, potrjevanje namestitev, vzdrževanju varnostnih sistemov in podobno.
Za izgradnjo tako zahtevnega in obsežnega omrežja je bilo uporabljenih več kot 5 tisoč kilometrov optičnih in bakrenih vodov, 25 komunikacijskih strežnikov, 200 dostopnih usmerjevalnikov, 150 portov za dostop na prostrano računalniško omrežje in kar 100 podatkovnih omrežnih stikal. Poleg fiksnih LAN - priključkov bodo tudi brezžični, ki bodo na razpolago tudi fotoreporterjem ob igriščih. Tako bodo lahko posnetki spektakularnih akcij neposredno poslani v svet.
Za začetek je potrebno poslati SMS s ključno besedo PENAL na številko 9452.
SMS PENAL je preprosta in privlačna igrica proti nasprotniku, ki si ga uporabnik izbere sam ali pa to prepusti sistemu. V vsaki igri uporabnik strelja in brani enajstmetrovke. Za vsak strel ali obrambo igralec izbere smer v golu (leva, desna, sredina) kamor želi streljati oziroma del gola, kjer želi preprečiti žogi pot v mrežo ob nasprotnikovem strelu. Če oba nasprotnika izbereta enako smer, je gol uhranjen, če ne, si strelec šteje zadetek. Cilj je zadeti čim več golov.
V igro se uporabnik vključi tako, da s svojega mobilnega telefona v S i. mobi 1 omrežju pošlje ključno besedo PENAL na številko 9452. Natančna navodila so na Si.mobilovi spletni strani.
Vegina Motorevolucija
Vega in Big Bang sta pričela s prodajno-naročniško akcijo, ki so jo pri Vegi poimenovali Motorevolucija. V okviru te akcije so novim Veginim naročnikom na voljo vrhunski Motorolini GSM aparati V70, V66, V60, V50 in T191 po neverjetno ugodnih cenah (do konca junija, do prodaje zalog ). Določeni modeli celo za simbolično ceno enega tolarja. Aparati Motorola V70, Motorola V66, Motorola V60 vedno znova navdušijo. Še najbolj bodo Motorolini pristaši navdušeni nad simbolično ceno za Motorolo V50 in T191.
Vegina posebnost so inteligentne SIM kartice, ki omogočajo dosto-panje do informativnih in zabavnih vsebin tipa SMS Info brez ključnih ukazov. Inteligentne kartice so standardni del Vegine ponudbe in jih dobijo vsi uporabniki brez doplačila. Izbrala in uredila Alenka Brun
Petek, 31. maja 2002
PODJETNIŠTVO IN OBRT / renata.skrjanc@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 21. STRAN
Avanturi nagrada za mlade podjetnike
Dijakinje radovljiške Srednje ekonomsko-turistične šole so zmagale na tekmovanju Mladi podjetniki. Poslovni načrt Avantura, d.o.o., je bil izbran za najboljšo predstavitev.
Radovljica - Aktivni, Veseli, Antistresni, Naravni, Tradicionalni, Užitki, Razni, Aranžmaji. Tako je oddih v Bohinju s podjetjem AVANTURA, d.o.o., ki skrbi za smučarsko šolo in planinsko vodenje. V Bohinj vas vabi z Bohinjskim tednom, ki se začne z bioener-getskim ponedeljkom in konča s triglavskimi biseri. Podjetniškega projekta, ki so ga pripravile dijakinje 3. letnika radovljiške Srednje ekonomsko-turistične šole se ne bi sramovale niti uveljavljene turistične agencije in turistična podjetja. Zaradi domiselnosti in odlične predstavitve so gladko opravile s konkurenco in zmagale na državnem tekmovanju Mladi podjetniki.
Minuli petek je Visoka šola za podjetništvo skupaj s Centrom RS za poklicno izobraževanje in Zavodom RS za šolstvo šestič pripravila državno tekmovanje Mladi podjetniki namenjeno dijakom srednjih šol, ki pri pouku ali izbirnih vsebinah razvijajo poslovne zamisli, pripravljajo poslovne načrte in organizirajo javne predstavitve. Udeležijo se ga lahko skupine srednješolcev z najmanj dvema in največ šestimi člani, ki predstavijo svoj projekt od zamisli, oblikovanja poslovnega načrta do javne predstavitve.
Na letošnjem tekmovanju je sodelovalo več kot 100 dijakov in dijakinj iz cele Slovenije, ki so predstavili 17 različnih projektov. Tekmovanje Mladi podjetniki je nadaljevanje podjetniških forumov in poletnih šol za mlade, ki jih je organizirala Gea college oziroma Visoka šola za podjetništvo. Tekmovanja so se sprva udeleževale ekonomske in poklicne šole, potem pa so udeležbo razširili na vse srednje šole. Udeleženci s svojimi projekti tekmujejo v treh kategorijah: za najbolj izvirno poslovno zamisel, za najbolje pripravljen poslovni načrt in za najboljšo predstavitev poslovnega načrta.
"Slednja je najzahtevnejša kategorija, saj morajo dijaki narediti vtis na javnost ter dokazati svojo prepričljivost in izvirnost. S tekmovanjem želimo srednješolce spodbuditi k izvirnim zamislim in javnemu nastopanju, ki je v poslovnem svetu zelo pomembno. Ugotavljamo, da so tako projekti kot mentorji vsako leto boljši in imeli smo primer, koje dijake zanimalo, kako bi lahko tržili svojo zamisel izdelovanja lesenih didaktičnih igrač. Zato resno premišljujemo o odprtju inkubatorja, ki bi bil namenjen uresničitvi dobrih zamisli in skrajni čas je, da bi inkubatorje odprle tudi fakultete. Med mladimi je precejšnje zanimanje za podjetništvo, vsaj 20 od-
Avtorice zmagovalnega poslovnega načrta Nina Fettich, Manca Urevc, Anita Kovačič in Katja Skumavec z mentoricama Francko Gregorc in Alenko Jensterle.
stotkov naj bi jih to področje zelo zanimalo," je o tekmovanju dejal Franci Vidic, ravnatelj Višje šole za komercialiste in poslovne sekretarje ter predavatelj na Visoki šoli za podjetništvo.
Na letošnjem 6. tekmovanju Mladi podjetniki so s poslovnim načrtom Avantura, d.o.o., in pod mentorskim vodstvom diplomiranih ekonomistk Francke Gregorc in Alenke Jensterle, prepri-
čljivo zmagale Nina Fettich. Manca Urevc, Anita Kovačič in Katja Skumavec. dijakinje 3. letnika radovljiške Srednje ekonomsko-turistične šole. Poslovni načrt so pripravile pri predmetu podjetništvo in poleg obsežnega poslovnega načrta poskrbele tudi za turistični prospekt, vizitko, obesek /. logotipom in spletno stran. "Odločile smo se za podjetje, ki se ukvarja s smučarsko šolo in vodenjem po gorah. Z imenom Avantura smo želele povedati, da nudimo storitve, ki omogočajo gostom aktivno preživljanje dopusta, naš slogan pa je Z nami do novih znanj in avantur. Gostom smo pripravile Bohinjski teden, v katerem bi obiskali bioenergetske točke, preživeli dan s planšarji, občudovali raznoliko cvetje, ribarili, si privoščili kosilo po Vodnikovem receptu in obiskali edinega še živečega izdelovalca gorjuških pip ter dolino Triglavskih sedmerih jezer, seznanili pa bi jih tudi z bohinjskimi pravljicami in legen-
dami. Finančni izračuni so ugodni, saj bi že prvo leto končale z dobičkom," je povedala ena od avtoric Anita Kovačič.
Mentorica Alenka Jensterleje dejala, da so že lani upali na zmago, letos pa jim je kljub veliki konkurenci uspelo. Komisijo je poleg zamisli in priprave načrta prepričala izvirna predstavitev, ki je bila zvočno in vsebinsko bogata. Projekt bodo predstavile tudi v Bohinju, šolanje pa nadaljevale na fakulteti. Nina in Manca na ekonomiji. Anito mikajo jeziki in tudi misel o turističnem podjetju ji ni povsem tuja, Katjo pa je prav priprava poslovnega načrta, pri katerem je v celoti poskrbela za računalniško obdelavo, spravila v negotovost in nihanje med pravom in računalništvom. Izvirnih zamisli predstavljenih na tekmovanju Mladi podjetniki bi bil vesel marsikateri podjetnik in morda bo podjetje Avantura nekoč v resnici odprlo svoja vrata.
Renata Škrjanc, foto: R. Š.
Slovenska podjetja za evropski trg
Ljubljana - Slovenska podjetja in poslovneži so naklonjeni vstopu Slovenije v Evropsko unijo in odpiranju evropskih meja, kar je potrdila tudi raziskava o pripravljenosti podjetij iz držav kandidatk na notranji trg Unye, ki ga je z gospodarskimi zbornicami posameznih držav pripravilo Združenje evropskih gospodarskih zbornic.
V raziskavi je sodelovalo več kot 2500 podjetij držav kandidatk za vstop v Evropsko unijo (EU) in večina v vključitvi vidi tudi poslovne priložnosti ter izzive. Kar dve tretjini podjetij meni, da bodo na skupnem evropskem trgu lahko uspešna in bodo razširila tržišče ter okrepila poslovno sodelovanje s tujimi partnerji. Še posebej v velikih podjetjih je veliko zanimanje za vstop na enotni trg, kar so pokazali tudi podatki več kot 200 slovenskih pod-
jetij, ki so sodelovali v raziskavi. Zanje tudi velja, da so dobro seznanjeni z evropsko zakonodajo in pravnim redom, kar za večino ostalih držav ne drži. Največ informacij so podjetja dobila od Gospodarske zbornice Slovenije in tujih poslovnih partnerjev, kar 70 odstotkov slovenskih podjetij pa meni, da bodo z vstopom na evropski trg izboljšali poslovne rezultate in dostop do kapitalskih trgov. Raziskava je pokazala, da dve tretjini slovenskih podjetij
tudi po vključitvi Slovenije v EU ne namerava spremeniti strategije svojega poslovanja in da bodo na skupnem trgu lahko konkurenčni. Drugačno pa je stanje med majhnimi podjetji, ki ne poslujejo s tujino in so na odpiranje evropskega trga slabo pripravljena. Prihodnost vidijo v povezovanju znotraj panog in skupnem nastopanju na evropskem trgu, kljub temu pa tudi nekatera majhna podjetja že sedaj dobro sodelujejo s tujimi poslovnimi partnerji in večji del proizvodne izvozijo. Slednja si od vstopa v EU ne obetajo večjih sprememb, kot pozitivne omenjajo predvsem carinjenje, s katerim sedaj izgubijo veliko časa.
R. Š.
Tigar se vrača na slovensko tržišče
Podjetje Tigar Commerce iz Kranja je ekskluzivni zastopnik tovarn Tigar iz Pirota. Podjetje je s poslovanjem začelo oktobra 2001 in zastopa tovarno gum in zračnic, tovarno gumijastih škornjev, tovarno tehnične gume in kasneje tovarno lepil. Podjetje se ukvarja z vele- in maloprodajo, kar 90 odstotkov svoje realizacije ustvari z izdelki
znamke Tigar, ostali del pa z gumami znamk Sava, Goodvear, Dunlop in Michelin.
Geni Zavrl, direktorica Tigar
Commerce
Tovarne Tigar imajo izredno širok proizvodni program. Tovarna gum in zračnic izdeluje pnevmatike za potniške avtomobile, kmetijsko mehanizacijo, viličarje, lahka dostavna vozila in tovorni program. Tovarna škornjev je proizvajalka gumijastih škornjev za vse namene, medtem ko v tovarni tehnične gume izdelujejo gume za invalidske vozičke, gumijaste trakove, komplete cevi za avtomobile znamk Lada in Yugo, cevi za hladilnike avtomobilov Volksvvagen, Opel in Audi, žoge, športni progam in še vrsto drugih gumenih izdelkov. Iz tovarne lepil pa prihajajo lepila za vse namene.
Gume Tigar z novo kakovostjo
Slovenski kupci dobro poznajo izdelke znamke Tigar, zlasti pnevmatike za osebne avtomobile, kmetijsko mehanizacijo in viličarje. Avtomobilske pnevmatike se postopno spet uveljavljajo, saj so imele pred desetletjem, ko je bila na slovenskem trgu naprodaj tretja ali četrta kvaliteta, slab sloves. Vendar pa je kakovost Tigrovih pnevmatik že šest let povsem drugačna, saj so v Tigru začeli izdelovati 13- in 14-palčne pnevmatike iz enake zmesi, kot so Michelinove, ki jih v teh dimenzijah pod blagovno znamko svojega partnerja prav tako proizvajajo v Pirotu. Pri proizvodnji so prisotni Michelinovi strokovnjaki, ki nadzorujejo kakovost in proizvodne količine, zato reklamacij oziroma drugega kakovostnega razreda skoraj ni.
Tigar je leta 1978 za proizvodnjo gum odkupil licenco od Goodricha. Leta 1985 je prišlo do pripojitve Goodricha z. Unirovalom, novo korporacijo je leta 1990 prevzel Michelin. Tigar je prve pogovore o sodelovanju z Michelinom za-
čel leta 1991, leta 1996 pa so začeli s proizvodnjo gum za Michelin. Po šestih letih uspešnih poslovnih odnosov, pa sta se partnerja odločila, da bosta v letu 2002 ustanovila skupno podjetje. To odločitev je podprla tudi mednarodna banka IFC. Tovarna Tigar bo s 1. oktobrom 2002 začela poslovati kot novo podjetje pod imenom TMH (Tigar Michelin Hol-land), v katerem bo Tigar imel 65-odstotni delež, Michelin Holland 25- in mednarodna banka IFC 10-odstotni delež. Ostale Tigrove tovarne bodo kot profitni centri delovale v okviru skupnega holdinga. Michelin bo v novem podjetju tovarno v Pirotu še naprej oskrboval tako kot v minulih šestih letih, mednarodna banka IFC pa bo Tigru namenila sredstva za razširitev, prestrukturiranje in nadaljnjo krepitev partnerstva z Michelinom. Novo skupno podjetje bo med drugim v prihodnje izdelovalo zračnice in gume za kolesa, motocikle in skuterje za celotni koncem Michelin. Zaradi povečanega obsega proizvodnje Tigar potrebuje nove proizvodne kapacitete, s katerimi bodo lahko zagotovili širitev v nove segmente izdelkov.
Od avtomobilskih gum do škornjev
Tigar Commerce ima zelo širok prodajni program izdelkov, ki prihajajo iz tovarn Tigar. Največji del predstavlja prodaja gum za vozila. V prodajni paleti so gume z letnim in celoletnim
profilom, letošnja novost pa so gume z bolj grobim zimskim profilom z imenom VVINTER TG. Tigar kot edini proizvajalec izdeluje tudi gume za lahka dostavna vozila s tako imenovanim "vojaškim profilom". Pri gumah za kmetijsko mehanizacijo sicer nimajo na voljo vseh dimenzij, vendar kupci Tigrove pnevmatike zaradi gostejših lamel cenijo. Pri viličarskih pnevmatikah so pretežno na voljo dimenzije, ki ustrezajo viličarjem znamke Indos. Kupci zaradi dobre kakovosti ponovno zaupajo Tigrovim gumam in so z. njimi zadovoljni. Tigar prav tako izdeluje zračnice, pri katerih je poudarek na kmetijskem in vi-ličarskem in poltovornem programu.
i f
......
Delovni škornji - super cena 1999 sit.
Tigar Commerce ima v prodajne programu okoli 23 vrst gumijastih škornjev za različne namene: delovne (podložene in nepodložene, v različnih barvah), zaščitne (gradbene, gozdarske in gasilske izdelane po zahodnoevropskih standardih), lovske in ribiške. Novost pri ribiških škorn jih bodo škornji s podplatom iz nedrsečega materiala izdelani iz čiste gume, konfekcionirani ter vulkanizira-
ni. Tovarna se s proizvodnim programom prilagaja potrebam in zahtevam kupcev.
Žoge znamke Tigar so bile pred desetletjem slovenskim športnikom dobro znane. Tovarna je lani začela s povsem novo proizvodnjo, s kakovostjo po evropskih merilih. Tigar ima pester izbor žog za košarko, nogomet, odbojko, vaterpolo, rokomet in otroške žoge. Posebno mesto imajo medicinke, ki se dajo polniti in so cenovno zelo ugodne. Medicinke so namejene za rekreacijo, za rokomet ali vaterpolo. Poleg žog ima ta Tigrova tovarna v programu še ostale izdelke, med drugim kolebnice z. ročaji, ročne clinamometre, žogice za metanje v daljavo, rokavice za vodenje žoge, brezrokavnike, pasove in obremenitve za roke in noge. Novost bodo v kratkem žoge iz usnja za košarko, nogomet in odbojko.
Načrti na slovenskem trgu
Podjetje Tigar Commerce glede na način trženja prilagaja logistiko, zato imajo fleksibilen način dobav. V primeru, ko kupec naroči blago do 12. ure je dostava že naslednji dan, sicer pa v dveh dneh.. V podjetju bodo prihodnje glede na povpraševanje še razširili paleto izdelkov, sicer pa načrtujejo tudi izgradnjo vulkaniz.erske delavnice in avtopralnice. Predvidevajo, da bodo v dogovoru s tovarno Tigar začeli pokrivati tudi nekatere druge trge, med njimi avstrijskega, švicarskega in madžarskega.
Sedež in poslovni prostori podjetja Tigar Commerce so v Kranju, Laze 16 (bivša opekarna), delovni čas je od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure.
d.o.o.
M COMMERCE Zastopstva >\ in trgovine
Laze 16, 4000 Kranj
Tel: 04/231 45 60 Fax: 04/231 45 61
e-mail: tigar-commerce@siol.net
GORENJSKI GLAS • 22. STRAN
FINANCE, NEPREMIČNINE / cveto.zaplotnik@g-glas.si
Petek, 31. maja 2002
Komunala (ni) kriva za inflacijo
Komunalna zbornica dokazuje, da statistični porast cen komunalnih storitev in s tem tudi inflacijo bolj spodbuja vlada s poviševanjem državnih dajatev kot komunalna podjetja s podražitvijo storitev.
Kranj - Ko je državni statistični urad objavil, da je bila aprila v Sloveniji 1,4-odstotna inflaeija, s« predstavniki vlade kot razlog za visoko inflacijo navajali tudi pretirano in nenadzorovano rast cen komunalnih storitev.
Po podatkih statističnega urada so lani cene komunalnih storitev v Sloveniji porasle za 17,4 odstotku, v letošnjih prvih štirih mesecih pa že 21,4 odstotka. V Komunalni zbornici Slovenije (njen direktorje Florijan Bulovec) dokazujejo, da sklicevanje na podatke statističnega urada ne more biti argument za navedbe, da je nadpovprečno hitro naraščanje cen komunalnih storitev postalo eno od največjih žarišč inflacije. Zakaj? V postavki "ko-
munalne in druge storitve" v indeksu cen življenjskih potrebščin niso zajete samo cene komunalnih storitev, pač pa tudi druge storitve za stanovanje. Statistični urad spremlja cene komunalnih storitev le v štirih od 192 slovenskih občin (Ljubljana, Maribor, Koper in Novo mesto), v cene komunalnih storitev pa šteje tudi prispevke in takse, katerih višino določa vlada in so tudi prihodki državnega proračuna. Vlada je z letošnjim 1. ja-
Največja uganka so cene nafte
Ljubljana - Analitsko raziskovalni center Banke Slovenije v najnovejšem Denarnem pregledu ugotavlja, da je visoka inflacija v prvih letošnjih štirih mesecih posledica zvišanih davčnih stopenj in nekaterih sezonskih vplivov, predvsem pa hitre rasti nadzorovanih cen. Ker se je vlada zaradi slabših makroekonomskih izgledov za letošnje leto odločila za rebalans proračuna, v Banki Slovenije upajo, da bo v prihodnjih mesecih manj davčnih pritiskov na višanje cen. Največja negotovost pri gibanju inflacije v prihodnje pa ostajajo cene nafte na svetovnih trgih. Gospodarska aktivnost je bila po oceni analitsko raziskovalnega centra v prvem četrtletju med najnižjimi v zadnjih nekaj letih. To potrjujejo podatki o dokaj skromnih izvoznih gibanjih ter nizkem investicijskem in konč-
nem trošenju, pri čemer nekoliko navzgor izstopa le trošenje države. Tržno gospodarstvo se je slabšim konjunkturnim razmeram zelo hitro prilagodilo z zmanjševanjem zaposlenosti in omejevanjem plač. Plače so po upočasnjeni rasti v prvih dveh mesecih marca nekoliko poskočile, vendar stroški dela na enoto izdelka ostajajo na najnižji ravni v zadnjem letu in pol. Rast denarnih agregatov je na začetku leta precej visoka. Najhitreje naraščajo tolarske vloge, vezane za daljše obdobje, pri katerih so letos najbolj padle obrestne mere, hkrati pa hitro rast beležijo tudi vloge na vpogled. Banka Slovenije nadaljuje s posredovanjem na deviznem trgu, ob koncu aprila in nato še v začetku maja pa je zvišala obrestne mere na nekatere svoje finančne instrumente. CZ.
nuarjem uvedla takso za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov in dvignila višino vodnih povračil za oskrbo s pitno vodo z 8,2 na 12 tolarjev za kubični meter oz. za 46 odstotkov, s 1. aprilom takso za obremenjevanje vode s 4.600 na 5.980 tolarjev ali za 30 odstotkov, z novim letom pa je začela veljati tudi višnja stopnja davka na dodano vrednost. Po podatkih komunalne zbornice se delež državnih dajatev (taks, vodnih povračil in davka na dodano vrednost) v celotni vrednosti komunalnih storitev za gospodinjstva giblje od 27,5 do 60 odstotkov. To pomeni, da povprečno gospodinjstvo v Sloveniji z. računom za komunalne storitve plača 44 odstotkov državnih dajatev in 56 odstotkov za izvajanje komunalnih storitev in občinske takse. "Očitno je torej, da porast statističnega prikaza cen "komunalnih in drugih storitev" in inflacijo veliko bolj spodbuja vlada sama kot pa dvig cen za opravljene komunalne storitve," ugotav-
ljajo v komunalni zbornici, kjer tudi opozarjajo na rezultate raziskovalne naloge z naslovom Strategija razvoja lokalnih gospodarskih javnih služb v Sloveniji. Naloga opozarja na kritično stanje komunalnih podjetij, na drobljenje komunalnih podjetij (potrebno pa bi bilo združevanje) ter na to, da z nekajkrat nižjimi cenami kot v Evropski uniji ne bo možno doseči evropskih standardov in da je pristop do nadzora cen komunalnih storitev še vedno nestrokoven in podrejen širšemu makroekonomskemu cilju inflacijskega sidra.
Vlada je maja izdala novo uredbo o predhodni prijavi cen komunalnih storitev, s katero bo še bolj omejevala rast cen komunalnih storitev. Ker so po oceni zbornice nekatera njena določila v neskladju z zakonom o kontroli cen, posegajo pa tudi v pristojnosti občin, so štiri komunalna podjetja in ena občina že dali pobudo ustavnem sodišču za oceno ustavnosti in zakonitosti. Cveto Zaplotnik
Podražitev naftnih derivatov
Kranj - V torek so se v skladu z vladno uredbo spet spremenile cene naftnih derivatov. Neosvinčeni 95- in 98-oktanski bencina sta se podražila za poldrugi tolar, prvi na 186,4 tolarja za liter, drugi na 194,7 tolarja. Za liter dizelskega goriva je po novem treba odšteti 155,7 tolarja ali 0,9 tolarja več kot pred podražitvijo. Ekstra lahko kurilno olje seje podražilo za 1,4 tolarja, na 88,4 tolarja za liter, pri nabavi večjih količin pa velja nižja cena. Na spremembo cen naftnih derivatov je vplivala višja svetovna cena motornih bencinov, njen vpliv na maloprodajne cene naftnih derivatov v Sloveniji pa bi bil še večji, če se med 13. in 24. majem ne bi nekoliko znižal tečaj ameriškega dolarja. CZ.
Dividenda za Bandagove delničarje?
Škofja Loka - Delniška družba Alpetour - Bandag iz. Škofje Loke je na zadnji lanski dan imela nekaj več kot 113 milijonov tolarjev bilančnega dobička. Na skupščini, ki bo 19. junija, bodo delničarji odločali o predlogu, da bi 12,8 milijona tolarjev nerazporejenega čistega dobička iz 1997. leta namenili za izplačilo dividend, o preostalem dobičku pa naj bi odločili v naslednjih poslovnih letih. Dividenda naj bi znašala 55 tolarjev (bruto) na delnico in naj bi bila enaka za navadne in prednostne delnice. CZ.
Stečaji in prisilne poravnave
Kranj - Okrožno sodišče v Ljubljani je 7. maja začelo stečajni postopek za družbo Tritrade iz Vaš pri Medvodah. Za stečajno up-raviteljico je imenovalo mag. Staško Mrak Jamnik iz Ljubljane. Dolžnike je pozvalo k poravnavi dolgov, upnike pa, da v dveh mesecih od dneva objave oklica prijavijo svoje terjatve stečajnemu senatu. Narok za preizkus prijavljenih terjatev bo 9. septembra letos. Okrožno sodišče v Kranju je s sklepom, ki ga je izdalo 3. maja, zaključilo stečajni postopek za podjetje za trgovino in storitve Jurčič s Križne Gore. Isto sodišče je 23. aprila začelo in še isti dan končalo stečajni postopek za podjetje za trgovino, turizem in komercialne storitve Apro z Bleda. Danes, v petek, bo na Okrožnem sodišču v Kranju tudi narok za prisilno poravnavo v podjetju za proizvodnjo industrijske pnevmatike in hidravlike TIO pnevmatika iz Lesc. CZ.
Tuš odprl prvo trgovino na Hrvaškem
Kranj - Trgovsko podjetje Engrotuš, ki v 95 poslovnih enotah v Sloveniji zaposluje 1.128 ljudi, jc prejšnji teden na Reki odprlo svoje prvo trgovsko središče na Hrvaškem, kije obenem tudi eno največjih v mestu. Obsega 6.800 kvadratnih metrov prodajne površine, ima pa tudi 320 parkirnih mest. Poleg Tuševega supermarketa, drogerije in restavracije so v njem še igralnica z najnovejšimi aparati in cyber kavarna ter 24 trgovin, med katerimi so tudi trgovine z oblačili in obutvijo, otroškimi igračami, belo tehniko, posodo in pripomočki za dom, cvetličarna, trafika, kavarna in frizerski salon.V trgovskem središču je našlo delo 150 ljudi, od tega jih je 88 zaposlilo Tuševo hčerinsko podjetje Tuš Reka.
CZ.
Dobiček zavarovancem
Kranj - Uprava in nadzorni svet Zavarovalnice Tiha predlagata delničarjem, da bi na skupščini, ki bo 17. junija v Novem mestu, preklicali soglasje k sklenitvi pripojitvene pogodbe med zavarovalnicama Tilia in Maribor. Delničarji bodo sklepali tudi o predlogu, da bi 90 odstotkov lanskega dobička iz. življenjskih zavarovanj pripisali zavarovancem, prav tako pa tudi del nerazporejenega tovrstnega dobička iz. preteklih let. Izgubo iz prejšnjih let v znesku nekaj manj kot 2,6 milijarde naj bi pokrili v breme kapitala, lanska izguba pa naj bi ostala nepokrita. Delničarji naj bi sprejeli tudi plan poslovanja za letos in poslovni načrt za obdobje do leta 2011. CZ.
NISSAN ALMERA
NI RES, DA SO VSE LEPOTICE NEUMNE!
že od 2.472.000 SIT
ALMERA
IMA MNOGO RAZLIČIC. Vse pa imajo:
• obe varnostni blazini
• po višini nastavljiv servo volan
• centralno zaklepanje
• električno pomična stekla prednjih vrat
• električno pomični zunanji ogledali
• merilnik vrtljajev
• merilnik zunanje temperature
• odbijača in ogledali v barvi vozila
• splošno garancijo tri leta ali do 100.000 km
DVIGNLpričakovanja
Nissan Almera je resnična lepotica, pametno zasnovana in odlično opremljena. Veselje z njo traja in traja. Tako je novinarska ekipa na neusmiljenem testu v dveh letih z njo prevozila kar 100.000 km, Almera pa ga je prestala ohranjena kot nova. A veselje z njo se začne že prej, s pametno ceno! In če si svojo Almera zaletite v kovinski barvi, je ta do konca junija brezplačna!
Brezplačna številka: 080 22 12 Nissan Adria d.o.o., Celovška 228, Ljubljana, pooblaščeni Nissan uvoznik, 01/51 31 800; www.nissan.si POOBLAŠČENI TRGOVCI: Kranj, Avto Močnik: 04/20 42 277; Škofja Loka, Pišek: 04/50 24 000
I KOLIKO JE VREDEN TOLAR - 31. 5. 2002					
	nakupni/prodajni		nakupni/prodajni	nakupni/prodajni	
MENJALNICA	1 CHF		1 USD	1 EUR	
HRANILNICA L0N, d.d. Kranj	154,00	155,00	244,00 250,00	225,70	226,20
HIDA - tržnica Ljubljana	155,20	155,80	245,00 245,50	225,85	226,05
HRAM R0ZCE - Mengeš	154,00	155,50	245,00 251,00	225,60	226,30
ILIRIKA Jesenice	154,70	155,90	243,00 245,20	225,70	226,30
ILIRIKA Kranj	154,70	155,90	243,00 245,20	225,70	226,30
INVEST Škofja Loka	154,60	156,00	243,00 244,70	225,50	226,35
KREKOVA BANKA Kranj, Šk. loka	154,59	156,44	242,48 245,35	225,06	226,49
KOVAČ (na Radovljiški tržnici)	154,50	155,90	242,70 244,80	225,50	226,40
ŠUM Kranj			238 26 00		
VOLKSBANK-LJUD. BANKA um	154,61	156,44	242,51 245,12	225,07	226,45
PBS D.D. (na vseh poštah)	154.58	156,20	242,48 244,99	225,06	226,46
NOVA KBM Blag. mesto Žiri	154,89	156,09	242,96 244,85	225,09	226,51
TALON Škofja Loka	154,80	155,90	243,00 246,90	225,60	226,30
VVILFAN Jesenice supermarket Union			586 26 96		
VVILFAN Kranj			236 02 60		
VVILFAN RadOVljiCa, Grajski dvor		530 40 40 <8.h - 13.h, 13.45h- 18h)			
VVILFAN Tržič			596 38 16		
povprečni tečaj	154,60	155,92	243,26 246,13	225,45	226,34
Laško ni uspelo
Kranj - Vlada Republike Srbske in direkcija za privatizacijo sta zavrnili ponudbo Pivovarne Laško za nakup skoraj 54-odstotnega deleža Banjaluške pivovarne, kot razlog za to pa sta navedli premajhno pripravljenost največje slovenske pivovarne za vlaganja in za zaposlovanje v naslednjih treh letih. V Laškem obžalujejo tako odločitev, saj so prepričani, daje bila njihova letošnja ponudba ugodnejša od lanske in da bi bili kot največji uvoznik piva v Bosno in Hercegovino najprimernejši poslovni partner za Banjaluško pivovarno. Njeni poslovni rezultati so se od lanskega leta še poslabšali. Pivovarna se je zaradi novih naložb dodatno zadolžila, hkrati pa je zaposlila 33 novih delavcev in tako poslabšala produktivnost za 17 odstotkov. Po oceni Maksa Edelbaherja, svetovalna direktorja Pivovarne Laško, v pivovarni v naslednjih treh letih ne bi bilo možno dodatno zaposlovanje.
CZ.
Najlepše urejena podjetja
Kranj - Gospodarska zbornica Slovenije bo tudi letos v okviru državnega projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna izbrala najlepše urejena slovenska podjetja. Na tekmovanju lahko sodelujejo le proizvodna podjetja, v katerih je urejanje okolja še posebej zahtevna. Na Gorenjskem sprejema prijave Območna zbornica za Gorenjsko, danes, v petek, pa je zadnji rok za oddajo prijavnice. Komisija, ki jo bodo sestavljali izkušeni gospodarski strokovnjaki, bo v regijah izbrane obrate obiskala jeseni, ocenjevala pa bo označevanje podjetja in dostopa, zunanjo urejenost objektov in naprav, urejenost funkcionalnih površin, prijaznost okolja za zaposlene in poslovne partnerje, ravnanje z odpadnim materialom, hortikulturno urejenost, ekološke ukrepe in drugo. CZ.
mM
AZMAN d.o.o., Lesce
Mednarodne špedicije, transport, trgovine, gostinstvo
razpisuje prosti delovni mesti
1. VODJA POSLOVNEGA CENTRA LESCE
2. VOZNIK V MEDNARODNEM TRANSPORTU
Kandidati morajo imeti znanje tujega jezika, biti morajo zanesljivi in imeti
Pod točko 1:
- VII. stopnja strokovne usposobljenosti - smer strojništvo
- najmanj 5 let delovnih izkušenj
- poznavanje osnovnega dela z računalnikom
Pod točko 2:
- najmanj IV. stopnja strokovne usposobljenosti ustrezne smeri
- najmanj 3 leta delovnih izkušenj
- vozniški izpit B, C, E kategorije
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen delovni čas, s poskusno dobo 6 mesecev. Prednost pod točko 1. imajo kandidati iz avtomobilske dejavnosti.
Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh od dneva objave na naslov: Ažman, d.o.o., Lesce, Tržaška 1, 4248 Lesce.
SSIskra
ISD
Iskra
OTC
INDUSTRIJA SESTAVNIH DELOV, d.d.
ORODJARSKO TEHNOLOŠKI CENTER, KRANJ, d.o.o.
Vas zanima samostojno, odgovorno in razgibano delo?
Iščemo kreativne, komunikativne, zanesljive in odločne sodelavce.
Vabimo vas, da se prijavite na prosti delovni mesti
v prodaji
- STROKOVNI SODELAVEC
- KOMERCIALIST
Pogoji:
- visoka ali višja šola ekonomske, komercialne ali strojne smeri
- 4 leta delovnih izkušenj
- aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika
Vsem zainteresiranim kandidatom, ki izpolnjujejo navedene pogoje, nudimo delovno razmerje za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom.
Vloge z dokazili o vaši izobrazbi pošljite na naslov: ISKRA ISD, d.d., Kranj, Splošna služba, 4000 Kranj, Savska loka 4, v 8 dneh po objavi razpisa.
Petek, 31. maja 2002
lllilvv
TURIZEM / ursa.peternel@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 23. STRAN
V kuhinji Grand hotela Toplice pred nocojšnjo večerjo predsednikov srednjeevropski držav
Predsedniki bodo nocoj jedli srnin file z gozdnimi sadeži
Kuharska ekipa pod vodstvom Marine Kristane se mrzlično pripravlja na nocojšnjo predsedniško večerjo. Meniji so zdaj končno usklajeni in v Grand hotelu Toplice so nam zaupali, s kakšnimi dobrotami bodo postregli predsednikom in njihovim spremljevalcem.
Bled - Za kuharsko ekipo Grand hotela Toplice pod vodstvom Ma-nne Kristane se bodo nocoj s slavnostno večerjo predsednikov srednjeevropskih držav zaključile večtedenske mrzlične priprave na ta veliki dogodek. Vodja kuhinje Marina Kristane pravi, da se v vsej svoji kuharski karieri - ta traja že od leta 1965, ves čas pa je Kristančeva ostala zvesta Grand hotelu Toplice - ne spomni tako velikega in napornega dogodka s tako obsežno organizacijo. Meni-JJN ki so jih predlagali, je naš protokol večkrat spreminjal, a minuli torek proti večeru so bili dokončno usklajeni in Marina Kristane nam je prijazno zaupala, s kakšnimi dobrotami bodo nocoj na slavnostni večerji postregli 80 domačim in tujim gostom.
Marina Kristane
predane kuharske ekipe - brez velikanske ljubezni do dela zagoto-Vo ne bi zmogli napornih priprav.
^a hladno predjed bodo najprej juha, nato pa žlikrofi z jurčki ter Postregli prekajeno postrv s hre- zraven popečeni jurčki. Naslednja noni> sledila bo sveža belušna  bo na vrsti telečja ribica Mozaik,
srnin file z gozdnimi sadeži, krompirjeve kroglice in zelenjavni čolniček. Poleg glavne jedi bodo gostje jedli izbrano sezonsko solato.
Za sladico bodo topliški kuharji pripravili prekmursko gibanico, večerjo pa bodo gostje zaključili s kavo.
Kot pravi Marina Kristane,
bodo na zahtevo protokola vse jedi postregli na ploščah, ne na krožnikih, nato pa bodo natakarji postregli vsakemu posameznemu gostu. Ob tem je morda potrebno omeniti zanimivost, da bodo kuharji Grand hotela Toplice za našega predsednika vlade Janeza Drnovška pripravili poseben, dietni meni. Poleg osrednje večerje pa morajo v kuhinji Grand hotela Toplice poskrbeti tudi za prehrano množice varnostnikov, policistov, kriminalistov in novinarjev. Zanje bodo pripravili toplo-hladne bifeje v restavraciji Panorama in v P-hramu.
Kot je povedala Marina Kristane, treme pred nocojšnjo večerjo nima, prav tako je ne skrbi, da kakšna jed ne bi uspela. Veliko bolj naporno je bilo v zadnjih
dneh, kajti v kuhinji so "gostili" vse vrste inšpekcij, od sanitarne do zdravstvene, kajti vse mora biti stoodstotno pregledano in varno. Jutri, v soboto zjutraj, jih nato čaka še zadnje dejanje - priprava
zajtrkov, nato pa si bo kuharska ekipa, ki v zadnjih dneh dela tudi po 14 ur na dan, le lahko nekoliko odpočila.
Vse skupaj pa z. optimizmom navdaja obljuba, da bodo januarja
prihodnje leto vendarle dobili novo kuhinjo. Sedanja, v kateri danes kuhajo tudi za srednjeevropske predsednike, je namreč stara že trideset let.
Urša Peternel
Vodnjak v čast predsednikov
Bled - Na Bledu bodo jutri ob obisku predsednikov srednjeevropskih držav slovesno odprli vodnjak pod teraso občinske stavbe Vila Zora. Predvideno je, da bodo predsedniki jutri najprej obiskali občinsko stavbo Vilo Zora, ki bo prvič uporabljena kot protokolarni objekt, saj so obnovili poročno dvorano s teraso in park. Nato pa bodo slovesno odprli vodnjak, ki je nekdaj že stal pred stopniščem vile Zora v parku, ki ga je na prehodu iz 19. v 20. stoletje zasnoval arhitekt Svensson.
Ker bodo vodnjak slovesno odprli prav ob obisku predsednikov, bo poleg okrasnega imel tudi simbolni pomen. Vodnjak je izdelan po idejni zasnovi arhitekta Klemena Rodmana, visok je 44 centimetrov, v premeru pa meri 450 centimetrov. Krasila ga bo bronasta skulptura v velikosti okrog
enega metra, ki je delo akademskega kiparja Slavka Oblaka, domačina z. Bleda, ki pa živi v Landshudu v Nemčiji. Skulptura prikazuje Triglav, troedinost, izvir
življenja, lokvanj in novo rojstvo. Okrog pa bo obroba vodnjaka, ki bo predstavljala Slovenijo kot prstan Evrope. Vodnjak bo tudi osvetljen.        U. P., foto: G. K.
(lij-rriiiTiniisaL
IP U
--„ rrrrrrr*T«»tf
Hiper žrebanje hiper nagrade
V soboto, 25. maja 2002, so kranjska Živila v sodelovanju s podjetjem 11\ undaJ Avto T rade d.o.o. pod organizacijsko taktirko njune (domače) oglaševalske agencije Publicis Studio pel izžrebali srečne nagrajence velike nagradne igre »Hiper vprašanje za Hiper nagrado«.
Foto: Klemen Pepelut
Nagradna anketa je potekala od 15. aprila do 15. maja v prodajalnah Živila, franšiznih prodajalnah, in v prodajalnah podjetij Farna, Orel in Trenča po vsej Sloveniji. Organizatorji se lahko pohvalijo z nadpričakovanim odzivom, saj jim je uspelo zbrati kar 600.000 anketnih lističev. Poleg glavne nagrade - avtomobila Atos VVorld Cnp so Zivilci za srečne izžrebance pripravili še 5 kompletov dresov slovenske nogometne reprezentance, 10 nogometnih žog in 30 majic Živila.
v
Žrebanje Hiper nagrade je potekalo v soboto
dopoldan pred Hipermarketom Živila Tržič.
Dogodek je povezoval Jernej Knntner alias
Merkatori, ki je v svojem uvodnem govoru v izredno hiper slogu razložil, da so sobote za nakupovanje najboljše v nakupovalnih centrih Živila Kranj zato, ker imajo Živila najbolj hiper ponudbo, akcijske cene in ugodnosti ob nakupih. Po uvodni animaciji obiskovalcev ob pomoči Nuše Derende, ki je odpela njen najnovejši komad, je sledilo žrebanje, pri katerem so pomagali otroci iz publike. S skupnimi močmi so izžrebali srečne dobitnike majic, žog in dresov. Nato sta Saša Oblak, predstavnica llvundai-ja in g. Igor Špraj-ear, član uprave Živila Kranj, povedala nekaj več p akciji sami, odzivu na nagradno igro, o glavni nagradi in delovanju obeh podjetij na našem trgu.
Na vrhunec dogodka je publiko popeljala Nuša s komadom Energv. Žrebanje glavne nagrade - avtomobila Atos VVorld Cup, ki so ga odpeljali v Prekmurje pa je izpeljal Jernej Kuntner osebno pod nadzorom notarja g. Vojka Pintarja in članov komisije (predstavniki Živil Kranj, llvundai in -^^^^^^^^^—I agencije). Nagrajenci WI\ V^ bodo nagrade prejeli v • naslednjih dneh. Po končani podelitvi, je sledil še mini koncert Nuše Derenda, Merkatori je zabaval publiko, vsi skupaj pa so lahko poskušali hiper mor-j \ tadelo, meso na žaru, različne pijače in sokove ter se sladkali s sladoledom.
Foto. Klemen Pepeluh
ZiMi;, kiniij, d.d., OMii im Okrogki V 4909 \akl<»
^mW - ^
KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si
Manj denarja za gozdove in zavod
Država namenja vse manj denarja za vlaganja v gozdove in za delo javne gozdarske službe, posledica tega je tudi opuščanje sečnje manj drobnega drevja v zasebnih
gozdovih, zaostajanje nege in obnove gozdov ter gradnje gozdnih cest.
Ljubljana - Lastniki gozdov v Sloveniji so lani posekali četrtino manj gozdnega drevja, kot bi ga lahko, pri tem pa je razlika predvsem posledica opuščanja sečnje tanjšega drevja v zasebnih gozdovih. Povečuje se nered pri prostorskih posegih v gozd, lani so zabeležili tudi 45 posekov na golo. Država zmanjšuje denar za vlaganja v gozdove in tudi za delo javne gozdarske službe, so predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije ob letošnjem tednu gozdov povedali na ponedeljkovi novinarski konferenci z izzivalnim vprašanjem "Kaj se dogaja na skoraj 60 odstotkih površine Slovenije?".
Kot je dejal pomočnik direktorja /a strokovne zadeve mag. Zivan Veselic, se površina gozdov v Sloveniji povečuje že 120 let, lani se je povečala še za 8.642 hektarjev in predstavlja že dobrih 56 odstotkov površine Slovenije. Ocene kažejo, da se bo v prihodnje še nekoliko povečala in da se bo "ustavila" pri 60 odstotkih. V zavodu za gozdove so lani zabeležili 914 posegov v gozdove s skupno površino 241 hektarjev, med njimi pa je bilo kar 179 oz. za 35 hektarjev nezakonitih posegov ali skoraj trikrat več kot leto prej. Lesna zaloga seje še nekoliko povečala, na 234 kubičnih metrov na hektar, prav tako tudi letni prirastek, ki je lani znašal že nekaj več
kot 6 kubičnih metrov ne hektar. Lastniki so posekali 2,6 milijona kubičnih metrov drevja, kar je več kot katerokoli leto v desetletju 1991 - 2000, vendar še vedno četrtino manj, kot so omogočali gozdnogospodarski načrti. Razlika je predvsem posledica opuščanja sečnje tanjšega drevja v zasebnih gozdovih. Poseka brez. odobritve je bilo najmanj po 1993. letu, vendar pa so zabeležili tudi 45 nedovoljenih posekov na golo. Ker (že četrto leto zapored) ni bilo večjih vremenskih ujm, se je delež, sanitarno varstvenega poseka znižal na dokaj ugodnih 19 odstotkov, pri tem pa je bilo še vedno največ poseka zaradi podlub-nikov in bolezni gozdnega drevja.
Iz prodaje umaknili Hippove kašice
Kranj - Trgovci, ki prodajajo otroško hrano izdelovalca Hipp, so morali iz. prodaje umakniti vse vrste kašic s perutninskim mesom. Tako je v sredo odločila zdravstvena inšpekcija, saj po informacijah, ki jih je dobila iz Nemčije, obstaja nevarnost, da ta hrana vsebuje rakotvorno snov nitrolen. Uporaba nitrofena, ki so ga nekdaj uporabljali za zatiranje plevela, je v Evropski uniji prepovedana, prav tako pa šest let tudi v Sloveniji.
Na takšno odločitev zdrav stvenc inšpekcije so se takoj odzvali v Perutnini Ptuj. kjer zagotavljajo, da je njihovo perutninsko meso med najbolj neoporečnimi, zdravimi in varnimi na svetu. V podjetju nadzorujejo vse stopnje vzreje. predelave in distribucije perutninskega mesa, v prehrani piščancev pa ne uporabljajo pšenice, ki je po informacijah iz Nemčije vsebovala nitrolen. Krmo izdelujejo v lastni mešalnici. za to pa uporabljajo izključno koruzo in sojo z Madžarske in iz Brazilije, ki sta tudi opremljeni s certifikati, da ne vsebujeta gensko spremenjenih organizmov. Kakovost izdelkov nadzorujejo v lastnem veterinarskem in bakteriološkem laboratoriju, za to pa skrbijo še neodvisne državne ustanove. CZ.
Tekmovanje koscev in grabljic
Poljane - Društvo podeželske mladine Škofja Loka bo v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo pripravilo v nedeljo z začetkom ob treh popoldne na travniku pri tovarni Termo v Poljanah tekmovanje v ročni košnji in grabljenju, plezanju na mlaj, teku v vrečah, vrtenju okrog kola in prenosu bale. Po tekmovanju bo veselica z. ansamblom Strmina. Če bo vreme slabo, bo prireditev naslednjo nedeljo. CZ.
Gorenjske lekarne
Gosposvetska ulica 12, 4000 Kranj, Slovenija
telefon: ',04) 20 16 100, faks: (04) 20 16 110
www.gorenjske-lekarne.si
e-mail: uprava@gorenjske-lekarne.si
Shranjevanje in uničevanje zdravil
Zdravila so izdelki posebnega družbenega pomena. Za zagotovljanje učinkovitosti, kakovosti in varnosti zdravil, je potrebno tudi pravilno shranjevanje zdravil v domačem okolju in strokovno uničevanje zdravil. Veliko nevarnost za zdravje človeka in za okolje predstavljajo prav neuporabljena in neuporabna zdravila iz "domače lekarne". Ta zdravila so lahko nevarna v primeru neustrezne uporabe, obstaja pa tudi nevarnost zastrupitve, predvsem otrok. Zato je zelo pomembno, da zdravila v domačem okolju pravilno in varno shranjujete. Potrebno je redno pregledovanje zalog zdravil, odkrivanje morebitnih znakov kvarjenja in spremljanje roka uporabnosti zdravila. Zdravil, ki kažejo znake kvarjenja ali jim je potekel rok uporabe, ne smete uporabiti. Prinesite jih v lekarno, kjer bomo poskrbeli za strokovno uničenje, ali pa jih odlagajte med posebne komunalne odpadke.
V okviru Svetovnega dne ekologije, 5. junija, smo v Gorenjskih lekarnah pripravili plakat in informativni listič, s katerim vas želimo opozoriti na pravilno shranjevanje zdravil v domačem okolju in pravilno uničevanje zdravil. Akcija bo potekala v času od 3. do 7. junija 2002, ko tudi lahko v eno od 18 lekarniških enot Gorenjskih lekarn prinesete zapadla in neuporabna zdravila.
Gorenjske lekarne
Obseg negovalnih del in obnove gozdov je približno tretjino zaostal za načrtovanim, kar pa je predvsem posledica manjšega zneska iz. državnega proračuna za sofinanciranje teh del v zasebnih gozdovih. Lani so se že drugo leto zapored znižala proračunska sredstva za gojenje in varstvo gozdov. Gradnja gozdnih cest še vedno nazaduje, denarja za vzdrževanje gozdnih cest je približno enako že od 1995. leta dalje. Dokaj dobro sodelovanje med zavodom in lovskimi organizacijami krepi neustrezno uresničevanje ukrepov. V nekaterih okoljih so še vedno škode po divjadi.
V oddelku za gozdne živali in lovstvo, ki ga vodi Marko Jono-zovič, dajejo velik poudarek velikim zverem, predvsem rjavemu medvedu. Zavod je ob koncu lanskega leta skupaj s sedmimi partnerji prijavil bruseljski administraciji t.i. Life - Natura projekt, v okviru katerega naj bi med drugim izboljšali življenjsko okolje in vedenje o medvedu, sanirali smetišča, odprli informacijski center, uredili izplačevanje odškodnin in ustanovili intervencijsko skupino za reševanje težav z. rjavim medvedom. Po neuradnih informacijah je veliko možnosti
za pridobitev 608 tisoč evrov vrednega projekta, končna odločitev bo znana avgusta letos, izvajali pa naj bi ga do avgusta 2005. V okviru projekta ponovne naselitve rjavega medveda v naravni park Adamello Brenta v italijanski provinci Trento so v gojitvenih loviščih zavoda ulovili deset živih medvedov in jih spustili v park, kar so v Italiji in tudi drugod v Evropi zelo dobro sprejeli.
V zbornico trideset gozdarjev
Zavod za gozdove sodeluje pri svojem delu z občinami in števil-
mm^^^^^^- Milili
mi, direktor Andrej Kermav-
B/v w    nar pa ie kot
M  aktualne primere odprtih vpra-HL> sanj" izpostavil
■^__M  sodelovanje s
Andrej kmetijsko goz-
Kermavnar darsko 'bornico, agencijo za kine lijske trge in razvoj podeželja in s skladom kmetijskih zemljišč in gozdov. Kot je dejal, je že dosežen načelni dogovor, da bo zbornica za organiziranje gozdarske službe, ki bo skrbela za izobraže-
vanje lastnikov gozdov, prevzela od zavoda trideset delavcev in tudi temu primerni del denarja -od 4,6 do 4,8 milijona tolarjev na zaposlenega. Prenos bo možen šele potem, ko bo vlada dala soglasje k programu kmetijsko gozdarske zbornice, v tem primeru pa bo tudi zavod za gozdove moral popraviti letošnji program in finančni načrt, za katerega tudi še nima soglasje vlade. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vztraja na zahtevi, da naj bi vse subvencije za kmetijstvo in gozdarstvo izplačevala za to akreditirana agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja. V zavodu se s tem strinjajo, prizadevajo pa si, da bi še naprej skrbeli za ves ostali postopek financiranja in sofinanciranja vlaganj v gozdove - to je od načrtovanja in spremljanja izvedbe do prevzema opravljenih del. Ob tem tudi zanikajo govorice, da bo agencija za to potrebovala od 40 do 50 ljudi iz zavoda. Skupaj s skladom kmetijskih zemljišč in gozdov se pripravljajo na novo nalogo pri nadzoru označevanja in klasificiranja lesa iz državnih gozdov, za katere je sklad podpisal koncesijske pogodbe z gozdnimi gospodarstvi.
Za vse naloge
ni več dovolj denarja
Ob tem, koje država lani za vlaganja v gozdove namenila kar 200 milijonov tolarjev manj denarja kot 1999. leta, se s finančnimi težavami ubada tudi sam zavod.
Kot je povedal direktorjev pomočnik za splošne zadeve Niko Raincr, zavod lani z razpoložljivim denarjem ni več mogel izvajati vseh predpisanih nalog, brez večjih finančnih sredstev, ki bi omogočila normalno delo vsaj 750 zaposlenim, pa tudi v prihodnje ne bodo mogli opravljati vseh nalog, ki jih določata zakon o
gozdovih in program razvoja gozdov. Delež sredstev, namenjen za delovanje javne gozdarske službe v skupnem proračunu ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je od 1997. leta do letos zmanjšal z 11,5 na vsega 6,5 odstotka. Sredstva ne sledijo inflaciji, še manj rasti plač v javnem sektorju, to pa povzroča že tudi težave pri pokrivanje materialnih stroškov.
Medtem ko v javnem sektorju število zaposlenih narašča, seje v zavodu v zadnjih petih letih zmanjšalo s 752 na 734. V obdobju 1995 - 2001 so plače v zavodu (nominalno) porasle za 87 odstotkov, v javni upravi za 90, v osnovnem šolstvu za 119, v zobozdravstvu za 127, povprečno v Sloveniji pa za 92 odstotkov. Tudi med službami in zavodi, ki delujejo v okviru ministrstva, so velike razlike pri dodatkih na osnovno plačo. V zavodu za gozdove so 11-odstotni, večinoma pa se gibljejo od 25 do 35 odstotkov.
"Pri nas niso potrebna tolikšna vlaganja v gozdove kot v skandinavskih državah, kjer gospodarjenje temelji na golosekih, ampak za sonaravno gospodarjenje z gozdovi potrebujemo predvsem dobro organizirano javno gozdarsko službo.
Bojim se, da gre pri nas za širši scenarij slabitve stroke v gozdovih," je dejal mag. Živan Veselic in poudaril, da na" to kaže več znamenj: zmanjšanje državnih vlaganj v gozdove, težave s financiranjem dejavnosti zavoda in predvidene spremembe zakona o gozdovih, ki nakazujejo koncesijo & nekatera dela, ki jih zdaj ppnrya
/uvod. Pri tem pa ■ tako mag. Ve-
selič - ni mogoče reči, ali je del tega scenarija tudi prenos dela gozdarjev in gozdarske dejavnosti iz zavoda za gozdove na kmetijsko gozdarsko zbornico.
Cveto Zaplotnik
Nov vodič po črnih odlagališčih
Blejski gozdarji so ob tednu gozdov predstavili novo izdajo vodiča po črnih odlagališčih. Na zemljevidu je 67 odlagališč, celo pet več kot pred štirimi leti, ko so jih revirni gozdarji prvič natančno popisali.
Bled - V blejski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije že štiri leta spremljajo divja odlagališča odpadkov v gozdnem prostoru in o tem opozarjajo pristojne ustanove in službe. Čeprav so občine, komunalna podjetja, krajevne skupnosti in drugi odtlej popolnoma sanirali štirinajst odlagališč in še osem delno, ni bistvenega izboljšanja. Nasprotno: številke kažejo, da se razmere celo poslabšujejo. Medtem ko so gozdarji pred štirimi leti odkrili v gozdovih na blejskem gozdnogospodarskem območju 62 črnih odlagališč, so jih letos 67, skupna površina, ki jo zasedajo, pa se je povečala z 12,4 na 13,1 hektarja.
Ker je gozdarska služba pristojna za spremljanje vsega dogajanja v gozdu in gozdnem prostoru, so revirni gozdarji iz. blejskega zavoda za gozdove pred štirimi leti prvič zbrali podatke o številu, površini, lokaciji in starosti odlagališč, vrsti odpadkov pa tudi o tem, kdo naj bi jih odlagal in kdo so lastniki zemljišč, kjer so nastala odlagališča. Gozdarji so potlej "akcijo" ponovili predlani in lani, ko so prvič izdali tudi knjižico Vodnik po črnih odlagališčih. Kot je na torkovi novinarski konferenci ob tednu gozdov dejal vodja blejskega območne enote zavoda Andrej Av-senek, so občine in inšpekcijske službe pokazale veliko zanimanja za to problematiko, premalo pa so storile za njeno reševanje. Po podatkih, ki so jih zbrali revirni gozdarji, so v zadnjem letu popolnoma sanirali štiri smetišča in delno enega, ob tem, ko so "aktivna" še vsa druga že znana odlagališča.
Andrej Avsenek
pa je nastalo še sedem novih. V novem vodiču po smetiščih v gozdovih blejskega gozdnogospodarskega območja, ki so ga ta mesec izdali v zavodu, je 67 odlagališč, od tega jih je 23 v blejski občini, enajst v bohinjski, prav toliko tudi v radovljiški, šestnajst v kranjskogorski, štiri v jeseniški in tri v ži-rovniški občini. Vsa odlagališča skupno zasedajo 13.1 hektarja površine.
Čeprav so občine, komunalna podjetja, krajevne skupnosti in drugi v štirih letih popolnoma sanirali štirinajst odlagališč in osem delno, pa so očitno v tem času nastajala tudi nova, tako da jih je zdaj celo pet več kot 1998. leta in tudi skupna površina, ki jo zasedajo, je nekoliko večja. Najslabše je v izrazito turistično usmerjeni blejski občini, kjer so letos revirni gozdarji našteli kar osem več odlagališč odpadkov kot pred štirimi leti. Primerjava o površini črnega odlagališča na prebivalca celo pokaže, da so na prvih treh mestih turistične občine: Kranjska Gora s 6,9 kvadratnega metra smetišča na prebivalca. Bled s 4,4 in Bohinj z 2,3. sledijo pa Radovljica.
Žirovnica in Jesenice. 57 odstotkov parcel, na katerih se bohotijo odpadki, je v zasebni lasti, 34 odstotkov v državni in 9 odstotkov v lasti občin in drugih pravnih oseb. Približno tretjino odpadkov predstavljajo komunalni odpadki, enak delež pa tudi gradbeni. Med odpadki so tudi stare avtomobilske karoserije, odsluženi izdelki bele tehnike in celo živalski odpadki. In kdo naj bi odlagal odpadke v gozd in gozdni prostor? Po mnenju revirnih gozdarjev jih večinoma odlagajo krajani, nekaj pa tudi lastniki gozdov, vikendaši in turisti. Največ odlagališč je ob cesti in vodi, na robu gozda in v bližini naselij, največjo nevarnost pa predstavljajo odlagališča v bližini vode in vodnih izvirov.
Predlog občinam in poziv ministrstvu
"Gozdarji nimamo moči in pristojnosti za reševanje problematike črnih odlagališč, imamo pa podatke, na podlagi katerih bi pristojne službe lahko ukrepale oz. bi morale ukrepati. Za uspešno sanacijo obstoječih odlagališč je
nujno sodelovanje občin, komunalnih podjetij in inšpekcijskih služb," so prepričani v blejskem zavodu za gozdove, kjer so letos v okviru akcije spomladanskega čiščenja okolja vsaki občini predlagali sanacijo dveh odlagališč, ki bi jih zaradi bližine zelo obiskanih poti, ogrožanja vodnih virov in velikosti bilo treba sanirati najprej.
Ministrstvo za okolje in prostor pozivajo, da uresničuje sprejeto strategijo ravnanja z. odpadki in da čimprej organizira naravovarstveno nadzorništvo, ki ga je predvidel že pred tremi leti sprejeti zakon o ohranitvi narave in po katerem bi pristojnosti za nadzor dobili tudi gozdarji. V zavodu opozarjajo na potrebo po takšnem nadzoru tudi zato, ker se problemi v okolju povečujejo, med drugim tudi nemir, ki ga v gozdu povzročajo predvsem motorizirani obiskovalci. Gozdarji predlagajo za takšna območja sprejetje ureditvenih načrtov, kakršnega na ministrstvu za okolje in prostor m pripravljajo za Pokljuko.
Cveto Zaplotnik
Predstavitev delovanja Claasovih strojev
Kranj - Podjetje Korotan iz Kranja bo v nedeljo dopoldne na travniku ob cesti Kranj - Medvode pri odcepu za Škofjo Loko predstavilo delovanje Claasovih strojev za košnjo in spravilo trave. Kot }e povedal direktor podjetja Janko Šumi, bodo predstavili kosilnic^; obračalnike in zgrabljalnike, kot novost pa tudi kombinirani stroj balirke in ovijalke Claas Rollant 255 rc Univvrap. Predstavitev se b° začela ob enajstih dopoldne. CZ.
GLOSA
Pripeljite en koš invalidov
Kakšne štiri; morda pet let le čakam, da bo kdo v tej Sloveniji povzdignil glas in dejal, da v razvitih zahodnih državah ravnajo z delovnimi invalidi drugače kot pri nas. Nič. A kdor čaka, dočaka: včeraj žal samo na eno uho in takole mimogrede slišim v poročilih, da bo pa zakonodaja odslej drugačna in bodo delovni invalidi drugače tretirani. .Kdo je pravzaprav invalid/ Invalidi smo danes ali jutri lahko vsi, kajti le kdo ti pa garantira, da boš jutri še čil in zdrav, če uporabljaš avto? Nihče. A v tej družbi je toleranca do nezdravih in hendikipiranih enako ničli - nije. Če je še v medsebojnih odnosih ni, kako naj bo šele v zakonodaji ali obratno. Invalidi, še posebej delovni invalidi, so že nekaj let tako šikaniram in tako odurno in na prav ostuden način odrinjeni od dela in na družbeni rob, da ne moreš drugače kot zavzdihniti: "Moj bog, kakšna družba!"
Ko je izbruhnila demokracija in ko so se začeli porajati turbokapi-tulisti, so jim bili - jasno - delovni invalidi zadnja skrb. Kaj skrb -breme! Z veliko pomočjo nesoci-alne države, ki je zadnja leta strumno ignorirala vsa evropska načela, priporočila in vso evropsko zakonodajo in jemala samo tisto, kar je njej "pasalo", so jih stisnili v neka na silo ustanovljena in neperspektivna invalidska podjetja, kjer so risali kakšne lučke in delali kaveljčke ali kljukice za obešanje perila. Država je deloma sofinancirala njih eksistenco, dokler rti opazila, da so kakšen vseeno perspektivni program invalidskih podjetij, ki se je prijel, odnesli domov vodilni teh invalidskih organizacij in ga nadaljevali v kevdrih domače hiše. Država je sicer slepa, a je vendarle opazila, da v invalidskih podjetjih nekaj ne "štima " in da denar kar nekam ponikne. Kam? I v kevdre, kam pa!
HOROSKOP      TANJA in MARICA - 090 43 77
ALEMARS s.p,252,10 SIT/min
t*
H;
Oven (21.3. - 21.4.) Ker se ne bojite tveganja, se boste odločili za vsestransko akcijo. Nove ambicije vas bodo pripeljale k novim uspehom. Kljub temu ostajate skromni in ne prevzetni, zato se vam ne bo treba bati negativnih reakcij iz vaše okolice. Četrtek bo poln presenečenj.
Bik (22.4. - 20.5.) j    Vse obljube, ki jih izrečete, tudi izpolnete. To pa vedno ne velja tudi za druge. Razočaranje, ki ga boste občutili zaradi neizpolnjenih obljub, vas nekaj časa ne bo spravilo nazaj na noge. Na čustvenem področju boste deležni pohval, ki vas spravijo v boljšo voljo.
Dvojčka (21.5. -21.6.)
Splet dogodkov vas bo pripeljal do tega, da boste nekomu iz bližnje okolice povedali resnico v obraz. Vaša odkritosrčnost vas ne bo peljala v prepad, ampak boste s tem prišli le do pravih prijateljev. Zabava bo na višku, vi pa kot po navadi v ospredju.
Rak (22.6. - 22.7.)
Krivica, ki se vam bo zgodila, vas bo tako razjezila, da dolgo ne boste prišli k sebi. Posledice vaše jeze bodo čutili tudi tisti, ki v zadevi sploh ne bodo prisotni. Na marsikaterem področju bi imeli veliko več uspeha, če ne bi bili tako resni in se kdaj nasmejali.
Zato je nehala sofinancirati invalidska podjetja in rekla: "Baš nas briga - znajdite se vi, kakor hočete!"
Ta znajdi se je pomenilo, da je -konec! Ironija pa taka: ta konec je bil za delovne invalide veliko olajšanje, kajti po naši prepametni zakonodaji invalid sploh ni mogel biti v firmi presežek in ni mogel pod ugodnimi pogoji v penzi-on, kakor so odhajali vsi njegovi prezdravi kolegi. Edino delovni invalidi so morali vztrajati do bridkega konca pokojninske dobe, zato jim je bil vsak stečaj olajšanje.
Zdaj je invalide država, ki se jim je odpovedala, dobila na druga vrata. Če prej ni hotela dati za vzdrževanje eksistence v invalidskih organizacijah iz levega žepa, bo zdaj dala na zavod za zaposlovanje iz desnega žepa.
Zakaj se je ta travma in drama invalidskih podjetij tako zelo vlekla? Nič nisem, nič ne vem, še manj mi je znana evropska zakonodaja, a enkrat pred leti mi je bilo dano v zakotni slovenski vasici poslušati neke avstrijske podjetnike, ki so mimogrede navrgli, da pa pri njih, v Avstriji, morajo reševati delovne invalide tako, da jim mora sleherna firma, ki zaposluje več kot 25 zaposlenih, zaposliti. Nekako tako: na vsakih 25 zaposlenih pride v firmi en delovni invalid in če delodajalec tega ne upošteva, mora znatno poseči v žep in državi plačati oziroma -zdaj se ne spomnim več - država mu za invalidsko delovno mesto nekaj refundira.
Samo to se mi je pletlo v glavi zadnjih štiri, pet let, a iz Ljublja-
JODLGATOR
Lev (23.7. - 23.8.)
Marsikdo se bo spraševal, od kod vam toliko energije. Ste in še boste v splošno dobrem obdobju, v katerem boste skušali doseči vse največ. V službi bodo vaši nadrejeni končno opazili vaše trdo delo in vas temu primerno tudi nagradili.
Devica (24.8.-23.9.)
Imate veliko več kot to pokažete navzven. Velikokrat s skromnostjo pretiravate in s tem sami sebi delate škodo. Bodite ponosni na svoje talente in dovolite ljudem, da vas spoznajo v pravi luči. Ljubljena oseba se vam počasi in naskrivaj približuje.
Tehtnica (24.9. - 23.10.)
Vse, česar bi se lotili v bližnji prihodnosti, vam bo šlo kot po maslu. Tudi neke uradne zadeve se vam rešujejo proti vašemu slabemu pričakovanju. Osebno se morate izogniti krizi, ki vam lahko nastane zaradi nezaupanja, tako samemu sebi, kot tudi drugim.
Škorpijon (24.10. - 22.11.)
Kot že velikokrat doslej si boste tudi tokrat postavili previsok cilj. Ne gre zato, da ga ne boste sposobni doseči. Sami veste, da če je treba, greste tudi "preko trupel", le da dosežete svoje. S tem prizadenete sami sebe, še veliko bolj pa svoje bližnje. Hitite počasi!
Strelec (23.11. - 21.12.)
Zelo prav vam bo prišla trdna, močna volja in samozaupanje. Poteze, ki so pred vami, so širokopotezne in odločilnega pomena. Ne poslušajte mnenja drugih, ampak sledite intuiciji, ki vas je še vedno doslej pripeljala do pametnega zaključka.
Kozorog (22.12. - 20.1.)
V poslovnem življenju si boste začeli ustvarjati svoje gnezdo. Siti ste podajanja in tega, da ste deklica za vse. Mnoge boste s tem presenetili, nekateri pa vam bodo pripravljeni pomagati. Važno je le, da se premaknete naprej, saj ste predolgo čepeli na istem mestu.
Vodnar (21.1. - 19.2.)
Z zatiranjem svojih čustev in želja ne boste nič manj hrepeneli, ampak si boste le še bolj želeli, s tem pa se le še bolj zatirali. Temu boste naredili konec in tako bližnji in daljni okolici dali vedeti, kakšna so vaša pričakovanja in dajanja.
Ribi (20.2. - 20.3.)
Veliko poguma boste potrebovali, da boste realizirali vaše skrite zamis-II. Novice, ki jih boste prejeli v naslednjih dneh, vas bodo še bolj spodbudile, tako da vso zadevo izpeljete, kot je treba. Ob koncu tedna se boste nasmejali v dobri družbi.
1ANJA ODGOVARJA NA VAŠA VPRAŠANJA V PRILOGI ('ORTNJSKrGA GLASA GREGOR1
ne, kjer bi te zadeve morali poznati od Gospodarske zbornice do ne vem koga še, ni'bilo ene same besede v tem smislu. Niti od naših slavnih sindikatov ne, ki se tako širokoustijo, kako da so borbeni v bitkah za delavske pravice.
In zdaj ti na eno uho v poročilih ujamem ravno nekaj takega: poslej v firmah ne bo šlo brez delovnih invalidov. Kajpak: stisnili so jih dekreti Evropske unije kot jih stisnejo pri vsaki spremembi naše konfuzne zakonodaje. Nikoli in nikdar ne smete pomisliti, da je sprememba zakonodaje dobra volja naše države: vsaka pikica spremembe je pravni red Evrope. Oni ne bi sami od sebe spremenili nič: kar naprej in naprej bi šlo po načelih divjega zahoda.
In zdaj pomislite na en primer: vse invalide so stlačili v neko firmo in jo pognali v stečaj. In zakaj so jih stlačili v kvazi podjetje? Zato, da bodo firme osvobojene teh nebodigatreba invalidskih duš in bodo zdrave firme lahko prodali. In se bodo klanjali kupcem: vidite, prodajamo vam zdravo firmo - invalidov prosto. Te nebodigatreba embalaže od delovnih invalidov mi sploh nimamo!
In bodo tujci debelo pogledali: madona so v tej deželi ljudje kleni in zdravi, .da industrija ne proizvaja nobenih delovnih invalidov! In bodo še rekli: ja, če invalidov nimate, si jih bo pa treba izmisliti, kajti evropska zakonodaja na vsakih 25 glav zahteva tudi eno invalidsko glavo. Mi že ne bomo plačevali kazni! Ajde na borzo, pripeljite nam en koš invalidov!
Pa ti Evropa sesuje vso pamet pametno! Darinka Sedej
Na temo MKC pa to...
Kranj - Danes, 31. maja, na večer se bo na lokaciji starega zimskega bazena v Kranju dogodil koncert na temo Kdo potrebuje MKC in zakaj? Pripravili so ga, kot po tradiciji Iz.bruhovci, muzicirale pa bodo štiri skupine. Domači prcdvoz.ači bodo Sekunde hrupa (KR), sledili pa bodo skupine Cotiradec (Ita), Seven Days of Samsara (ZDA) in Avery (Nemčija), igrajo pa zvrsti, kot sta grind erust in hardeore. Ker gre za tuje skupine mora organizator tudi preživeti, zato malenkostna vstopnina 500 sitov ne bo škodila, kajne. I.K.
C^^radio 88,9MH
w vv vv.r a d i o g o r e n c. s i
ČV/AC4 /VEPOSKSDAM GOZEAOSKA PO VEZAM S S VETO m/M PZV&VS7VOM VA/OGOM£r(//
Radio Gorenc je edini gorenjski medij, ki bo neposredno prenašal vse pomembne tekme svetovnega prvenstva v nogometu!
p/fiGAJMO Sfcop^j
NA VALOVIH RADIA GORENC 88.9 in 95.0 MhZ
Anja Ruplova a ne
Anja Rupel je nedvomno ena najbolj simpatičnih pevk naše glasbene scene, ki verjemite mi, zelo dobro skriva leta. Sicer pa, saj jih nima še preveč, toliko kot mladinke pri 20 in nekaj pa tudi ne. Vsekakor lahko rečemo, da je na slovenski glasbeni sceni doslej opravila že veliko delo in rezultat tega je recimo tudi plošča "best of" iz njenega samostojnega obdobja (prej je bila pevka skupine Vidcosex), ki je izšla pred nedavnim. Ok, vzemite si jo (ploščo mislim) in uživajte. Odgovor na zadnje vprašanje je torej Anja Rupel. Pa še en žreb'ček. Žrebanje se glasi takole: Neja Čirič, Mavčiče 83 b, 4211 Mavčiče. Čestitke, pride dopis, z. njim pa v Muz.iko Aligator v Kranj po lepo nagradico...
Novosti
T\ije: Otep - Sevaš Tra, Jay - Z -Unplugged, Tricky - A Ruff guidc, Ashanti - Ashanti, Em-inem - Eminem Shovv, Eminem -Emincm Shovv special Itd. Edition vvith DVD, Kayah - Yakaya Kayah; SLO: Srečna mladina -Srečna mladina; Ex Yu: Boris Novković - Ko je kriv; Kompilacije: Club 'n' chill, 10 godina melodij hrvatskog Jadrana, Preg-nancy - muzika za noseče ženske, meditacija.
Koncerti inu vstopnice
31.05. Beneški fantje, Slapovi, Karmen Stavec, Ivan Hudnik -Grad Škofja Loka (1800 sitov), 31.05. - 02.06. - Krone Hit Radio - • Sommer fest Piberstein (pri Grazu)..., 04.06 Kulturni dom Šenčur - Koncert vokalnega ansambla Perpetuum Jazzile (850 sitov), 07.06. zadeva se iz Loškega gradu seli v Kamnik v Športno dvorano, 10. 06. -Rammstein - Hala Tivoli Lj. -4900 sit; 14.6. - Jamiraquai - Arena Pula (8500 sitov), 17.06 -David Byrne, Križanke (3900 sitov), 21. 6. - Mladen Vojičič Tifa, Halid Bešlič..., Križanke (2900 sitov) in seveda vstopnice za Drugo godbo in vstopnice za vse prireditve v Cankarjevem domu.
In še nagradno vprašanje 489:
V kateri državi bo drugo leto zaključna prireditev Evrosonga?
Odgovore na dopisnicah pošljite do srede, 5. junija, na naslov Gorenjski glas, pripis Jodlgator, Zoisova 1,4000 Kranj. Nagrada je lepa (kaseta, cd pa te zadeve). Se to: naša najljubša domača stran je www.aligator.si, naš najljubši e-mail pa Aligator@siol.net.
www.gorenjskaonline.com
SREDNJA ŠOLA ZA FARMACIJO, KOZMETIKO IN ZDRAVSTVO
Ljubljana, Zemljemerska 5
objavlja RAZPIS
za vpis v program kozmetični tehnik -izobraževanje odraslih
Pogoj za vpis je uspešno končana: • - štiriletna srednja šola ali - triletna srednja poklicna šola
Rok za oddajo prijav (obrazec DZS - 1,20) je do 15. 9. 2002. Informativni dan bo v soboto, 8. 6. 2002, ob 10. uri v šoli. Informacije: 01/30-07-240 ali 01/30-07-256
TRENCA
d.o.o.
Savska cesta 34, 4000 Kranj
Prodaja dve leti stare opreme za trgovino - Vrtni center in rabljenih osnovnih sredstev
Zap. št.	naziv sredstev	proizvajalec	število		Okvirna cena
1	peč za centralno 575kW simplex	Viessman	1		984.166
2	gorilec z avtomatiko TZH 80-6	Thvssen	1		338.428
3	dimnik nerjaveč 9m		1		311.752
4	radiatorska sevala 6m z ventili		50	kompl.	5.219.029
5	radiatorji različne dimenzije		8	kompl.	47600
6	lesena nadstrešnica 7 x 5,5m		1	za kos	282.350
7	ročni paletni Vilic.		1		49.086
8	el. paletni viličar 1,8t	Hyster	1		1.382.107
9	sistem trgovinske opreme za 2000m2	Alpos			7.980.000
10	sklad. Regali nosilnost 2t dolž. 40 m		1	kompl.	343.804
11	košare za palete 800x1200		50	za kos	8.931
12	predelne stene za pal. košare		30	za kos	2.607
13	police za pal. košare		10	za kos	5.391
14	blagajniški Pult cash&carry	Sidac	2	za kosT	331.848
15	blagajniški Pult	Sidac	1		299.081
16	vozički nakupovalni cash&carry	Wanzl	50	za kos	26.106
17	razstavni vozički za cvetje	Kovinarstvo Kurbus	15	za kos	34.507
18	betonski smetnjak		1		33.981
19	avtomatska vrata dvokrilna	Record	3	za kos	521.443
20	koš premični		1		' 40.048
21	cisterna za olje 3000I	•	2	za kos	34.013
22	cisterna za olje 2000I		2	za kos	25.622
23	drobilec za kompostiranje	Al-ko	1		10.952
24	valjar za travo	Al-ko	1		5.573
25	motokultivator s frezo	BCS	1 .		231.228
26	kultivator-prekopalnik	Mepy	1		24.861
27	mot. kosilnica samohodna 46p	MTD	1		23.826
28	mot. kosilnica 3,5 kM	MTD	1		13.614
29	motorna žaga	Solo	1		19.709
30	pralec VAP	Lavor	1		19.919
31	električni generator 1,7kW	Briggs&Straton	1		44.331
Opomba: Blago od točke 1 - 6 je še vgrajeno
Kupec za kupljeno blago plača DDV.
Dodatne informacije po telefonu: Samo Krč 041/ 640-790 Ogled je možen po predhodni najavi.
Ponudbe zbiramo do 15.06.02.
Upoštevamo samo pisne ponudbe, blago bo prodano najboljšemu ponudniku. Prevzem blaga je možen po plačani kupnini in ne pred 17.06.02.
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
l2>
KATEGORIJE: A, B, C, D, E, H http://www.bb-kranj.si
VOZNIŠKI IZPIT
PREDAVANJA IZ TEORIJE
B&B KRANJ, tel. 202-55-22, 3. junija, ob 9.00 in 18.00 uri
B&B RADOVLJICA, tel. 530-0-530, 3. junija ob 18.00 uri
B&B JESENICE, tel. 583-64-00, 3. junija ob 14.00 uri
B&B ŠK. LOKA, tel. 515-70-00, 3. in 17. junija ob 9.00 in ob 16.00 uri
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87
Trst 5.6.; Madžarske toplice od 20.6. do 26.6. in od 27.6. do 7.7. 2002; Lenti 8.6.; Gardaland 1.6.; Peljašac - morje od 23.9. do 30.9; nočni Gardaland 25.6; Prevoz: možnost plačila na čeke.
METEOR, d.o.o. Stara c. 1, Cerklje
Gardaland 1.6., nočni Gardaland 25.6., Kočevje - spominsko obeležje 9.6. Tel.: 252-62-10, 041/660-658
AVTO ŠOLA
A, B, C, E, H
NOVO!        NOVO! NOVO!
Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 Kranj, Kidričeva c. 6 in 041/ 541 501.
KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
HOKO - kombi prevozi Hočevar Stanislav, s.p. tel.: 04/596-38-76 04/595-77-57
Vabljeni po nakupih: Lenti četrtek in sobota, Trst sreda in petek (sobota), Celovec 1. torek v mesecu, Gardaland in ostali prevozi (izleti, prireditve, dopusti) po dogovoru. 041 734 140
Osrednja knjižnica Kranj Splošni oddelek, Slovenski trg 5
Obvešča vse svoje člane in obiskovalce, da je zaradi obnovitvenih del od 10. do 31.5. 2002 zaprt SPLOŠNI ODDELEK v Delavskem domu. V tem času članom ne bomo zaračunavali zamudnine in opominov za izposojeno gradivo Splošnega oddelka. Če želelijo izposojeno gradivo kljub temu vrniti, to lahko storijo v Pionirskem oddelku (sosednji vhod v Delavskem domu). Gradivo si lahko izposodijo v Študijskem oddelku na Tavčarjevi 41.
4»
DRAMA
Slovensko narodno gledališče LJ.
B. Brecht, K. VVeill: OPERA ZA TRI GROŠE. Abonma DIJAŠKI 1, POPOLDANSKI in IZVEN (KONTO), danes, 31. 5., od 18. do 21.05 ure.
center
kulturnih
dejavnosti
JSKD Območna izpostava Kranj Zveza kulturnih organizacij Kranj Sejmišče 4, 4000 Kranj
Medobmočno srečanje mladinskih pevskih zborov bo danes, 31. maja 2002, ob 18. uri v Osnovni šoli Naklo. Vstop je prost! ŽETEV CKD 2002 - Produkcija plesne šole, bo v nedeljo, 2. junija, ob 18. uri, v Prešernovem gledališču Kranj. Predstavilo se bo devet skupin sodobnega plesa, jazz baleta in klasičnega baleta. Vstop je prost. Rezervacije vstopnic pri gledališki blagajni, tel.: 202 26 81. Izvedba prireditev: Javni sklad za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Kranj.
PLAVALNI KLUB RADOVUICA Kopališka 9 4240 Radovljica
Letno kopališče Radovljica bo odprto od sobote, 15. junija 2002, dalje:
- Od ponedeljka do petka: od 10. do 18. ure in večerno rekreacijsko plavanje od 21. do 22. ure
- Sobota, nedelja in prazniki od 10. do 19. ure
Predprodaja družinskih in prenosnih sezonskih kart s popustom bo potekala do 1. 6. do 10. 6. od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Info. na blagajni kopališča od 1. 6. 2002 dalje po tel.: 04/53 15 770.
GLASOV KAŽIPOT
Planikina velika nagradna igra
Kranj - Fata bo danes, v petek, 31. maja, ob 17. uri v Mercator centru v Kranju na javnem žrebanju velike nagradne igre "Obuti in obveščeni celo desetletje", med prijetimi kuponi izžrebala srečneža, ki bo prejel Plani-kino obutev v vrednosti 50.000 tolarjev. In letno naročnino na časopis Slovenske novice. Vse obiskovalce prireditve z bogatim zabavnim programom čakajo številna presenečenja, med katerimi bo tudi kolo sreče in veliko praktičnih nagrad. Vse kupce, ki bodo jutri kupili katerikoli izdelek v prodajalni Planika pa čaka še posebno presenečenje.
4
Veselica v Podbrezjah
Podbrezje - Gasilsko društvo Pod-brezje vas vabi jutri, v soboto, 1. junija, ob 20. uri na veselico, ki bo na gasilskem vrtu v Podbrezjah. Zabaval vas bo ansambel Čuki.
Spominski večer v Doslovčah
Doslovce - Gornjesavski muzej Jesenice in NOE Žirovnica vabita k Finžgarjevi rojstni hiši v Doslovce na spominski večer, ki bo v nedeljo, 2. junija, ob 20. uri. Slavnostni govornik bo Matija Remše, urednik pri Mohorjevi družbi Celje. Kulturni program bo oblikoval mešani pevski zbor Triglavski zvonovi.
Tekmovanje gasilskih enot
Kranj - Gasilska zveza Mestne občine Kranj organizira jutri, v soboto, 1. junija, ob 13. uri na parkirnem prostoru Iskra - TEL Labo-re gasilsko tekmovanje, gasilskih enot od pionirjev, mladincev, članic, članov in veteranov. Tekmovalo bo 80 tekmovalnih enot.
Srečanje mladinskih pevskih zborov
Naklo - JS RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Kranj in Zveza kulturnih organizacij Kranj prirejata medobčinsko srečanje mladinskih pevskih zborov, ki bo danes, v petek, 31. maja, ob 18. uri v OŠ Naklo.
28. srečanje invalidov
Škofja Loka - Društvo invalidov Škofja Loka vas vabi na tradicionalno 28. srečanje invalidov občin Škofja Loka, Železniki in Gorenja vas - Poljane, ki bo danes, v soboto, 1. junija, ob 15. uri v prostorih doma učencev Škofja Loka -poleg športne dvorane Poden. Na prireditev bodo organizirani posebni prevozi za invalide, in sicer: iz Železnikov ob 14.30 uri izpred avtobusne postaje in iz Gorenje vasi ob 14.30 uri pravtako izpred avtobusne postaje.
Tekmovanje v plavanju
Kranj - DU Kranj - plavalna sekcija obvešča svoje člane, da bo v ponedeljek, 3. junija, na olimpijskem pokritem bazenu v Kranju, z začetkom ob 9. uri društveno tekmovanje v plavanju, in sicer v disciplini 50 m prsno. Tekmovalci bodo razdeljeni v dve starostni skupini, in sicer nad 65 in do 65 let - ločeno moški in ženske.
22. tek na Mohor
Kranj - Jutri, v soboto, 1. junija, organizira Športno društvo Bela peč - Podblica tradicionalni 22. tek na Mohor, s startom ob 16. uri izpred trgovine Na Razpokah v Ne-miljah ter ciljem na vrhu Mohorja. Prijave sprejemajo eno uro pred startom. Po teku bo žrebanje praktičnih nagrad. Dodatne informacije po tel.. 031/666-436 - Andraž.
ka zijalka - Olševa, vrh Govca. Odhod avtobusa bo ob 6. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Za izlet se lahko prijavite v pisarni PD vsak dopoldan, v ponedeljek in sredo tudi od 16. do 18. ure. Za dodatne informacije pokličite po tel.: 51-20-667.
Pohod na Veliko Poljano
Kokrica - V nedeljo, 2. junija, Športno društvo Kokrica organizira 26. pohod na Veliko Poljano. Vabljeni vsi prijatelji narave.
Izlet v Vipavo in Štanjel
Škofja Loka - Društvo invalidov organizira izlet v Vipavo in Štanjel, in sicer v soboto, 8. junija, z odhodom ob 7. uri izpred Knjižnice Ivana Tavčarja v Šolski ulici. Prijave sprejemajo v pisarni društva, v sredo, 5. junija.
31. srečanje zamejskih PD
Dovje - Mojstrana - PD Dovje -Mojstrana vabi v nedeljo, 9. junija, na 31. srečanje zamejskih planinskih društev, ki bo pri Erjavčevi koči na Vršiču. Odhod ob 8. uri iz avtobusne postaje v Mojstrani. Informacije in prijave z vplačili sprejema pisarna društva, tel.: 5895-100 in Marjan Olip, tel.: 5891-347 do četrtka, 6. junija, v
Na Vrtačnikovo sleme
Preddvor - Planinska sekcija Preddvor vabi člane jutri, v soboto, 1. junija, na planinski izlet na Vrtačnikovo sleme. Odhod iz Preddvora bo ob 6. uri. Prevoz je lasten. Prijave in dodatne informacije: Janez Planine še danes, 31. maja, tel.: 255-15-56.
Pohod na Kamniti vrh
Žirovnica - Pohodno - planinska sekcija društva upokojencev Žirovnica vabi na pohod na Kamniti vrh. Pohod bo v torek, 4. junija, z odhodom posebnega avtobusa ob 6.30 uri iz AP Begunje vse do Brega. Zmerne - nezahtevne hoje bo od 4 do 5. ur. Prijave sprejema Ivica Martinčič, tel.: 580-30-42. Potrebna je planinska oprema.
Na Ojsterc - Obir
Škofja Loka - Loški planinci gredo v nedeljo, 2. junija, na Obir - cenjeni planinski vrh na avstrijski strani Karavank. Tura ni zahtevna, je pa dolga 7 do 8 ur. Prijavite se lahko v PD Škofja Loka vsak dan od 7. do 13. ure.
Kopanje v Topolšici
Kranj - DU Kranj vabi svoje člane na kopalni izlet v Topolšico, ki bo 19. junija, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije in prijave v pisarni DU Kranj.
Kolesarski izlet
Kranj - DU Kranj - kolesarska sekcija organizira za svoje člane kolesarski izlet na relaciji: Kranj - Šenčur - Cerklje - Komenda - Tunjice - Kamnik - Kranj. Zbor kolesarjev bo v torek, 4. junija, ob 8. uri pred stavbo društva. V primeru slabega vremena bo izlet prestavljen na naslednji torek.
Turistični izlet v Gradec
Kranj - DU Kranj vas vabi na izlet v Gradec na avstrijskem Štajerskem, in sicer v torek, 11. junija. Odhod avtobusa izpred hotela Creina bo ob 7.30 uri. Dodatne informacije in prijave v pisarni društva DU Kranj.
Kopanje v Kopru
Kranj - DU Kranj vabi člane na kopalni izlet v Žusterno Koper, ki bo v sredo, 12. junija, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije in prijave v pisarni društva DU Kranj.
Na Kamniški vrh
Kranj - PD Kranj organizira za svoje člane planinski izlet na Kamniški vrh s prečenjem na Krvavec in spustom v Kokro. Zbrali se boste v soboto, 8. junija, ob 5.30 uri pred Gimnazijo v Kranju - prevoz s posebnim avtobusom. Prijave in vplačila v pisarni PD Kranj, tel.: 23-67-850 do srede, 5. junija.
Na Koroško
Kranj - Območni klub Maks Pere Kranj organizira za člane in njihove družine v sredo, 19. junija, enodnevni izlet na slovensko Koroško (Avstrija). Prijave z vplačili sprejemajo v klubski pisarni v Preddvoru, Belska c. 2, in sicer v četrtek, 6. junija, od 9. do 13. ure.
3. Košnikov pohod na Golico
Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi na 3. Košnikov pohod na Golico, ki bo v nedeljo, 2. junija. Zbirno mesto pohodnikov bo ob 11. uri pri koči na Golici, od koder se boste skupaj podali na vrh Golice.
Velikolaška kulturna pot
Kranj - Pohodniška sekcija DU Kranj vabi svoje člane in druge ljubitelje narave na pohod v okolico Stritarjevega in Trubarjevega rojstnega kraja. Odhod posebnega avtobusa izpred hotela Creina bo v četrtek, 6. junija, ob 7. uri. Dodatne informacije in prijave v pisarni društva.
Na Plitvice
Žabnica - Bitnje - DU Žabnica -Bitnje vabi svoje člane na zares lep izlet na Plitvice, ki bo v torek, 11. junija, z odhodom ob 6. uri iz vseh avtobusnih postaj od Stražiš-ča do Svetega Duha. Prijave z vplačilom zbirajo vsi poverjeniki društva.
Naklo - DU Naklo vabi svoje člane na izlet na Plitvice, ki bo zaradi zanimanja organiziran kar dvakrat, in sicer 6. in 12. junija. Nakupovalni izlet v Italijo pa bo 13. junija. Prijave sprejemajo poverjenice.
Šola hujšanja
in zdrave prehrane
Kranj - Vsak ponedeljek, ob 19. uri bo v Domu krajanov Primskovo šola hujšanja in zdrave prehrane.
Javna seja PD Kranj
Kranj - Vodniški odsek PD Kranj vabi vse, ki vas zanima interno delo vodniškega odseka, na javno sejo, ki bo v torek, 4. junija, ob 19. uri v klubski sobi društva, na Koroški cesti 27 v Kranju. Na seji bodo podeljena tudi priznanja za dolgoletno sodelovanje z odsekom.
Občni zbor Društva diabetikov Kranj
Kranj - Društvo diabetikov Kranj vabi svoje člane na občni zbor, ki bo jutri, v soboto, 1. junija, ob 10. uri v vili Rogovila v Prebačevem. Po občnem zboru bo družabno srečanje.
Občni zbor Društva invalidov Radovljica
Podnart - Društvo invalidov Radovljica vabi na občni zbor, ki bo danes, v petek, 31. maja, ob 15.30 uri v dvorani Doma kulture v Podnartu.
PD Kranj obvešča
Kranj - PD Kranj obvešča obiskovalce planin, da bo Kranjska koča na Ledinah odprta prvi, drugi in tretji konec tedna v juniju, od 22. junija dalje pa bo stalno oskrbovana.
3. orientacijski pohod
Jesenice - Gasilska zveza Jesenice obvešča, da v nedeljo, 2. junija, ob 8.30 uri v Javorniškem Rovtu organizira 3. orientacijski pohod za prehodni pokal Gorenjske. Na pohodu bodo sodelovale vse ekipe PGD iz vse Gorenjske.
Razstava otroških likovnih del
Duplje - Galerija Graščina Duplje in KTD Pod krivo jelko vas vabita danes, v petek, 31. maja, ob 18. uri v galerijo graščine Duplje na odprtje razstave otroških likovnih del, ki so nastala v krožku na OŠ Duplje. Del razstave mladih ustvarjalcev je posvečen gozdovom. Razstavo si lahko ogledate do 14. junija, ob delavnikih od 16. do 19. ure.
Razstava ročnih del
Kranj - DU Kranj - sekcija za ročna dela prireja razstavo ročnih del, ki bo od 7. do 10. junija v prostorih društva, na Tomšičevi 4. Če ste pripravljeni sodelovati s svojimi izdelki na razstavi, le-te dostavite v torek, 4. junija, od 16. do 18. ure ali v sredo, 5. junija, od 10. do 12. ure na sedež društva. Otvoritev razstave bo v petek, 7. junija, ob 10. uri s krajšim kulturnim programom. Ogled razstave pa je možen do 10. junija, in sicer od 9. do 13. ure in od 16. do 19. ure.
30 let zbora Loka
Kranjska Gora - Komorni zbor Loka iz Škofje Loke prireja koncert ob 30-letnici zbora, ki se bo jutri, v soboto, 1. junija, začel s sodelovanjem pri maši ob 19. uri ter nadaljeval s koncertom ob 19.45 uri v cerkvi v Kranjski Gori.
Perpetuum Jazzile
Šenčur - Vokalna skupina Perpetuum Jazzile bo v torek, 4. junija, ob 20. uri koncentriral v dvorani Kulturnega doma Šenčur, pod vodstvom Tomaža Kozlevčarja in ob spremljavi bobnov Ratka Divjaka. Predprodaja vstopnic je v glasbeni trgovini Aligator in pred koncertom.
Slavnostni koncert
Bistrica - Pihalni orkester Tržič praznuje 75-letnico delovanja, zato vas vabijo na slavnostni koncert, ki
bo jutri, v soboto, 1. junija, ob 19. uri v OŠ Bistrica. Dirigentno palico bo vihtel Franci Podlipnik, ml..
Jubilejni koncert
Slovenski Javornik - Ženski pevski zbor DU Javornik - Koroška Bela vabi na jubilejni koncert, ki bo jutri, v soboto, 1. junija, ob 19. uri v Kulturnem domu na Slovenskem Javorniku.
Koncert v Cerkljah
Cerklje - Ženski pevski zbor OŠ Davorina Jenka Cerklje in Cerkveni mešani mladinski pevski zbor Cerklje pod vodstvom pevovodki-nje Damijane Močnik Božič, vabita na koncert, ki bo danes, v petek, 31. maja, ob 20. uri v avli OŠ Davorina Jenka v Cerkljah.
Koncert Mete Skok
Tržič - Knjižnica dr. Toneta Pretnarja vabi na koncert kitaristke Mete Skok iz Mengša, ki bo danes, v petek, 31. maja, ob 19.30 uri v Knjižnici dr.Toneta Pretnarja.
Osti jarej vabi na koncert
Bohinjska Bela, Stražišče - Komorni pevski zbor Osti jarej vas vabi na koncert zborovske glasbe, ki bo jutri, v soboto, 1. junija, ob 19.30 uri v župnijski cerkvi v Bohinjski Beli in v nedeljo, 2. junija, ob 20.30 uri v cerkvi sv. Martina v Stražišču.
Predavanja
Jagode
Podvi n - Vrtnarija Reš iz Podvi na pri Radovljici vabi na zadnje iz niza pomladanskih srečanj. Kako pridelati zdrave in okusne jagode na domačem vrtu vas bo podučil predavatelj Maks Vrečko iz Zgoše. Sledila bo pokušina baronovih jagod. Predavanje bo danes, v petek, 31. maja, ob 17. uri na Vrtanariji Reš.
Dojenje
Škofja Loka - Mednarodna zvaza za dojenje LLL vabi na srečanje v torek, 4. junija, ob 16.30 uri v prostorih ZD Škofja Loka. Tema srečanja: Najpogostejša vprašanja mamic. Vabljene bodoče, doječe in druge matere, dobrodošli tudi (bodoči) očetje ter dojenčki in malčki. Informacije - tel.: 510-8001 Irena.
Žetev 2002
Kranj - JS RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Kranj in Center kulturnih dejavnosti pri Zvezi kulturnih organizacij Kranj vas vabita v nedeljo, 2. junija, v Prešernovo gledališče Kranj, kjer bo ob 18. uri Produkcija plesne šole in ob 20. uri Plesna predstava Maksimalne miniature. Ob zaključku bodo izročili zahvale institucijam in sponzorjem, ki so podprli delovanje CKD v šolskem letu 2001/2002.
Vžigalnik in Lov na gospodarje
Kranj - Danes, v petek, 31. maja, ob 17. uri bo KUD Lutkovno gledališče 3 v predavalnici ZKO Kranj, uprizorilo dve predstavi otroških lutkovnih skupin. Skupina Štalca bo ob 17. uri premierno uprizorila predstavo Vžigalnik. Ob 18. uri pa bo skupina Pupe odigrala igrico Lov na gospodarje.
Poslednji mož
Kranjska Gora - Farno kulturno društvo Koroška Bela uprizarja družinsko komedijo Poslednji mož, ki bo v petek, 31. maja, ob 20. uri v Ljudskem domu v Kranjski Gori.
Sluga dveh gospodov
Breznica - KD dr. F. Prešeren Žirovnica - Breznica vas vabi danes, v petek, 31. maja, ob 20. uri v kulturno dvorano na Breznici, kjer si boste lahko ogledali komedijo Sluga dveh gospodov, v gledališki izvedbi Gledališča Toneta Čufarja.
18
GORENJSKI GLAS • 28. STRAN
URADNI VESTNI K GORENJSKE / info@g-glas si
Petek, 31. maja 2002
13. člen
S proračunom potrjena sredstva za finančne intervencije se za posamezne namene iz II. poglavja tega Pravilnika lahko prerazporejajo glede na prispele prijave.
III. SUBVENCIONIRANJE OBRESTNE MERE ZA DODELJEVANJE KREDITOV
14. člen
Sredstva se dodeljujejo za naslednje namene:
1. Nakup, graditev ali adaptacijo prostorov za potrebe kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti:
2. Pridobitev in posodobitev turističnih kapacitet na kmetijah:
3. Nakup strojne opreme za primarno kmetijsko dejavnost:
4. Nakup opreme za izvajanje turistične dejavnosti na kmetijah:
5. Pospeševanje ostalih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah:
6. Obnova fasad objektov kmetijskega gospodarstva:
7. Obnova kritine objektov kmetijskega gospodarstva:
Upravičeni stroški za posamezne namene:
1. Račun o izvedenem nakupu, račun za projektno dokumentacijo, potrjene situacije o graditvi ali adaptaciji prostorov za potrebe kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti ter dokazila o plačilu teh situacij,
2. Račun o nakupu opreme in strojev za potrebe turističnih kapacitet na kmetiji, račun za projektno dokumentacijo, potrjene situacije o graditvi ali adaptaciji turističnih kapacitet na kmetiji in dokazila o plačilu teh situacij,
3. Račun o nakupu kmetijskih strojev,
4. Račun o nakupu opreme za turistične sobe na kmetiji,
5. Račun za projektno dokumentacijo, potrjene situacije o graditvi ali adaptaciji in dokazila o plačilu teh situacij, račun za nakup opreme in pripomočkov za dopolnilne dejavnosti,
6. Račun za nakup materiala in izvedenih obrtniških del,
7. Račun za nakup kritine, nakup ali razrez lesa za ostrešje, za prevoze materiala, račun za izvedbo obrtniških del.
Pogoji za pridobitev sredstev:
- v skladu s pogodbo o medsebojnem sodelovanju, sklenjeno med Občino Kranjska Gora in izbrano banko,
na podlagi razpisa za subvencioniranje obrestne mere,
- investicija ne sme biti začeta pred 01.01.2002,
- podana mora biti ocena možnosti preživetja kmetije od Kmetijske svetovalne službe.
Za posojilo lahko zaprosijo lastniki kmetij, ki so vpisane v register kmetijskih gospodarstev pri pristojnem državnem upravnem organu. Sedež prosilca in lokacija objekta mora biti na območju občine Kranjska Gora.
Višina posojila ne sme biti višja od 30% predračunske vrednosti investicije oziroma največ do zneska 5.000.000,00 SIT in je odvisna od višine razpoložljivega kreditnega potenciala. Posojila se dodeljujejo kmetom z najdaljšo dobo vračila do pet let, kratkoročna posojila kmetom do enega leta, pri katerih znaša subvencionirana obrestna mera 3,5% (upravičenec dobi kredit TOM + 1,5, tržna obrestna mera pa je TOM + 5%) dolgoročna posojila kmetom pa za dobo vračanja od treh do petih let, pri katerih subvencionirana obrestna mera znaša 4,5% (upravičenec dobi kredit TOM + 1,5%, tržna obrestna mera pa je TOM + 6%).
Sklep o razpisu za dodelitev posojil oz. subvencij sprejme Komisija in ga objavi v sredstvih javnega obveščanja.
Prošnjo za posojilo z zahtevano dokumentacijo iz razpisa vložijo prosilci na banki, ki je določena z razpisom in s katero občina sklene Pogodbo o poslovnem sodelovanju. Prošnjo prouči pooblaščena služba banke. Dodelitev sredstev pa potrdi Komisija, ki po potrebi zahteva mnenje drugih odborov in banke v skladu z bančnimi kriteriji. Posojilna pogodba je sklenjena med banko in posojilojemalcem v skladu s tem pravilnikom in sklepom Odbora, ter banke. Posojilojemalec prične porabljati posojilo na podlagi ustrezne dokumentacije takoj po sklenitvi posojilne pogodbe. Posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu z določili posojilne pogodbe.
Strokovna in administrativno-tehnična dela v zvezi s sprejemanjem vlog, odobritvijo, spremljanjem in izterjavo opravlja pooblaščena banka v sodelovanju s pristojno službo občinske uprave občine Kranjska Gora.
IV. KONČNA DOLOČBA
15. člen
S sprejemom tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Kranjska Gora, št. 320/7-1/01-VK z dne 03.04.2001, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku Gorenjske št. 11/01.
16. člen
Pravilnik se objavi v Uradnem vestniku Gorenjske in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 320/3-2/02-VK Datum: 20.02.2002
ZUPAN Jože Kotnik
- stroški svetovanja, razširjanja znanja in druge storitve,
- stroški najetja, postavitve in delovanja stojnice na sejmih in razstavah (samo za prvi nastop na določenem sejmu ali razstavi), strošek nakupa opreme za turistične sobe,
strošek nakupa opreme za gostinsko dejavnost, strošek ureditve okolice turističnih in gostinskih objektov.
II. Občani
- strošek obnove fasad,
- strošek obnove kmečkih gospodarstev,
- strošek obnove kritine,
strošek priključnine in priključka na kanalizacijski sistem.
3. člen
Za posojilo lahko zaprosijo naslednji upravičenci:
- gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki. Gospodarske družbe morajo izpolnjevati pogoje za majhna in srednje velika podjetja iz 6.člena Uredbe (Ur.l.RS 59/00). Pri podjetnikih posameznikih se ti pogoji smiselno upoštevajo. Do pomoči po tem pravilniku niso upravičene gospodarske družbe v težavah.
- občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev podjetja.
občani - posamezniki za določene namene. Sedež prosilca in lokacija objekta mora biti na območju občine Kranjska Gora.
4. člen
Višina posojila praviloma ne sme biti višja od 55% predračunske vrednosti investicije. Posojila se dodeljujejo z najdaljšo dobo vračila do 5 let, kratkoročna posojila občanom do enega leta, dolgoročna posojila občanom pa do treh let.
Realna obrestna mera za posojila znaša minimalno 1,5%. Vsebina vloge in potrebna dokumentacija je določena v bančnem obrazcu za prijavo.
5. člen
Sklep o razpisu za dodelitev posojil oz. subvencij sprejme pristojni Odbor in ga objavi v sredstvih javnega obveščanja. Sklep o razpisu vsebuje:
1. Določbo tega pravilnika, na podlagi katere se sprejme sklep o razpisu.
2. Skupen znesek sredstev, namenjenih v občinskem proračunu za pospeševanje razvoja podjetništva, malega gospodarstva ter za kreditiranje občanov v občini.
3. Namene, za katere se dodeljujejo sredstva.
4. Subjekte, ki lahko zaprosijo za posojilo.
5. Dobo vračanja posojila.
6. Višino obrestne mere.
7. Rok za vložitev prošenj, ki ne sme biti krajši od 15 dni od dneva objave in naslov na katerega se prošnje vložijo.
8. Navedbo, da mora prošnja za posojilo poleg drugega vsebovati še ime, priimek oz.oznako firme in naslov podjetja, opis in predračunsko vrednost investicije ter višino zaprošenega posojila.
9. Navedbo dokumentacije, ki jo mora prosilec priložiti prošnji v skladu z bančnimi pogoji.
10. V primeru subvencioniranja obrestne mere mora prosilec predložiti sklep banke o odobritvi kredita.
Na podlagi Statuta Občine Kranjska Gora (UVG 17/99), Odloka o proračunu Občine Kranjska Gora ( UVG 34/01), Uredbi o namenih in pogojih za dodeljevanje državnih pomoči... ( Ur.l.RS 59/00), Pravilnika o regionalni karti (Ur.l.RS 58/01), je Občinski svet občine Kranjska Gora na svoji 36. seji sprejel
PRAVILNIK
O DODELJEVANJU KREDITOV NA PODLAGI SUBVENCIONIRANJA OBRESTNIH MER V OBČINI KRANJSKA GORA
1. člen
S tem pravilnikom se določajo pogoji in postopek za dodeljevanje sredstev občinskega proračuna za namen spodbujanja turizma, obrti in malega gospodarstva, ter za spodbude občanom za upravičene stroške, določene v tem pravilniku.
2. člen
Sredstva se dodeljujejo za upravičene stroške investicij:
I. Namen spodbujanja turizma, obrti in malega gospodarstva
- strošek nakupa zemljišč, zgradb in opreme za mala in srednja podjetja,
- stroški nematerialnih investicij (nakup patentov, licenc, know-how ali nepatentnega tehničnega znanja,
Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Ur. I. RS, št. 72/1993, 6/1994, 45/1994, 57/1994, 14/1995, 20/1995, 63/1995, 73/1995, 9/1996, 39/1996, 44/1996, 26/1997, 70/1997, 10/1998 , 68/1998 , 74/1998, 12/1999, 16/1999, 59/1999, 70/2000, 100/2000, 28/2001, 87/2001, 16/2002), 3. odstavka 5. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Ur.l. RS, št. 44/1997), 16. člena statuta Občine Kranjska Gora (UVG, št. 17/1999, 28/2000) in sklepa 25. redne seje Občinskega sveta občine Kranjska Gora z dne 22.1.2001, se izdaja
SKLEP
o ukinitvi javnega dobra l.
Javno dobro preneha obstajati na zemljišču pare. št. 885/119, gozd v izmeri 2264 m2, vpisanem v seznamu I k.o. Kranjska Gora kot javno dobro.
II.
Zemljišče s pare. št. 885/119 k.o. Kranjska Gora se odpiše iz seznama I - javno dobro k.o. Kranjska Gora in se vpiše v vložek, pri katerem je vknjižena lastninska pravica na ime: Občina Kranjska Gora, Kolodvorska 1a, Kranjska Gora.
III.
Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske in se vpiše v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča na Jesenicah.
6. člen
Intenzivnost pomoči za namen spodbujanja turizma, obrti in malega gospodarstva ne sme presegati 55% upravičenih stroškov investicije. Zgornja meja intenzivnosti pomoči velja ne glede na to, iz katerih javnih virov (sredstva občinskih proračunov, državnega proračuna in mednarodnih virov) je pomoč dodeljena. Prejemnik poda izjavo, da za določen namen-projekt ni dobil državne pomoči oz. če jo je dobil, kolikšen del je že dobil iz drugih virov. Pomoč je možno dodeliti samo v primeri, kadar ta predstavlja spodbudo za izvedbo projekta oz. je zanj nujno potrebna.
7. člen
Prošnjo za posojilo s prilogami vložijo prosilci na banki, ki je določena z razpisom in s katero občina sklene Pogodbo o poslovnem sodelovanju. Prošnjo prouči pooblaščena služba banke. Dodelitev sredstev potrdi Odbor, ki po potrebi zahteva mnenje drugih odborov in banka v skladu z bančnimi kriteriji. Sklep se posreduje vsem prosilcem v roku 8 dni od sprejema odločitve.
8. člen
Sredstva, ki so podlaga za poslovno sodelovanje z banko in pridobitev kreditnega potenciala, se namenjajo iz proračuna občine Kranjska Gora za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva in podjetništva in za kredite občanom.
9. člen
Posojilna pogodba je sklenjena med banko in posojilojemalcem v skladu s tem pravilnikom in sklepom Odbora ter banke.
10. člen
Sredstva, pridobljena na podlagi tega posojila, se lahko porabijo samo za namene, za katere so bila odobrena. Namensko porabo posojila, pridobljenega po tem pravilniku in izpolnitev obveznosti iz pogodbe o posojilu, lahko preverijo pristojni organi občine Kranjska Gora. V primeru, da je ugotovljena nenamenska poraba sredstev posojila, mora posojilojemalec takoj vrniti posojilo ali neodplačan del posojila z obrestmi po zakonsko določeni zamudni obrestni meri.
11. člen
Posojilojemalec prične porabljati posojilo na podlagi ustrezne dokumentacije takoj po sklenitvi posojilne pogodbe. Posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu z določili posojilne pogodbe.
12. člen
Strokovna in administrativno-tehnična dela v zvezi s sprejemanjem vlog, odobritvijo, spremljanjem in izterjavo opravlja pooblaščena banka v sodelovanju z občinsko upravo občine Kranjska Gora.
13. člen
Z dnevom veljavnosti tega Pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodeljevanju kreditov na podlagi subvencioniranja obrestnih mer v občini Kranjska Gora (UVG 32/99 in 37/99).
14. člen
Pravilnik se objavi v Uradnem vestniku Gorenjske in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 465/26-10/00-EK Datum: 20.5.2002
ŽUPAN Jože Kotnik
POPRAVEK
V Odloku o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (UVG 15/02) se popravi:
- v preamboli Odloka se na koncu besedilo pravilno glasi "na 36. seji dne 20.5.2002 sprejel"
- v 14. členu se v 2. odstavku črta "in načinu pokrivanja stroškov"
- v 23. členu se na koncu 3. odstavka za m2 doda "stanovanjske oziroma poslovne površine."
OBČINA NAKLO
Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št.: 72/93, 57/94, 14/95, 20/98, 63/95, 73/95, 9/96, 70/97, 10/98 in 74/98) in Zakona o financiranju občin (Uradni list RS št.: 80/94, 45/97, 67/97, 56/98, 59/99, 61/99-odločba US), Zakona o javnih financah (Uradni list RS št.: 79/99, 124/00 in 79/01) in Statuta Ob; čine Naklo (UVG, št. 8/99) je Občinski svet občine Naklo na 27. sef1 dne 23. 05. 2002 sprejel
ODLOK
o rebalansu proračuna občine Naklo za leto 2002
1. člen
Proračun občine Naklo za leto 2002 po rebalansu znaša:
A.	Bilanca prihodkov in odhodkov			
I.	prihodki	548.028	000,00	SIT
II.	odhodki	657.237	000,00	SIT
III.	proračunski presežek (l.-ll.)	-109.209	000,00	SIT
B.	Račun finančnih terjatev in naložb			
IV.	prejeta vračila danih posojil	3.400	000,00	SIT
V.	povečanje kapitalskih deležev	5.000	000,00	SIT
VI.	presežek (IV.-V.)	-1.600	000,00	SIT
VII.	Skupni primanjkljaj			
	(prihodki minus odhodki ter saldo prejetih			
	in danih naložb ((l+IVMIl+V))	-110.809	000,00	SIT
VIII.	Sredstva na računih 31.12.2001	110.809	582,00	SIT
2. člen
Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna občine Naklo za leto 2002 je sestavni del tega sklepa.
3. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske, uporablja pa se od 1.1.2002 dalje.
Datum: 23.05.2002 Številka: 10/34-82
ŽUPAN OBČINE NAKLO Ivan Štular l.r
Štev : 313/1-10/02-NK Datum: 21.05.2002
Župan Jože KOTNIK
BLED
★ ★ ★
G&P HOTELI BLED hotelirstvo in turizem, d.o.o. Cankarjeva 6, Bled
Objavljamo prosto delovno mesto
KUHAR
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s 3-mesečnim
poskusnim delom.
Pogoji:
- IV. ali V. stopnja gostinske smeri - kuhar
- vsaj dve leti delovnih izkušenj
- pasivno znanje vsaj enega tujega jezika
- opravljen tečaj iz higienskega minimuma
Kandidati vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: G&P hoteli Bled, hotelirstvo in turizem, d.o.o., Cankarjeva 6, Bled, in sicer v roku 8 dni od objave.
Skozi odprta vrata na 6. Koloniji Iveta Šubica
Podobarska delavnica
spet oživela
Na letošnji že šesti po vrsti Koloniji Iveta Šubica so slikarji ustvarjali v Štefanovi hiši v Poljanah, v kateri sta se rodila tudi znana slikarja Janez in Jurij Šubic. Hišo je pred časom odkupila občina Gorenja vas - Poljane in kot so pokazali udeleženci, ji po temeljiti obnovi nikakor ne bo dolgčas.
Poljane - Dih pomladi vsako leto zavcje tudi v Združenju umetnikov iz Škofje Loke, katerega prizadevni člani že po tradiciji pripravijo likovno kolonijo v spomin slikarju Ivetu Šubicu. Če so prejšnja leta gostovali v ambientu do-
blah, ki so jih kasneje razstavili ob cestnih vpadnicah v Škofjo Loko. "S tablami je bilo pred časom kar precej težav, zato smo se glede na ime in kraj dogajanja odločili, da bodo bodoče kolonije nosile tematski naslov, povezan z bogato dediščino obeh Šubicev," je povedala slikarka Maja Šubic in dodala, da prav s štiridnevnim ustvarjalnim bivanjem kakih petnajstih umetnikov v Poljanah želi poudariti na pomembnost čimprejšnje obnove Štefanove hiše. Jedro udeležencev so člani Združenja umetnikov, v goste pa so povabili tudi umetnike iz. Celja, Kranja, Primorske in Ljubljane.
Tokratni tematski naslov je bil vezan na znano delo Jurija Šubica VPred Lovom", sliko, za katero stroka meni; da gre za eno ključnih slik v slovenskem slikarstvu.
Preko te slike naj bi v slovensko slikarstvo posijala svetloba. S svetlobo se je ukvarjal tudi Boge Di-movski, slikar in grafik iz Kranja, ki je odtenke svetlobe "lovil" v triptih v rumenem. "Vzdušje tukaj je
hiši je nekoliko vlažno, pa se slabše suši kot v naravi, kjer je dovolj že majhen vetre. Slike, ki jih delam tukaj so abstrakcije na temo odnosa do krvi in smrti." Dolenjec Jože Slak Doka si je svoj prostor
ne jim je pripravila celo srečelov, na katerem so bile nagrade tudi srna, lisičja koža in podobno... Irena Romih je ustvarjala fresko."V zadnjem času v glavnem ustvarjam freske, saj me je stvar
Irena Romih v zadnjem času ustvarja v glavnem freske.
šubičeva kolonija je spet oživela Štefanovo hišo.
mačijc na Mlaki, so se letos odloČili za ustvarjanje v rojstni hiši slikarjev Janeza in Jurija Šubica v Poljanah. Štefanovo hišo, tako jo domačini imenujejo po podobar-delavnici, ki jo je v njej imel
^e omenjenih slikarjev, je pred asom odkupila občina Gorenja
vas - poljane, ki jo je za čas kolonije prijazno odstopila umetnikom. Poleg nove lokacije ima odslej kolonija tudi drugačen koncept od preteklih let, ko sp likovniki ustvarjali dela na kovinskih ta-
Jože Slak - Doka si je za delovni prostor izbral kar dimnico
Kranjčan Boge Dimovski je imel "v delu" triptih v rumenem.
enkratno, zastavljena tema pa je dovolj široka, da vsak ustvarja v svoji ustaljeni pisavi," je povedal Boge, ki si je platna postavil v sobi v prvem nadstropju, medtem pa je na svetlem hodniku s sušil-cem za lase svojo sliko slušil slikar Vladimir Klanjšček, ki je na kolonijo prišel iz Goriških bul. "V
našel kar v dimnici. "Zadnji sem prišel, pa je bilo edino tu še prosto," se je pošalil in dodal, da se kar dobro počuti v njem. Obdelan in poslikan les... "Naj to "rogato" spominja na lov," mi je namignil, da jih je na koloniji kar precej in je tudi zelo veselo. In da dobro skrbijo za njih. Lovska družina Polja-
z.elo zagrabila, odkar sem si pridobila izkušnje pri skupnem delu z. Majo. Zelenje, gozd, lov, delu bo recimo naslov Čakanje v gozdu." Tudi mi bomo še počakali kak mesec, ko si bomo konec junija na razstavi v Galeriji Loškega muzeja lahko že ogledali na koloniji nastala dela. Igor Kavčič
Učenci tretjih razredov OŠ Cvetka Golarja so se spoznali z otroki s posebnimi potrebami
Sonček sije za vse otroke
Škofja Loka - V sredo, 22. maja, so učenci tretjih razredov v prostorih OŠ Cvetka Golarja pripravili prijetno prireditev ob zaključku projekta Korak k sončku,
v katerem so se spoznali z otroki s posebnimi potrebami in njihovim načinom življenja.
Prisrčna prireditev v dvorani OŠ Cvetka Golarja na Trati v Škofji Loki je pritegnila veliko število staršev in otrok. Ob pestrem zabavnem in poučnem programu, ki
sebe, naravo, drevesa, pel, se veliko učil, bral in računal. Postal je pravi mali vseved, na katerega so se po znanje obračale ostale veverice.
ga je vodil stari znanec Veselega tobogana, Toni Gašperšič, so učenci tretjih razredov pod mentorstvom učiteljic Marjance Trilar, Irene Spicer in Magde Krmelj. Otroci s posebnimi potrebami in njihovi starši so se zelo zabavali. V dobro zamišljenem nastopu, ki so ga združili z glasbenimi točkami, so učenci zaigrali igrico o Ve-veričku Čopku, ki je imel poškodovano nogico in se ni mogel igrati z ostalimi vevericami. Bil je žalosten, vendar ni obupal. Posvetil seje negovanju sposobnosti, ki jih je imel. Opazoval je svet okrog
Vesela prireditev je bila zaključek projekta Korak k sončku, v katerem so se otroci tretjih razredov spoznali z. otroki in odraslimi s posebnimi potrebami, njihovo dru-gačnosjo ter v njej spoznanli možnosti za razvoj posebnih sposobnosti. Obiskali so Osnovno šolo Jela Janežiča, Srednjo šolo za slepe in slabovide in Varstveno delovni center v Škofji Loki, Delavnico Sonček in Razvojni vrtec Mojca v Kranju, Dom Matevža Langu-sa v Radovljici in Zavod za uspo-sablanje invalidne mladine v Kamniku. Sprva so bili med seboj zadr-
ročnimi in umetniškimi izdelki iz.
žani, a so se kmalu spoprijateljili, tekstila in naravnih materialov, ki Bili so presenečeni nad njihovo so jih goječi Varstveno delovnega ustvarjalnostjo in številnimi lepimi   centra iz. Škofje Loke na prireditvi
tudi razstavili. Spoznali so se s pripomočki, ki jih za vsakdanje življenje potrebujejo slepi in slabovidni, z Braillove) pisavo, govorečimi urami, z zavezanimi očmi igrali šah in hodili s palico. O svojih vtisih in spoznanjih so napisali spise, obnove, pesmice, ankete in kratke misli. "Vsak je enkraten in neponovljiv," je poudarjal Toni Gašperič. Otroci so spoznali, da ni hudo če nečesa ne znaš ali ne zmo-reS, Pomembno je, da delaš tisto kar znaš in zamoreš. Tudi tisti, ki so na začetku poraženi, lahko z vztrajnostjo in pogumom na koncu zmagajo. Otrocia so se ob zaključku projekta odločili, da bodo svoje življenje bolj cenili, drug drugemu pomagali in se med seboj spoštovali. Katja Dolenc
99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz
RGL
studio: 01/5880-400 marketing: 01 /5880-433
Radio Glas LJubljane d.d. Ljubljana, C. 24. junija 23,1231 Ljubljana - Črnuče
MALI OGLASI
«201-42-47 8201-42-48
9201-42-49
APARTMA -PRIKOLICE
HRVAŠKA OTOK PAG: METAJNA - odda-jamo apartmaje: mini soba - 2 postelji; od 3.7. - 13.7., troposeljni od 8.7. -19.7., dvoposteljni, s 4-5 ležišči od 16.8. dalje, s pogledom na morje. Ugodne cene v pred in posezoni. tt 00-385-53-667-157 5965
ŠMARJEŠKE TOPLICE APARTMAJSKI OBJEKT z 12 enotami V NEPOSREDNI BLIŽINI ZDRVILIŠČA, PRODAMO. SONČNA LEGA, ZELENICA. VSAK APARTMA IMA PARKIRNI PROSTOR IN SHRAMBO. NA VOU ŠE NEKAJ ENOT. UGODNA CENA. tt 041 /746-797 7255
Na otoku Krku ODDAM APARTMA. Prosto v avgustu. tt 233-14-89 7494
Otok Šolta pri Splitu APARTMAJI v hiši, ODDAM, ugodne cene. tt 041/596-015
V Crikvenici ODDAMO APARTMAJE, pogled na morje, senčen vrt, 300 m od morja, tt 0038-551 -243-519 7637
Ugodno ODDAM apartma ob morju Bibinje Zadar. Klicati zvečer 040/206-143 7747
APARATI STROJI
Prodam dva elektromotorja 11 KW 1400 obratov, 3 KW 2800 obratov. tt 2310-077
7591
Prodam PUHALNIK za seno Fela, silokom-bajn Mengele MB 220. Dorfarje 31, 041/356-157 7593
Prodam MOTORNI ŠKROPILNICO sadnega drevja na trociklu, kad za namakanje sad-ja 600 I. tt 2312-101_7604_
Prodam TRAKTOR GOSENIČAR FIAT. tt 041 /229-504, 041 /459-994 7638
GLOBINSKI SESALEC KIRBY G 5, GLASBENI STOLP CAMKROVVN brez CD in MOBITEL Erixon 26 18 , zelo ugodno prodam, tt 040/243-468 7649
Prodam SAMONAKLADALKO SIP, pajek na 2 vretena in BCS KOSILNICO. tt 031/584-504_7655
Prodam SAMONAKLADALKO. tt 530-96-
10 7659
TROSILEC hlevskega gnoja 6 ton pokončni valji s kesonom za silžo, prodam, tt 25-11-670 7660
Prodam KOMBAJN za izkop krompirja GRIMME SE 70-20. tt 041/54-54-56 7684
Prodam ŠIVALNI STROJ Bagat v kovčku, skoraj nov in nerabljen. tt 5964-504 ttjse
Prodam električni trofazni dvotarifni števec, tt 040/647-564 7706
Prodam dva namizna ŠIVALNA STROJA, tt 5961-458 7707
Prodam SAMONAKLADLNO PRIKOLICO SIP Pionir 17. tt 031/453-621, popoldan
	
i' t	ftfttfMi JhMI' Wt) mu
	oaartBM,
	4220 škofa lotu
	Tel.1MS13 7S90
	QSM:041 860 838
	*^.tridanepremicnine-ij.si
Prodam zamrzovalno SKRINJO 380 I, hladilno torbo 33 litrov in kombiniran hladilnik, tt 041/597-933 775?
Prodam TRAKTOR Zetor 20/11, starejši letnik, s kabino, cena po dogovoru. tt 041/859-553 7751
Samonakladalko SIS 16 kub. dobro ohranjeno, prodam. tt 031/798-569 7775
Prodam SIPOV NAKLADAČ, težak 8 in NAKLADALKO Senator 22. U 041/905-
55 7 7778
Prodam OBRAČALNIK za seno za traktor Tomo Vinkovič in plug obračalnik enobrazd-ni, cena po dogovoru. Dragočajna 11, Smlednik 7795
GARAŽE
V Kranju pri nebotičniku ODDAM v najem garažo Triplex za daljše obdobje. tt 252-30-94 ali 031/827-094_7599
Prodam GARAŽO na Planini pri kotlarni. tt 235-35-30 767i
GLASBILA
Prodam diatonično HARMONIKO oglašeno C,F,B,E Melodija, v kovčku, kot nova. V 232-65-94 7630
ELEKTRIČNO KITARO Melodija, ojačevalec, 2 kitarska efekta, prodam. "B 51-21-
758 7642
GR. MATERIAL
OPAŽ smrekov I. in II. kvaliteta, debeline 15 mm, 22 mm, širine 9 cm in 7 cm, ladijski pod, bruni, žagan les, letve 4x5, 5x8, zelo ugodno, možna dostava. Pogačar Andrej,s.p.,   Čopova  ul.   25, Lesce,
041/713-110 6957
Prodam nova OKNA, VRATA in ROLETE po ugodni ceni. "B 040/60-21-89 7623
Prodam naravno sušene DESKE in PLOHE bukve, smreke, jesena in hrasta. tt 51-91-
867 7834
Prodam italijanski Porfido, debeline 3-5 cm, rdeč in 3 m3 peska, separacija. "B 257-
11-90 7645
VRATA garažna, dvižna, daljinsko odpiranje, izdelana po meri. tt 238-07-00 MKL SYS-TEMS.d.o.o., Savska c. 34, Kranj 7654
OSTREŠJE 30 m3, večjih dimenzij, rabljeno, staro 15 let, ugodno prodam. Ore-hovlje 13, 234-35-90_7668
Prodam ŠPIROVCE 10X15X550. tt 041/74-56-57 7674
Zelo ugodno prodam nova VHODNA VRATA,    2310-020, 041/271-953 7687
SENGOLOVCI klasični novi in pobarvani 34x19 nosilci 8 mm po 3000 SIT. tt 031/762-947 7700
Prodam zračno suh ŽAGAN HRASTOV LES, debeline 52 mm in 32 mm ter smrekove colarice. tt 5122-775 7713
Prodam OKNA 2 kosa 120 x 80. tt 041/368-997 7725
Prodam 2600 kom črne rabljene STREŠNE OPEKE TRAJANKA Dravograd. "B 59-57-987 zvečer_7774
Prodam SMREKOV FABJON. Kos, tt 51-
88-166 7792
HIŠE KUPIMO
HIŠE KUPIMO KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA kupimo manjšo hišo z vrtom ali sadovnjakom, lahko starejšo. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 5875
V okolici Škofje Loke in Kranja kupimo stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem za znano stranko z gotovino, do 35 MIO! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323.
HIŠE ODDAMO
Bled, oddamo 3/4 novejše stanovanjske hiše na dobri legi, trisobno stanovanje izmera 110 m2, garaža, klet, najemnina CENA: 125.664,00 SIT !nf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si
HIŠE PRODAMO
NAKLO v mirni soseski prodamo samostojno, enonadstopno hišo na parceli 720 m2, 9,5 mx9,5 m, podkletena, 240 m2 uporabne površine, neizdelana mansarda, garaža, cena 33 mio SIT, KRANJ Mlaka prodamo samostojno, lahko dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, cca 350 m.2 uporabne površine, 2 garaži, 63 mio SIT, BAŠELJ ugodno prodamo samostojno hišo, dvostanovajsko hišo v izgradnji, 12x9 m, vsa podkletena, na parceli 781 m2, 22,6 mio SIT, SEBENJE manjšo, samostojno hišo na parceli 495 m2, 6,5x7,5 m, K+P+M, 32 mio SIT, KRANJ Stražišče prodamo 1/2 hiše z vrtom, cca 110 m2 uporabne površine, 114 m2 vrta, 19 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-
222 5873
ZALOG PRI CERKLJAH, prodamo dvo-družinsko stanovanjsko hišo, staro cca 15. let, dimenzij 10 x 12 m, 600 m2 zemljišča, v celoti podkletena, bivalno pritličje in prve etaža, mansarda neizdelana, vsi priključki, prevzem možen po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo 2/3 poslovno stanovanjskega objekta, hiša stara cca. 60 let, podkleteno, bivalna I.etaža in mansarda, v pritličju poslovni prostor, prevzem možen po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
ZG. BESNICA - enodružinska hiša, novogradnja, finalna dela nedokončana, 120 m2, lepa lokacija, pare. 449 m2, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
POLJANSKA DOLINA - etaža hiše z ločenim vhodom, ločeno kletjo in vrtom v izmeri 180 m2, stanovanjska površina 110 m2,12 km iz Škofje Loke, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
TRŽIČ-MESTO IN OKOLICA: PRODAMO STAREJŠO STANOVANJSKO HIŠO, BREZ ZEMLJIŠČA ZA 4,97 MIO SIT; starejšo hišo z vrtom za 8,1 MIO SIT; OBNOVLJENO STANOVANJSKO HIŠO Z LOČENIM VRTOM ZA 13,31 MIO SIT; NOVEJŠO VRSTNO STANOVANJSKO HIŠO ZA 37,63 MIO SIT; NOVEJŠO KONČNO VRSTNO STANOVANJSKO HIŠO ZA 38,79 MIO SIT; OBNOVLJENO MEŠČANSKO HIŠO Z VRTOM ZA 45,16 MIO SIT, STANOVANJSKO HIŠO Z VRTOM ZA 43,98 MIO SIT; STAREJŠO STANOVANJSKO HIŠO POTREBNA TEMELJITA OBNOVA S PRIPADAJOČIM ZEMLJIŠČEM ZA 13,89 MIO SIT; NOVEJŠO STANOVANJSKO HIŠO Z VRTOM, LEPA LOKACIJA ZA 41,00 MIO SIT Agencija PRIMO, d.o.o., Trg svobode 6, Tržič Telefon: 04/596-45-50, 592-43-00, GSM 041/646-902
RADOVLJICA IN OKOLICA: PRODAMO STAREJŠO STANOVANJSKO HIŠO BREZ VRTA IN PARKIRNEGA PROSTORA ZA 6,5 MIO SIT; NOVEJŠO STANOVANJSKO HIŠO NA PARCELI CCA 680, ZA 42,84 MIO SIT; BLED OKOLICA: PRODAMO LEPO STANOVANJSKO HIŠO BREZ VRTA, PARKIRNI PROSTOR, ZA 24,23 MIO SIT; POLJANSKA DOLINA: PRODAMO STANOVANJSKO HIŠO, III. GRADBENA FAZA NA PARCELI 816 M2 ZA 20,83 MIO SIT CERKLJE OKOLICA: PRODAMO STAREJŠO STANOVANJSKO HIŠO, Z VRTOM, PRIMERNO ZA KMEČKI TURIZEM, ZA 22,65 MIO SIT Agencija PRIMO, d.o.o., Trg svobode 6, Tržič Telefon: 04/596-45-50, 592-43-00, GSM 041 /646-902
V TRŽIČU, RADOVLJICI IN V OKOLICI BLEDA PRODAMO VEĆ 1-SS, 2-SS, 3-SS, 4-SS, OD KATERIH SO NEKATERA TAKOJ VSEUIVA, VEČ PARCEL IN KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ PRODAJNE CENE ZELO UGODNE. PONUDBA NA SPLETNI STRANI: www.agencija-primo@si
V TRŽIČU S 01.06.2002 NUDIMO V NAJEM ENOSOBNO STANOVANJE, OPREMLJENO, NAJEMNINA 180 EUR/1 mesec, PREDPLAČILO ENO LETO, VARŠČINA 2-MESEČNA NAJEMNINA. TRŽIČ-BISTRICA. S 15.07.2002 ODDAMO V NAJEM 1SS S KABINETOM, DELNO OPREMLJENO, NAJEMNINA 220 EUR/1 MESEC, PREDPLAČILO, VARŠČINA. V TRŽIČU NUDIMO V NAJEM GOSTINSKI LOKAL, POGOJ ODKUP INVENTARJA, NAJEMNINA PO DOGOVORU. V TRŽIČU PRODAMO GOSTINSKI LOKAL V OBRATOVANJU, 130 M2, VRT 50 M2. CENA PO DOGOVORU. ZA ZNANE KUPCE KUPIMO Z GOTOVINO VEČ STANOVANJ, STANOVANJSKIH HIŠ, PARCEL IN KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ. Agencija PRIMO, d.o.o., Tržič, Telefon: 0/4596-45-50, 592-43-00, GSM 041 /646-902
BLED - stan.hiša v 3.gr.fazi, vel. 7 x 10 m (3 etaže), parcela 600 m2, cena ■ 18,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
RADOVLJICA - nedokončana stan.hiša vel. 8 x 8 m, klet, priti, in mansarda, parcela 401 m2, cena - 7,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
PODVIN, bližina - starejša stan.hiša vel. 8 x 8 m (3 etaže), zraven hiša v lll.gr.fazi, skupaj parcela 918 m2, sončna in končna, cena = 40,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
I PRODAJA NEPREMIČNIN
MAKLER BLED d.o.o.
4260 Bled, ljubljanska cesta3, tel: 5767-600, 041/647-974
RADOVLJICA - poslovno-stanovanjsko hišo ob glavni cesti, klet, pritličje in mansarda, parcela 650 m2, primerno za neživiljsko dejavnost, cena = 33,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
DUPLJE - stan.hiša z gosp.posl. primerna tudi za obrtno dejavnost, parcela 1.200 m2, klet, priti., nad., podstrešje, hiša obnovljena, cena = 42,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Stražišče - odlična lokacija, starejša hiša potrebna obnove na parceli 950 m2, cena -20,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
Stražišče - starejša hiša delno obnovljena na parceli 1530 m2, primerna tudi za poslovno dejavnost, cena ■ 38,4 mio SIT, starejša hiša primerna za poslovno-stanovanjesko dejavnost na parceli 524 m2 za 17,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, bližina - dvostanovanjska hiša z ločenim vhodom, stara 4 leta, parcela 500 m2, vsaka etaža 110 m2, ugodna cena = 37,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Primskovo - hišo-dvojček v podaljšani III. gradbeni fazi, vsak velik 12,5 x 9,6 m na skupni parceli 700 m2, moderna hiša, mirna lokacija, v kupnino vzamemo tudi stanovanje, cena je 204.000 EUR, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
MEDVODE, enodružinska, 2 x 70 m2 in klet, garaža, na 450 m2 ravne, sončne in mirne parcele.Cena: 28 MIO! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323.
Bled, manjša hiša ob gozdu, v urejenem naselju, 90 m2 stan. pov., zemljišče 387 m2. CENA: 28.723.200,00 SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.mak-ler-bled.si
GORJE PRI BLEDU, stanovanjska hiša 75 m2 stan. pov. malo zemljišča. CENA: 11.668.800,00 SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si
Bled, Sp. Gorje, kvalitetna stanovanjska hiša ob potoku Radovna, 135 m2 stanov, površine, 1400 m2 zemljišča, skedenj, dve garaži. UGODNA CENA: 21.922.000,00 SIT. Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si
Šk.Loka-okolica: Novogradnja, III. grad. faza, parcela 1056m2, zelo ugodno. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
Ljubno na Gorenjskem: Manjša starejša, delno obnovljena, parcela 500m2. Ugodno ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296
Kranj-Drulovka: Vrstna zelo lepa, urejena parcela, sončna mirna lokacija, vsi priključki, zelo ugodna cena. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296
Begunje - Zapuže: Hiša 380m2 stan. površine lahko dvodružinska, parcela 2500m2, v račun vzamejo manjše stanovanje, možnost kreditiranja ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296
Bled-Zasip: Novogradnja,zelo lepa, urejena parcela 620m2,sončna mirna lokacija ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
Radovljica-Vrbnje: Hiša delno v dvojčku, zelo lepa, urejena parcela, ugodno ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
TRŽIČ prodamo obnovljeno mansardo hiše, 68 m2 in 465 m2 vrta, 14,5 mio SIT, PODUUBELJ prodamo zgornjo etažo hiše in neizdelano mansardo, cca 130 m2+mansarda, 2 garaži, vrt 506 m2, CK olje, cena 15,8 mio SIT oz. po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333,041/333-222 5874
TRŽIČ okolica, pod Dobrčo prodamo starejše, delno obnovljeno, enonadstropno HIŠO, cca. 11 x 6 v etaži, neizdelana mansarda, parcela 1500 m2, cena 17 mio SIT, vseljiva takoj. DOM NEPREMIČNINE tt 202-33-00,041/333-222 6236
	
nepremičnine, d.o.o. Pod Plevno 42, Sli. loka, tel.: 5H-04-20,04I/42H80	
V centru Preddvora prodam POLOVICO HIŠE, z lastnim vhodom, 68 m2 dvorišča, 500 m2, sadovnjaka. "B 031/449-038 egoe
KRANJ - MLAKA: prodam starejšo HIŠO, na parceli 950 m2. "B 202-52-78 7272
KRANJ, novejša 600 m2, uporabne površine, v račun vzamem parcelo ali stanovanje. "B 040/413-281 7597
KOKRICA, IV. gradbena faza, 138 m2, parcela 380 m2. tt 040/413-281 7598
ILIRSKA BISTRICA okolica starejša HIŠA, velik vrt, 982 m2, voda, elektrika, prodam brez posrednika, cena po dogovoru. tt 05/641-90-63, v večernih urah 7600
Prodam, zamenjam ali oddam DVOSTANOVAJSKO HIŠO, lahko tudi za stanovanje, tt 5956-540, 040/795-291
Prodam večjo opremljeno HIŠO v Podljubelju, možnost bivanja in dejavnosti. « 031/645-005 7620
Bohinjska Bistrica, oddamo opremljen gostinski lokal v obratovanju, 72 m.2, letna terasa. Najemnina : 2.486.000,00 SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.mak-ler-bled.si
Kranj okolica: Oddamo v najem večji lokal v pritličju lahko za gostinsko ali drugo poslovno dejavnost in stanovanjsko etažo v I. nad, veliko parkirišče, urejen dostop, najem možen za daljše obdobje. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296
LOKAL PRODAMO
KRANJ - posl.prostor (pisarne) v l.nad. 67 m2, lastna parkirišča, cena = 11,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, bližina: gostinsko-stanovanjski objekt s stanovanjem v nadstropju, terasa je pokrita in odkrita, zunaj parkirišča, cena = 39,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
GORENJSKA, restavracija, z dolgoletno tradicijo in priznanim imenom, 114 sedišč, vpeljano in kvalitetno opremljeno, z velikim parkiriščem.Cena: ca 51 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323.
Radovljica, poslovni prostor - dosedaj šivalnica v izmeri 156 m2 v poslovni stavbi v centru, novejša zgradba, CK. CENA: 17.278.800,00 SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si
IZOBRAŽEVANJE     MOTORNA KOLESA
MATEMATIKA, FIZIKA instrukcije. ENAČ-BA-izobraževanje, Resnik s.p., Milje 67, tt 04/253-11 -45 in 041 /564-991 4217
KOLESA
Prodam FANTOVSKO KOLO za 8-12 let. tt 59-63-224 7726
KUPIM
ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO, les prevzamemo tudi na panju, tt 041/680-925,5306-555 6988
Odkupujemo vse vrste hlodovine, tudi na panju, tt 041/675-912 7624
Kupim ROTACIJSKO KOSILNICO SIP 135. tt 533-82-45 7749
Kupim PAJKA in IZRUVAČ KROMPIRJA, tt 041/390-431 7776
INDUSTRIJSKI OBJEKT
Radovljica, okolica, poslovni objekt v izmeri 312 m2, na 5.085 m2 zemljišča, dostopna lokacija, vsi priključki. CENA: 57.630.000,00 SIT. Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si
LOKAL KUPIM
KRANJ kupimo ali najamemo 2000-6000 m2 poslovno-prodajnih površin. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 7555
LOKAL ODDAM
KRANJ oddamo več poslovnih prostorov različnih površin (trgovski lokali, pisarne, skladišča). DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,2369-333,041/333-222 5879
V centru Radovljice oddam ali prodam 40 m2 velik POSLOVNI PROSTOR, za trgovino ali drugo dejavnost. Tel.: 041/617-792
STRAŽIŠČE prodamo večji POSLOVNI STANOVANJSKI OBJEKT 900 m2 na zemljišču 1100 m2. Okvirna cena 66 mio SIT. tt 041/626-810 esoe
TRŽIČ, 50m2, lep prostor za skladišče, obrt, poceni oddam, tt 597-11-41 7683
ODDAM POSLOVNI PROSTOR 45 m2, z urejeno dokumentacijo ob regionalni cesti Žirovnica - Rodine, tt 041 /527-983 7756
•Jllu
RŽIŠNIK&PERC arhitekti in inženirji
Prodaja ali oddaja poslovnih prostorov v obrtni coni Šenčur
Prostori so primerni za pisarniško, storitveno ali trgovsko dejavnost. Investitorjem nudimo možnost najema ali financiranja nakupa v 3 letih.
Informacije: Delavska cesta 24, Šenčur tel. (04) 279 18 00, faks (04) 279 18 25 www.rzisnik-pert.si
Ob glavni vpadnici v Kranj, Ljubljanska cesta, prodam LOKAL v 3. grad.fazi, primeren za gostinsko dejavnost ali trgovino. Neto površine 340 m2 s teraso 350 m2 in lastnimi parkirnimi mesti, tt 041/320-740 7755
LESCE: 46 m2, trgovski center, 2 sobi, 2 vhoda, kuhinja, kopalnica, vsi priključki, veliko svetlobe, primemo za advokaturo, računovodsko, založniško ali oglaševalsko dejavnost, možen najem za dalj časa. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
KRANJ - oddamo več poslovnih prostorov na dobri lokaciji, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
Radovljica, .oddamo v najem poslovni prostor- TRGOVINO v izmeri 148 m2, na odlični lokaciji, Najemnina znaša 246.840,00 SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si
Radovljica, center, oddamo v najem trgovino v   izmeri 40 m2, najemnina 79.100,00 SIT. Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si
Prodam MOTOR ATX 50 C, I. 98, rdeče barve, MF izpuh, odlično ohranjen, tt 041 /378-940 7653
Ugodno prodam MOTORNO KOLO znamke MZ TIP ETZ 250, I. 88. tt 041/367-058 7732
OBLAČILA
Moško GORENJSKO NARODNO NOŠO št. 48, prodam za 100.000 SIT. tt 25-95-520
Prodam POROČNO OBLEKO z vlečko št. 38, enkrat nošeno, tt 041 /802-542 7724
Prodam fantovsko BIRMANSKO OBLEKO za starost 14 let, cena 12 000 SIT. tt 031/253-531 , 7807
OSTALO
VRTNO GARNITURO - miza+dve klopi, ma-sivno, hrastovo, prodam, tt 51-22-490, 041/859-641_7632
GUMI VOZ za lažji traktor prodam ali zamenjam za drva. tt 5743-100 7644
Prodam 220 I AKVARIJ z dodatno opremo. Cena 15000 SIT. tt 256-58-20 7669
Prodam 2 kosa 10 kg JEKLENK za gospodinjski plin po 4500 SIT. tt 041 /874-
157 7690
PAR nudiva doživljenjsko oskrbo starejšim osebam brez otork s svojimi prostori, tt 031/862-054_ 7702
Prodam KOTEL za žganjekuho 80 I, cena po dogovoru, tt 25-95-230 7708
PRIDELKI
Suho SENO, lanska košnja, v balah, 4 t in PUHALNIK Tajfun, s cevmi, prodam, tt 041/632-593_7807
V Žirovnici ODDAM brezplačno GNOJ za vrt. tt 040/834-563 7639
Prodam beli JEDILNI KROMPIR novi, TELIČKA križanca BIKCA, suha bukova DRVA. tt 031/585-345 7662
KIS iz neškropljenih bobovcev zdravilni in suho MEŠANO SADJE, prodam ugodno, tt 57-25-254 7666
Mlado ČEBULO, KROMPIR kifelčar lahko dobite na Visokem št. 47, tt 253-12-31
Prodam DOBRO ŽGANJE od sliv-hrušk. tt 031/628-136_7710
Prodam DOMAČE NARAVNO VINO in ŽGANJE. Sr. Dobrava 14, Kropa, 533-66-19
Dobi se KOZJE MLEKO, tt 259-15-40
Prodam PRVO KOŠNJO MRVE za pokosit. Tel. :01 /83147-81
PODARIM
Podarimo pasje in mačje MLADIČKE, stare mesec in pol, navajene čistoče, tt 040/26-24-86, 23-25-7,90 7496
Podarim malo rabljena BALKONSKA VRATA 140X120. Šenčur, Pipranova 22 7591
PODARIM SIAMSKEGA MUCKA, lepo vzgojen, tt 031/744-579 7728
Podarim RABLJENE DESKE (cca 3m3) od podrte barake, tt 041/704-857 7729
POSESTI
PARCELE PRODAMO RETNJE ugodno prodamo zazidljivo parcelo, delno v hribu, dostop urejen, 769 m2, 9000 SIT/m2. BRITOF Voge prodamo zaz.parcelo, 486 m2 na robu naselja, 10 mio SIT, POD DOBRČO ugodno prodamo zaz. parcelo z lepim razgledom, 500 m2 ali več, 6300 SIT/m2. KRANJ Primskovo prodamo nadomestno gradnjo 500 m2 ob cesti, vsi priključki na parceli, možen dokup 800 m2 zaz.parcele, primerno tudi za gradnjo poslovno stan. hiše. ŠENČUR zaz. parcelo 3648 m2 za komunalne in servisne dejavnosti, lahko tudi po delih. APNO pod Krvavcem zaz.parcelo z lepim razgledom, 400 m2, 3,4 mio SIT.DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 5876
PARCELE KUPIMO KRANJ ŠK. LOKA, RADOVLJICA, kupimo več zazidljivih parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 5877
Tominčeva 2, 4000 Kranj - Stražišče pl.: 04/2315-600, fax: 04/2315-601 gsm: 040/200-662
NEPREMIČNINE
PIANOVA
POSReDOVANJC, ZASTOPANJ6, PRODAJA
Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO, 1767 m2 V Bitnjah ob glavni cesti, izredna lokacija, tt 041/404-960_7328
Kmetijsko zemljišče ali kmetijo, kupim, tt 031/54-88-41 7333
PARCELO za vikend na slovenski obali takoj kupim, tt 031/743-170 7590
BLED- center- prodamo poslovno stanovanjski objekt primeren za različne dejavnosti. Ugodno. J&T NEPREMIČNINE, 04-531 44 24, 031-322 246.
LANCOVO pri Radovljici: zazidljiva parcela v izmeri 1057 m2, ravna sončna lega, urejeno naselje, gradbeno dovoljenje. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
TUPALIČE, prodamo nezazidano stavbno zemljišča 1970 m2, možnost nakupa po manjših delih, cena 50 EUR/M2, prevzem možen takoj. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
SMLEDNIK - okolica, lepa, ravna, sončna parcela, končna, 1305 m2, zazidalni načrt, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21_
PRIMSKOVO pri Kranju, ravna in sončna parcela 1318 m2, med lokalno cesto in zelenim pasom, z objektom 225 m2, primernim za nadomestno gradnjo!Cena: 85 EVRO-v /m2. Možnost prodaje v dveh delih! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323.
BITNJE pri Kranju, ravna parcela 1800 m2, ob cesti Kranj - Škofja Loka, primerna za poslovno stanovanjsko gradnjo, cena po dogovoru! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323.
Radovljica, zazidljiva parcela 1.100 m2 -lahko do 2.300 m2. IZREDNO, IZREDNO UGODNA CENA - za 1.100 m2 -7.850.000,00 SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si
Radovljica, okolica, zazidljiva parcela, 767 m2 stavbnega zemljišča in 1105 m2 dodatnega zemljišča. Sončna, razgledi. CENA: 17.765.748,00 SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si
BOHINJ - Stara Fužina, prodamo starejšo hišo z gospodarskim poslopjem in pripadajočim zemljiščem. J&T NEPREMIČNINE,04-531 44 24,031-322 246.
POKLJUKA, zraven Šport hotela, smučišča, tenis igrišče in dve brunarici na zemljiššču velikosti 3 ha ugodno prodamo. J&T NEPREMIČNINE, 04- 531 44 24, 031
-322 246
LESCE, ugodno prodamo večje posestvo. J&T NEPREMIČNINE,04-531 44 24,031-322 246.
GORICE, KRANJ okolica,ugodno prodamo gostinski objekt v obratovanju in trostanovan" jsko hišo.J&T, 04-531'44 24, 041-738
454..
CERKLJE - na sončni lokaciji večja zazidljiva parcela 4.450 m2 v enem kosu, elektrika, voda in tel. že na parceli, primerno tudi za posl. dejavnost, cena = 20.300,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
KRANJ: v bližini, parcelo 594 m2 z nadomestno gradnjo in v nadaljevanju 1.720 m2, tudi zazidljivo, vse skupaj se prodaja za 33,5 mio SIT, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Šenčur: zazidljiva parcela 6.900 m2, primerna za poslovno dejavnost, možnost delitve na manjše dele, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
BLED, Gorje - 412 m2 zazidljiva parcele na sončni lokaciji za 8,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
JESENICE, Javorniško nabrežje: stavbna parcela 1.000 m2 na idilični lokaciji ob vodi, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
POLJANSKA DOLINA Kupimo kmetijo ali večjo hišo z zemljiščem NEPI nepremičnine 511 04 20, 041-425-380
POSLOVNI STIKI
POSOJILNICA GORFIN d.o.o., Radovljica, Kranjska c.4 - HITRA POSOJILA do 150.000 SIT. tt 040/633-903, 04/531-56-64 int. 284 5725
POZNANSTVA
Upokojenec želi spoznati manjšo gospo do 65 let za potovanja, planinarjenje, za vse kar je lepega v življenju, tt 041 /602-395 7636
Niste uspešni pri iskanju partnerja? Pomoč vam nudi Afrodita - ženitna poslovalnica tt 596-12-45, ki vas obenem vabi na PLES 1.6. v hotelu Transturist Škofja Loka. 7752
RAZNO PRODAM
Prodam ZAPRAVUIVČEK, manjši obnovljen, lojtrnik, komat 20 col, železen voz, ojnice, košnje otave: tt 031/442-038 7511
Prodam DRVA (na meter). Benedik, Knape 19, Selca_7540
Prodam 15 m3 bukovih DRVA. tt 533-
0532_7646
DRVA meterska ali razžagana tudi brezova, možnost dostave, prodam, tt 041/718-019
Prodam ugodno MOTOR za ČOLN SELVA 20 KM in električni PISALNI STROJ, malo rabljen, tt 041/602-395 7656
Prodam KOVINSKO GARAŽO 5mx3,5 m, in nekaj ključavničarskega orodja, tt 031/850-235_k*
Prodam PŠENICO, SILAZNE BALE, tro-brazdni PLUG Posavec, obžagan les. Sp-Bitnje 21, 231,-19-64_rese
Prodam ŠTEDILNIK 4 plin, 2 elektrika, dve jeklenki, zelo poceni, tt 2022-439 7703
15 m2 MEŠANIH DRV, prodam. V 041/220-856_7704
Prodam OVČJE KOŽE in OVČJI GNOJ ter PLAŠČ za motorno kolo dim.18x3.25. tf 5872-609,041/608-712 W>
ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH1
STANOVANJA __ODDAMO_
STANOVANJA ODDAMO KRANJ Center oddamo 4 ss, 87,4 m2, vse opremljeno, 88000 SIT/mes, predplačilo, KRANJ Šorli-jevo nas. oddamo garsonjero, 25,30 m2, opremljeno, 35000 SIT/mes., predplačilo, KRANJ Planina II, 2 ss, 68m2/ll, opremljeno, balkon, 68000 SIT mes, predplači-lo+varščina. DOM NEPREMIČNINE 202-33-00, 041/333-222_7653
ZLATO POLJE trisobno STANOVANJE, obnovljen, opremljeno, najemnina 68000 SIT/mes, ODDAM. tt 23 15 600, 040/200-662 PIANOVA NEPREMIČNINE
7754
V SK. LOKI - stanovanje, delno opremljeno, oddam v najem. tt 041/672-917 7799
V Škofji Loki ODDAMO 3 ss, opremljeno, 68 m2. tt 01/561-32-83, 041/674-131
7772
POUČE: 62 m2, obnovljeno stanovanje, drvarnica, klet, parkirno mesto, neopremljeno, vseljivo takoj, enoletno predplačilo. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16_
Kranj, Planina 11-1 G 32 m2 v 6.nad. z vso opremo, 2 S + 2 K brez opreme, Stražišče -samostojno hišo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
PREDDVOR, alpski blok, I. nadstropje, 3-sobno stanovanje, opremljeno. Cena 300 EVRO-v /mes., 3 mes.predplačilo! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323._
Bled, Dobe, pritlična etaža stanovanjske hiše, štirisobno stanovanje, 80 m2, klet, CK, telefon, KTV najemnina : 86.169,60 SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si
KRANJ-center: 4SS,87m2, z ali brez opreme .vseljivo 01.07.02,3mes.predplačila Šenčur: 4SS v hiši, popolnoma opremljeno, možen prevzem takoj, 2mes. predplačila ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661_
SP.GORJE oddam opremljeno 2 sobno STANOVANJE, balkon, CK, SATV. tt00-41-786-591-232 7796
STANOVANJA KUPIMO
STANOVANJA KUPIMO KRANJ, ŠK. LOKA, RADOVLJICA kupimo več manjših stanovanj za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222_5672
KRANJ - ŠKOFJA LOKA, kupimo več garsonjer, za znano stranko. Agent Kranj, tel. 24-23-80-430, 04-23-65-360_
Kranj - šorlijevo naselje, za že
^nano stranko nujno kupimo dvosobno stanovanje, cca 60 - 65m2 stanovanjske površine, lahko potreben adaptacije, zaželen nizek blok. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
ST4ANOVANJA
NAJAMEMO
V Kranju najamem 1 ss, delno opremljeno (lahko brez CK). tt 040/583-027 7606
Mlada mamica z otrokom, nujno, takoj vzamem v najem garsonjero v Kranju, tt 031/492-525 7682
STAN. OPREMA
Prodam MIZO 150x90 cm, kot nova in 4 s'ole, tapecirane, z naslonjalom za roke. Ugodna cena. P 041 /225-489 7633
Zelo, zelo UGODNO prodam rabljeno DNEVNO SOBO (REGAL 3 M), komplet KUHINJO (štedilnik, hladilnik, pralni stroj). P_040/848-885 7651
Prodam dva UMIVALNIKA s pipama in univerzalni regal, skladiščni, tt 031/622-365
ŠPORT
Sprejem in prodaja rabljenih ROLARJEV in KOLES. Rubin d.o.o., Kokrica-Betonova 44
STORITVE
, BELJENJE in KITANJE STANOVANJ - hitro 'n kvalitetno! tt 031/508-168, Roman jj^ntigal, s.p., Šorlijeva 19, Kranj 1289
TESNENJE OKEN in VRAT, uvožena tesnila, do 30 % prihranka pri ogrevanju. Prepiha ln Prahu ni več! Zmanjšan hrup, 10 let garancije, tt 041/694-229, 01/83-15-057, gE&MA, d.o.o., Ekslerjeva 6, Kamnik 1306
SENČILA ASTERIKS, Rozman ^eter,s.p.,Senično 7, Križe, tt 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOTNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARAŠE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli ~J ro|ete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, m°ntaža in servis. Dobava v najkrajšem
g*U^S% popust!_ 4228
JJ!V0ZI' SELITVE, AVTOVLEKA, ODVOZ JJIAREGA POHIŠTVA - HITRO IN UGOD-Tari Nudimo ™m tudi Prevoze v tujini. Brce i2?*P" Jaka Platiše 11, Matej 041/358-u&5. Tadej 041/737-245 4768
5- 00 j 42-771	Jjjpdom	4> n K>
*r . N -		H 4* 9 O 5"an
"j ^	NEPREMIČNINSKO	J * • s-
O ~ ~: K	POSLOVANJE	< < 0 s.
K. u.		O
MIŠO, s*p*
C. St. Žagarja 44, Kranj 04/232-66-12, GSM 041/681-510
* MONTAŽA IN SERVIS SENČIL:
* ROLETE ' ŽALUZIJE' LAMELNE ZAVESE - MONTAŽA' TALNIH ' STENSKIH in ' STROPNIH OBLOG
■ suhomontažna prenova oken in vrat
■ polaganje vseh vrst laminatov, itisonov in toplih podov
■ brušenje in lakiranje V9eh /~*^ «\ vrst parketov
■ montaža in servis novega oz. obstoječega pohištva
r-
ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE DVORIŠČ, dovoznih poti in parkirišč. POLAGANJE robnikov in pralnih plošč. Izdelava betonskih in kamnitih škarp, izkopi ter odvoz materiala na deponijo, tt 041/680-751, 01/839-46-14, Adrovič&Co., Jelovška 10, Kamnik 5903
NAČRTOVANJE, ZASADITEV IN VZDRŽEVANJE vrtov, grobov in ostalih zelenih površin, svetovanje, tt 231-27-22, Larix, Lazič Anjuta s.p., Matajčeva ul. 1, Kranj 6143
Prevzamem vsa GRADBENA DELA z materialom ali brez. tt 031/442-779, 031/830-416, Kolgeci Nuha.s.p., Struževo 3 a, Kranj
6149
team
tel.: 04 236 93 00, Mob.: 031 643 720 email: mlinar.team(®siol.net
mansardno stanovanja strešna okna
obloge in toplotne izolacije stropov predelne stene
kmf   A/mstrong   BMP &Jr«*»
FLAMME DIMNIKI iz nerjaveče pločevine, sanacija starih dimnikov, dimniki za novogradnje, vrtanje dimnikov, ogled na objektu, tt 515-44-90, 041/634-656, Flamme.d.o.o., Potočnikova 11, Šk. Loka
6543
KROVSKO KLEPARSKA DELA, obnova dimnikov, barvanje napuščev Ljubljana okolica in Gorenjska. Pokrivamo s kritinami Bra-mac, Tondach, Esol, Decra, Gerard, Trimo, Benders, Creaton in ostalimi, tt 01/43-44-885, 031/875-222 SIPN GOSTIČ k.d., Tržaška c. 2, Ljubljana 8593
STROJNO IZDELOVANJE estrihov
Klemene, Pokopališka 10, Naklo
tel.: 04/25 718-13 041/632-047
Nudimo vam različne MARKIZE. Montaža po celi Gorenjski brez stroškov prevoza. Ro-letarstvo Berčan Matjaž, s.p., Mala vas 3a, Ljubljana, 01/5683-894, 041/630-700
6692
Izvajamo vsa GRADBENA DELA od temljev do strehe, notranji ometi, predelne stene, ometi fasad, kamnite škarpe, adaptacije, urejanje in tlakovanje z vašim ali našim materialom. Gradbenik Rexho in ostali, Adergas 13, Cerklje, 041/589-996_67i2
SERVIS PEN- PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. tt 2042-037, 041/691-221, Rogelj Matjaž s.p., Krašnova ul. 13, Kranj 87i3
Krovska, tesarska dela, pooblaščeni krovci za Bramac, Tondach, Esal, Salonit. Montaža strešnih oken Velux, izdelava napuščev, notranje izolacije in izdelava stanovanj, vrtne ute, nadstrešnice za avto, montaža sne-golovov, žlebov. Pogačar Andrej, s.p., Čopova 25, Lesce, 041/713-110 6958
(tanj	
	CsTRIHJ
STROJNI ESTRIH1
TEL: 04/233-01-42,6SM: 041/688-244 DJAKOVIČ STANKO s.p., J. Platiše Urani
Od temelja do strehe, notranju ometi, adaptacije, fasade, predelne stene, urejanje in tlakovanje, tt 041/561-838, Bytyqi Bene in ostali, Struževo 3A, Kranj 7243
Prevzamemo VSA ZIDARSKA DELA od temeljev do strehe, tudi fasade. Delamo hitro in poceni, tt 041/593-492, Bytyqi oče in sin,d.n.o., Cegelnica 48 b, Naklo 7244
Opravljamo vsa SLIKOPLESKAR-SKA NOTRANJA in ZUNANJA (fasade) DELA. Volčanšek Albin, s.p. C. B. Kidriča 7, Jesenice, telefon: 041/873-706, 58638-35
SLO-DOM ZAKLJUČNA DELA, stropi in stene Knauf, Rtgips, Armstrong, izdelava celotnih podstreh ter adaptacije stanovanj, laminati, okna, vrata in strešna okna Velux. Slavko Markotič s.p., Suška c. 28, Šk. Loka, 513-40-83, 041/806-751 7250
STROJNI OMETI - notranjih sten in stropov - hitro in po ugodni ceni. tt 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar.d.o.o., Zakal 15, Stahovica_7283
ODKUP, POSEK IN SPRAVILO LESA. tt 041/593-428 Tomič Marko,s.p., Hrib 2a, Preddvor 7356
POLAGANJE PARKETA (brušenje, lakiranje), laminata, PVC podov in montaža Knauf sistema, tt 041/970-923, GA-MA Ma-glovskv, d.n.o., Britof 120, Kranj 7493
VSE ZA VAŠO STREHO. ŠKRILJ KRITINA S STOLETNO TRADICIJO. TONDACH, CREATON, BRAMAC. STROKOVNA MONTAŽA IZDELKOV VELUX.
SONJA BLED, d.o.o., Jamova 14 BLED, tel.: 04 57 66 130, mob.: 041 662 127, e-mail: sonja.bled@siol.net
KNAUF-RIGIPS SISTEM suhe gradnje, izdelava mansardnih stanovanj, montaža predelnih sten, strešnih Velux oken, vgradnja drsnih vrat Orchidea in polaganje (n.p.) por-fido kamen. Štirn Vili,s.p., Breg ob Savi 47, tt 041 /567-507 7595
/\    "ZT 04/2316-800 041/323-823
DOM , d.o.o,. Sutno 93, Zobnico
STROJNI ESTRIHI, POLAGANJE PARKETA IN NC TLAKOV
Izvajamo vsa GRADBENA DELA, notranje omete, fasade, adaptacije, urejanje in tlakovanje dvorišč z vašim ali našim materialom. SGP BYTYQI SKALA, Struževo 3a, Kranj, 031/652-694 7743
ST4ANOVANJA
PRODAMO
Brez posredništva prodam STANOVANJE 2+2, stanovanje je mejno - Planina II, III, 2. nadstropje, visok blok, zelo urejen, razgled prečudovit, 97,3 m2. tt 040/61-46-46
1803
KRANJ, Planina I - 1 G 29,6 m2 v 3.nad., nizek blok, cena = 9,2 mio SIT, 1 SS 42 m2 v 5.nad. za 10,8 mio SIT, 2 SS + K 69,5 m2 v 4.nad., krajna lega, cena = 14,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
KRANJ, Planina II - 2 SS 68 m2 v 6.nad., takoj vseljivo, cena ■ 14,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
KRANJ, Vodovodni stolp - 1 SS 42 m2 v 3.nad., takoj vseljivo, cena = 11,3 mio SIT, 2 SS 54 m2 v 4.nad, nizek blok, CK, cena -13,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,_
KRANJ, Planina III - 2 SS 62 m2 v 7.nad. za 14,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Vodovodni stolp - trosobno stanovanje v hiši 81,2 m2, l.nad., zunaj garaža, CK na olje, cena = 15,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
KRANJ, center - 94 m2 + terasa 40 m2, l.nad., prenovljeno stanovanje, cena ■ 18,0 mio SIT in 99 m2, samostojen vhod, tudi za poslovno dejavnost, cena »22,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
ŠKOFJA LOKA, Frankovo n. -15 let staro 2 SS 58 m2 v 2.nad., cena ugodna, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
JESENICE - 2 SS 55 m2 v l.nad. za 8,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina II, ulica Rudija Papeža, dvosobno 68 m2, VI.nadstropje, lepo ohranjeno, svetlo, vsi priključki. Cena: ca 15 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323
KRANJ, Planina III, Trg Rivoli, dvosob-no+dva kabineta, nizek blok, adaptirano in zgledno urejeno. Cena: dogovor. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041 / 347 323_
KRANJ, Planina I, Ul. Janeza Puharja, garsonjera 30 m2, balkon, 6. nadstr, cena ca 8,8 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041 / 347 323 _
KRANJ, Planina I, Vrečkova ul., garsonjera 30 m2, 1. nadstr., nizek blok cena dogovor. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323
KRANJ, Planina III, 2 sobno 63 m2, sončno, takoj vseljivo, cena ca 16 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323
Bled, garsonjera 17 m2, obnovljena, takoj vseljiva. CENA: 4.928.000,00 SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si
Bled, enosobno stanovanje v III. nadstropju A.B., 44,5 m2, balkon s pogledom na Triglav, CENA: 13.419.120,00 SIT. Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si
Jesenice, enosobno stanovanje v II. nadstropju, 38 m2, odlično stanje! CENA: 6.776.880,00 SIT. Inf.: MAKLER BLED d.o.o.  04 576 7600, www.makler-bled.si
Radovljica - Lancovo, enosobno stanovanje, 43 m2, v I. nadstropju. CENA: 7.472.520,00 SIT. Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si
Jesenice, Plavž, vzdrževano enoinpolsob-no stanovanje v VII. nadstropju, 46 m2, CENA: 7.349.100,00 SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si
Bled, dvosobno stanovanje v alpskem bloku, II. nadstropje, 50,61 m2 površine, balkon, tel, KTV. CENA: 14.444.112,00 SIT. Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si
Radovljica, dvosobno stanovanje v nizkem stolpiču, 50 m2, kvalitetno obnovljeno, CENA: 13.866.456,00 SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si
Žirovnica, Moste, dvoinpolsobno stanovanje v izmeri 66,84 m2, takoj vseljivo, I. nadstropje. CENA: 12.620.256,00 SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si
Jesenice, Plavž, trisobno stanovanje v III. nadstropju, 78 m2, KTV, CK, velika sončna terasa. CENA: 11.242.440,00 SIT. Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 04 576 7600, www.makler-bled.si
Kranj-Žagarjeva:Zelo lepo 3SS,90m2, l.nad", vsi priključki+garaža. Ugodno ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
Šk.Loka-Podlubnik: 2SS,63m2, XI.nad, vsi priključki, zelo lepo, takoj vseljivo ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
POLJANE nad ŠK. Loko: V več stanovanjski hiši prodamo 3SS cca 140m2, lasten vhod + garaža + vrt, vseljivo takoj in 4SS, 140m2 stan. površine + neizdelana podstreha + vrt, lasten vhod, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
GOLNIK: 3SS, III.nad, nizek blok, vsi priključki, lepo vzdrževano, možna menjava za manjše stanovanje, pritličje ali I. nad. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,041/755-296, 040/204-661
KRANJ - PLANINA II: Nizek zelo urejen blok 2SS 68m2, II.nad, zelo lepa lokacija, vsi priključki, ugodni plačilni pogoji, oziroma dogovor. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661
BLED - LESCE -RADOVLJICA prodamo več 1SS.2SS in 3SS različnih cenovnih razredov, vsi priključki, cena in vseljivo po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: : 04/236-66-70, 041/755-296, 031/669-272
KRANJ - ČIRĆE, prodamo popolnoma obnovljena stanovanja različnih kvadratur, z vsemi priključki, lastnim parkirnim prostorom, vseljivo septembra 2002, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
Na voljo so še štiri stanovanja in sicer dvosobno stanovanje v pritličju 58,73 m2, v prvi etaži dvosobno stanovanje 61,70 m2 in trisobno stanovanje 89,70 m2 ter v mansar-di dvosobno stanovanje s kabinetom 75,50 m2. Pri nakupu obnovljenih stanovanj ni provizije. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
NEPREMIČNINSKA HIŠA
P.E. ŠENČUR, Delavska 24, http // www.frast.si
FR&ST
d.o.o. Kranj
GSM: 041/734-198 04/25-15-490
KRANJ - MLAKA - novogradnja - prodamo stanovanja; v pritličju 64,42 m2, 64,60 m2, ter 85,70 m2 v mansardi. Stanovanja so vseljiva takoj in opremljena z vsemi priključki. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - CENTER v popolnoma obnovljeni staromeščanski hiši prodamo: v mansardi; garsonjero, 30,20 m2 in enosobno stanovanje 55,60 m2; Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJSKA GORA - CENTER, prodamo adaptiran apartma 36 m2, pritličje, lastniško parkirišče, prevzem možen takoj, možnost menjave za stanovanje v Kranju ali Ljubljani z doplačilom. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, prodamo garsonjero 23,90 m2 stanovanjske površine, brez balkona, 1. nadstropje, opremljena kuhinja, vsi priključki. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
ŠKOFJA LOKA - KRANJ, NUJNO kupimo garsonjero za resno stranko. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - DRAŽGOŠKA ULICA, prodamo enosobno stanovanje 42,40 m2, 3. nadstropje, opremljena kuhinja, vsi priključki, vseljivo TAKOJ. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA II, prodamo enosobno stanovanje 39,20 m2, 5. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivo TAKOJ. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - CENTER, prodamo enosobno, popolnoma adaptirano stanovanje 48,20 m2, 2. nadstropje, opremljena kuhinja, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
REMIČN
KEPICA
AL E S TA
tel.: 583-65-00, 041/703-806
KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje 56,80 m2, 2. nadstropje nizkega bloka, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - ŠORLIJEVO NASELJE, prodamo dvosobno stanovanje 54,85 m2 stanovanjske površine, 2. nadstropje nizkega bloka, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA III, prodamo zelo lepo trisobno atrijsko stanovanje z lastnim vhodom in pokritim garažnim boksom, 86,85 m2 stanovanjske površine, nizek blok, terasa, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, vredno ogleda. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, prodamo urejeno dvosobno stanovanje z kabinetom, 69,50 m2, IV. nadstropje, zastekljen balkon, SZ -lega, opremljena kuhinja, vsi priključki, vseljivo junij 2002. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
Ljudska univerza Škofja Loka Fodlubnik la 4220 Škofja Loka tel. -.04/506-13-00 fax: 04/512-08-88
U
LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA
Srednješolski programi poklicnega, strokovnega in poklicno tehniškega izobraževanja:
PREDŠOLSKA VZGOJA EKONOMSKI TEHNIK
EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK (PTI) TRGOVEC
Vpisni pogoj za program PTI je končana šola za prodajalce, za ostale programe končana OŠ ali nedokončana katerakoli tri- ali štiriletna šola.
K vpisu vabimo tudi vse, ki se želijo prekvalificirati v zgoraj navedene programe.
Prekvalifikacija v program trgovec traja samo osem mesecev.
S predavanji pričnemo v septembru.
Prijave in informacije - telefon: 506 13 60
www.lu-skofjaIoka.si
LESCE - NOVOGRADNJA ob Vodnikovi ulici: 21 stanovanj od 47 do 100 m2 v pritličju, 1., 2. nadstropju in mansardi, lastni vhodi, garaže, nadstrešnice in parkirna mesta, otroško igrišče, zanimivi tlorisi, vseljivo: oktober 2002. Ujemite ugodne cene! ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 15
BLED - NOVOGRADNJA, vseljivo: december 2002. Naprodaj še dve dvosobni stanovanji v pritličju (55 m2) in 2+2 sobno stanovanje v mansardi (105 m2), terasa, klet, garaža, vsi priključki. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 15
LESCE: 98 m2, popolnoma novo štirisobno stanovanje v pravkar zgrajenem objektu, mansarda, velik balkon, veliko svetlobe, razgledi, vsi priključki, klet, nadstrešnica, vseljivo takoj. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 15
RADOVLJICA: 25,62 m2, garsonjera v 4. nadstropju, ohranjena, z opremo, cena po dogovoru, vseljivo takoj. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
BLED: 32 m2, enosobno stanovanje v 1. nadstropju, CK na elektriko, ohranjeno. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
UUBUANA-BEŽIGRAD: 56 m2, dvosobno stanovanje v 3. nadstropju, loža, klet, parkirno mesto v garažni hiši, vsi priključki, prodamo najboljšemu ponudniku! ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
KERN
NEPREMIČNINE
Tel 2021-353 Utistrot trg /:1 fGX.2022-566 lOOUhun,
RADOVLJICA: 56,06 m2, dvosobno stanovanje, 3. nadstropje, CK, balkon, klet, lepo ohranjeno, funkcionalna razporeditev prostorov, vsi priključki. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
ZAPUŽE: 63 m2, dvosobno stanovanje v 1. nadstropju, svetlo, vsi priključki, velik balkon, garaža, možen nakup z opremo ali brez. ALPDOM, d.d Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
RADOVLJICA: 71,75 m2, lepo trosobno stanovanje, visoko pritličje, ohranjeno, balkon, vsi priključki, klet, možen odkup garaže. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
ŠKOFJA LOKA center Na lepi lokaciji prodamo neizgotovljeno trisobno stanovanje 80 m2 v hiši. NEPI nepremičnine 511 04 20, 041 425-380
ŽIRI prodamo dvosobno 56m2 in trosobno 75m2 stanovanje v bloku. NEPI nepremičnine 511 04 20, 041 425-380
Škofja Loka-Frankovo naselje v pritličju prodamo 1SS 45,30m2, CK,Balkon zastekljen, KTV.TEL, primeren tudi za invalide VOGOPROM nepremičnine d.o.o. TEL04/513-82-40, 04/513-82-41.
Kranj-Planina 2, prodamo 2SS z dvema kabinetoma 94m2 , v 6nadstropju,stanovanje obnovljeno ,KTV;CK;TELEFON, VOGOPROM nepremičnine d.o.o. TEL;04-513-82-40 ali 04/513-82-41._
V Kranju na Planini 3, prodamo 1SS, 46 m2 ,KTV,CK,TEL;VOGOPROM nepremičnine d.o.o. TEL04-513-82-41 ali 04/513-82-40
Na ravnem sončnem in mirnem kraju v POLJANSKI DOLINI prodamo 700 m2 zazidljive parcele, VOGOPROM nepremičnine d.o.o. TEL.04/513-82-40 ali 04/513-82-41.
Struževo pri Kranju prodamo novo hišo staro 4 leta s poslovnim prostorom, VOGOPROM nepremičnine Tel:04/513-82-41 ali 04/513-82-40.
Škofja Loka, Frankovo naselje prodamo 2SS 46m2, v pritličju VOGOPROM nepremičnine d.o.o Tel:04/513-82-41 ali 04/513-82-40.
HRASTJE - v bližini Bistrice ob Sotli in PODČETRTKA na lepi sončni in mirni lokaciji prodamo bivalni vikend velikost 7x5 m na parceli 1300 m2, asfalt do vikenda, voda, elektrika VOGOPROM nepremičnine d.o.o. Tel.04-513-82-40 ali 04/513-82-41.
PLANINA I - gars., 27,40 m2, l.nad., zast. balkon, prazna, prodamo, Mike & Co d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
agradex
\ *mt NEPREMIČNINE Z LICENCO www.gradex-ge.si
'IjjSL Tel: 04/23 62 681 gsm: 041758755
TRŽIČ - Deteljica, gars., 20,48 m2, VIII.nad., prazna, prodamo, Mike & Co.d.o.O., 20-26-172, 236-49-21_
KRANJ - center, 1 sobno, meščansko, 48,20 m2, II.nad., adaptirano, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
PLANINA III - 1 sobno, delno mansardno stan., 46,80 m2, VIII.nad., prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21_
PLANINA I - 2 sobno, 53,40 m2, IV.nad., nizek blok, lepa lokacija, prodamo,. Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21_
ŠKOFJA LOKA - Partizanska, 2 sobno, 55,93 m2, II.nad., prazno, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
PLANINA I - 2 sobno, 56,80m2, II. nad., nizek blok, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21_
PLANINA I - 2,5 sobno, 54,80 m2, IX.nad., lep razgled, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
KRANJ - Partizanska, 2.5 sobno, 50,40 m2, pritličje z možnostjo izdelave atrija, lepa lokacija, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
VODOVODNI STOLP - 2,5 sobno, 63,50 m2, IV. nad. nizkega bloka, potrebno adaptacije, ugodno prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
TRŽIČ - 3 sobno, 58,97 m2, l.nad., klas. ogrevanje, delno obnovljeno, ugodno prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
KRANJ - okolica, 3 sobno v večstanovanjs-ki hiši z upravnikom, mansardno, 65,35 m2, II.nad., delno obnovljeno, vrt, ugodno prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
KRANJ,Zlato polje, prodamo v novejšem bloku garsonjero 29 m2,opremljeno,IV nad., KATV, tel. Cena po dogovoru. J&T.04-531 44 24,031-322 246
BLED, prodamo lepo 2ss v pritličju stanovanjskega bloka v bližini centra z garažo. J&T, 04- 531 44 24, 041- 738 454
KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 57 m2 v 3.nad., predelano v 2,5 SS, cena = 13,8 mio SIT, 2 SS + K 63 m2 v 4.nad., CK pred vrati, cena ■ 13,8 mio SIT, K3 KERN d o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
KRANJ Zlato polje, obnovljeno 1ss+k, 41,40 m2/ll, 11,1 mio SIT, ŠENČUR prodamo novo stanovanje v hiši s posebnim vhodom, 2ss, 68m2/i in klet primerna tudi za poslovne dejavnosti, 20 mio sit. Kr. Šorlijevo nas.2 ss,54,13 m2/IV. potrebno obnove, 15,4 mio SIT. Tržič Bistrica 1 ss. 41,67 m2/IV., vsi prikjuč. zaprt balkon, 9 mio SIT, KRANJ Šorlijevo nas. 2ss, 54, 85/II + 4.40 m2 kleti, vsi prikl.nizek blok, 14,7 mio SIT oz. po dogovoru, KRANJ Zlato polje 2 ss. 61,20 m2/ll, etažna CK, cena po dogovoru, KRANJ Planina II 68,30 m2, vsi prikl.nizek blok, 16,7 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE. 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 5870
NEPREMIČNINE
NT - Kranj
65-360,2365-361
Tihojia s športniki na Ermanovcu Veliko zanimanje za Besnico
V nedeljo, 2. junija, od 15. ure naprej bomo na Ermanovcu.
Sovodenj - Šport-glasba-ples bo to nedeljo, vreme nam bo kot kaže naklonjeno, prva prireditev, ki jo Planinsko društvo Sovodenj skupaj z Gorenjskim glasom in Radiom Cerkno pripravlja pri planinski koči na Ermanovcu. Prireditelji, Planinsko društvo Sovodenj, napovedujejo zanimivo in veselo srečanje z nekaterimi znanimi športniki in športnicami. Povabili so motokrosista Sandija Sedeja, ultramaratonca Marka Vojsko, al-pinistko Martino Čufar in alpinista Marjana Manfredo, smučarsko tekačico v sprintu Andrejo Mali, člana mladinske ekipe v smučarskih skokih Roka Benkoviča, triatlonca Mira Kregarja, vodstvo oziroma predstavnike moške ekipe Odbojkarskega kluba Kamnik in druge. Športnike oziroma alpiniste bodo predstavili novinarji in predstavniki prireditelja, med pogovori in po predstavitvi pa bo igral ansambel Tihojia.
Na Ermanovcu je bila v zadnjih letih že vrsta prireditev Planinskega društva skupaj z Gorenjskim glasom, zato vam večini pot najbrž ni nepoznana.
Vseeno pa še enkrat zapišimo, da se do koče lahko pripeljete z avtomobilom. V Škofji Loki v križišču pri Petrolu zavijete levo na Spodnji trg in potem v Poljan-
Od 7. do 9. junija otroška veselica, revija z narodnozabavnimi ansambli in humorjem, 11. gorenjsko prvenstvo harmonikarjev. Gorenjski glas glavni medijski sponzor.
k run j - Od 7. do 9. junija bodo v Mesnici prireditve pod naslovom Besnica 2002. V petek, 7. junija, bo pod velikim šotorom pri šoli v Besnici od 17. ure naprej Velika otroška veselica z Romano Krajn-čan, čarodejem, klovnom in veselimi igrami, za razpoloženje pa bo v nadaljevanju skrbel ansambel krila. V soboto, 8. junija, ob 20. uri bo 3. revija narodnozabavnih ansamblov, glasbe, plesa in humorja. Nastopili bodo poznani ansambli in skupine. Osrednja prireditev pa bo v nedeljo, 9. junija, ko se bo ob 14. uri začelo 11. gorenjsko prvenstvo harmonikarjev.
V nedeljo bo igral ansambel Tihojia s pevko Renato.
sko dolino do Trebije. Na Trebiji pred Domom in ostrim levim ovinkom zavijete desno v klanec in po nekaj deset metrih levo, potem pa osem kilometrov naravnost po asfaltu in prišli boste pred kočo na Ermanovcu. Iz Kranja do Ermanovca pa imate z avtomobilom slabo uro vožnje.
Še enkrat pa naj vas že zdaj spomnimo, da bo priljubljena prireditev s citrarji in Gorenjkami
ter Gorenjci meseca na Ermanovcu v nedeljo, 16. junija. Citrarji se lahko prijavijo na Planinsko društvo Sovodenj, 4225 Sovodenj, v prijavi pa napišejo ime in priimek, naslov, telefon, kratek življenjepis in tri skladbe, ki jih lahko zaigrajo.
Na svidenje pojutrišnjem popoldne na Ermanovcu. Prireditev se bo začela ob treh popoldne.
Andrej Žalar
Narodnozabavni ansambli, plesne skupine in humoristi se še vedno lahko prijavijo na naslov: TAiri-stično društvo Besnica, Zg. Besnica, Na Čepuljah 25, 4201 Zg. Besnica, tel.: 04/25-03-109, 04/25-03-152, GSM: 041/880-911, 041/884-678 in 031/638-699.
V nedeljo, 9. junija, na 11. gorenjskem prvenstvu pa bodo harmonikarji zaigrali po eno skladbo. Zaželene so predvsem slovenske narodne oziroma ljudske viže. Tekmovalci bodo razvrščeni v pet starostnih skupin. Sicer pa na Gorenjskem prvenstvu lahko tekmuje harmonikar, ki ima stalno bivališče na širšem območju Gorenjske. V drugem delu tekmovanja pa bodo nastopili harmonikarji iz drugih krajev, da si bodo pridobili pravico za nastop na tekmovanju za 22. Zlato harmoniko Lju-bečne. Strokovna komisija bo iz-
Nakupujm
rijetneje!
31. maj ob 11. uri na Jesenicah
Izberi svoi popust.
Na otvoritveni dan in vse ponedeljke v juniju boste v novem trgovskem centru MERKUR na Jesenicah nakupovali 5,10, 25, 50 ali celo 100 % ceneje.
Ce,«.nev„,jJJ^ $kupaj.
brala najboljše harmonikarje iz vsake skupine in absolutnega gorenjskega prvaka. Občinstvo pa bo izbralo svojega prvaka, ki bo prejel zlati znak TD Besnica. Prvi tri-
je harmonikarji po številu točk v starostnih skupinah od I. do V. ne glede na skupino se po končanem prvem delu tekmovanja uvrstijo v finalno tekmovanje za gorenjskega prvaka. Finalno tekmovanje bo na programu takoj po tekmovanju skupine Gostje. Harmonikar bo v finalnem tekmovanju zaigral eno skladbo po lastni izbiri, vendar ne tekmovalne iz prvega dela tekmovanja. Zmagovalec - gorenjski prvak pa bo tisti, ki bo v prvem delu in v finalu dosegel najvišje število točk.   Andrej Zalar
Juhuhu na Jezerskem
Glasbena skupina Krila, ki bo
prihodnji konec tedna v petek, 7. junija, nastopila v Besnici, pripravlja to soboto in nedeljo bogat program glasbe in animacije pri Planšarskem jezeru na Jezerskem. Jutri, 1. junija, od 14. ure naprej bo veselo srečanje z različnimi zabavnimi igrami. V nedeljo pa se bo prireditev pod naslovom Juhuhu vikend je tu nadaljevala po sobotnem začetku ob 13. uri. S čarode-
Festival koračnic
Mengeš - Šesti festival koračnic ob občinskem prazniku v Mengšu bo v soboto, 8. junija, v letnem gledališču. Nastopilo bo šest godb in gostje iz Slovenj Gradca. Program se bo začel že ob 16. uri z nastopi godb po različnih krajih v občini, nadaljeval po 18. uri v letnem gledališču in s predstavitvijo mladoporočencev v srednjeveških oblačilih. Od 21. ure naprej bo veselo z ansamblom Slamnik iz Mengša. Če bo vreme slabo, bo prireditev v Kulturnem domu Mengeš. Medijski sponzor Gorenjski glas. A.Ž.
jem, humoristom, klovnom in glasbo ter igrami bo veselo do 19. ure.
Glasbena skupina Krila, ki je začela delovati pred tremi leti, se je letos spomladi razširila v petčlansko zasedbo. A.Z.
Veleslalom Pod Skuto
Jezersko - V nedeljo, 2. junija, ob 10. uri bo na ledeniku Pod Skuto 9. tradicionalni lovski veleslalom za pokal kristalnega gamsa. Priljubljeno srečanje pa so letos razširili. Zato vabijo v nedeljo tudi ljubitelje narave in gojitelje lovstva na ledenik Pod skuto. Tekmovalci se lahko prijavijo eno uro pred začetkom tekmovanja. A.Ž.
STREŠNIKI ^j^i
Malenska vas 12, 8216 Mirna Peč tel.: 07/307 89 90  mob.: 041/630 072 E-mail: golob.marjan@volja.net
- Nudimo količinske in gotovinske popuste
- Organiziramo prevoz naših izdelkov
- Kakovost je preverjena na inštitutu za preiskavo materialov
- Vsi izdelki so globinsko barvani (za lepši izgled strehe in daljšo življenjsko dobo pa poskrbi še akrilni premaz) - izdelani z dodatkom plastifikatorja in na izbiro v šestih barvah
Izdelki so izdelani iz domačih materialov po evropski tehnologiji
Kupite 4 gume Michelin in 1 pojdite na počitnice zastonj!
" -m
NAJBOLJŠE LASTNOSTI SO TISTE KI TRAJAJO
BOLTEZ
Del. čas od 8. do 19. uro, ob sobotah od 8. do 12. ur«.
Telefon: 04/20 14 050 www.boltez.si
BOLTEZ
MICHELIN
KRANJ Center 2 SS, 55 m2/PR, vsi priklj.
12.4 mio SIT, GOLNIK 2 ss 56,10 m2/ll, vsi Priklj. 11,5 mio SIT, KRANJ Vodovodni stolp, lepo, obnovljeno 3 ss, 73,80 m2/lll, vsi priklj. 18 mio SIT, KRANJ Stražišče obnovljeno v hiši s posebnih vhodom, lepo 3 ss+k, cca 110 m2,ll4m2vrta, 19 mio SIT, TRŽIČ 2 ss v hiši s posebnim vhodom, 68 m2, vrta 465 m2,
14.5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041 /333-222
KRANJ Planina II, 2 ss, 68.30 m2/ll, nizek blok, vsi priklj., V lega, 16.7 mio SIT, TRŽIČ obnovljeno 3 ss, 59 m2/l, klasično ogrevanje, 8.2 mio SIT.KRANJ Planina I 3 ss, 77,70 m2/ym, balkon, lega S,V,J, 16 mio SIT, TKRŽIČ Bistrica starejše 1 ss, 48 m2, klasično ogrevanje, 7,3 mio SIT, TRŽIČ Bistrica lepo obnovljeno 3 ss 79,50 m2/PR, 15 mio SIT, ŠK.Loka manjše 233, 48 m2/VIII, lep razgled, vsi priključki, vseljiv, nov. DOM NEPREMIČNINE « 202-33-00, 041/333-222 6235
domplan
družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14
GSM: 041/647-433
STANOVANJE PRODAMO
' v Kraniu blizu vodovodnega stolpa prodamo v starejši hiši obnovljeno trosobno stanovanje v I, nadstropju, etažno centralno ogrevanje, v izmeri 97,00 m2; ' na Planini I. v Kranju prodamo 2 + 2 kabineta stanovanje v VI. nadstropju, izmere 91 m2; ' v Kranju. Savska loka, prodamo obnovljeno trosobno stanovanje s centralnim ogrevanjem v I. nadstropju, izmere 85,60 m2,
' v Kranju blizu avtobusne postaje prodamo lepo ohranjeno štirisobno stanovanje v VIII. nadstropju, izmere 87
m2;
' na Planini II. v Kranju prodamo 2 sobno stanovanje v II. nadstropiu, izmere 68 m2; ' na Planini I. v Kranju prodamo 2 + 2 kabineta stanovanje (prenovljeno), v 10. nadstropju, v izmen 88,8 m2;
' na Bistrici pn Tržiču prodamo obnovlieno dvosobno
stanovanie v IV. nadstropiu, izmere 61 m2;
' v Kranju - Sorlijevo naselje prodamo obnovljeno
dvosobno + kabinet stanovanje v pritličju, izmere 67,6
m2;
' v Savski loki v Kranju prodamo starejše dvosobno stanovanie v mansardi, brez centralnega ogrevanja, v izmen 51,7 m2;
' V Kranju na Savski cesti prodamo dvosobno stanovanie v pritličju v izmeri 55 m2;
' v Kranju na Planini I. prodamo 3-sobno + 2 kabineta stanovanie, III. nadstropje, v izmeri 103,7 m2; ' v Kranju na Planini II. prodamo manjše enosobno stanovanje v VII. nadstropju, izmere 39,1 m2; ' v Kraniu na Planini I. prodamo dvosobno + 2 kabinete stanovanie v I. nadstropju, izmere 88,50 m2; ' na Planini I. v Kraniu prodamo dvosobno ♦ kabinet stanovanie v IX. nadstropju, izmere 54 m2; STANOVANJE - ODDAMO V NAJEM: ' v Preddvoru - v alpskem bloku oddamo v naiem ^Premljeno trosobno stanovanje, v izmeri 84 m2;
"a Planini II, v Kranju oddamo v najem dvosobno s'aiovanje v II. nadstropju, Izmere 68 m2; HIŠE ■ PRODAMO
' v StražSću pri Kranju prodamo atnjsko hišo na parceli velikosti 454 m2;
' na Golniku prodamo zelo lepo atrijsko hišo na parceli,
velikosti cca 550 m2 - ugodna cena; ' blizu Beguni na Gorenjskem prodamo staro meščansko vilo s cca 400 m2 stanovanjske površine na parceli
velikosti 2600 m2;
* v Čirčah pri Kranju prodamo stanovanjsko hišo z gostinskim lokalom in urejenim parkirnim prostorom; ' Krani - bližnja okolica, prodamo družinsko enonad-stropno hišo z 345 m2 bivalne površine in kletjo na parceli velikosti 1400 m2 (hiša je prenovljena); ' v Podbrezjah prodamo visokoprrtlično hišo z gostinskim lokalom v obratovanju in svojim parkirnim prostorom, na parceli velikosti cca 1000 m2; ' v Cerkljah na Gorenjskem prodamo pritlično hišo, lonsa 12 x 11 m 2, na parceli velikosti 572 m2;
v Radovljici prodamo pritličje enonadstropne stanovaniske hiše in prizidek z garažo za dva avtomobila ha parceli velikosti 980 m2; ' v Podbrezjah prodamo starejšo hišo na parceli, ve-likosti 430 m2;
POSLOVNI PROSTOR - prodamo
na Jesenicah blizu železniške postaje prodamo Poslovne prostore, primerne za pisarne, v II. nad-f'opju, v izmeri 307 m2;
v neposredni bližini Kranja prodamo več skladiščnih Prostorov v skupni izmeri cca 450 m2 - lahko tudi po delih;
• Planini III. v Kranju prodamo gostinski objekt, del-!*> opremljen, velikosti 78 m2;
v Kraniu blizu avtobusne postaje prodamo poslovne Prostore v III, nadstropju, v izmeri cca 135 m2 , primerno *a Pisarne (možnost prodaie tudi manjših kvadratur);
v Kranjski Gori prodamo postavni prostor v IV. grad-peni fazi, pritličje, v izmeri 136 m2;
v bližini Kranja prodamo dve hali po 400 m2 (primerno za skladišče ali trgovino) m zazidljivo parcelo v ve-likosti 860 m2 za poslovni obtekt;
v Kranju na Primskovem prodamo v mansardi Postavne prostore v izmeri cca 150 m2;
v Kranju - Zlato polje prodamo poslovni prostor v PWju, v izmeri 42 m2; POSLOVNI PROSTOR: - oddamo v najem
v čirčah pri Kranju oddamo v najem pisarniške prostore v izmeri 80 m2;
v Centru mesta Kranja oddamo v naiem več poslovnih Prostorov različnih velikosti v I, in II. nadstropju;
v Naklem na Goreniskem oddamo v najem tn pisarne J L nadstropju, v skupni izmen 48 m2;
ha Planini I v Kranju oddamo v naiem poslovni prostor v izmeri cca 55 m2;
"v Srednjih Brtnjah ob glavni cesti Kranj-Škofja Loka oddamo v najem dva prostora (hala) po 100 m2, Pnmerno za skladišče;
v Kranju na Pnmskovem oddamo v najem poslovni Pfostor v pritličju, izmere cca 32 m2 - samostojni vhod;
v Kranju na Pnmskovem (Jezerska cesta) oddamo v naiem poslovni prostor v pritličju, izmere 44 m2 -samostojni vhod; PARCELA - PRODAMO:
v Kranjski gori - Podkoren prodamo zazidljivo parcelo v smeri 2.500 m2;
^ncu P" Škofji Loki prodamo zazidljivo parcelo z sraabenim dovoljenjem v izmeri 980 m2;
"a Zg. Jezerskem prodamo zazidljivo parcelo, ve-*°*O0i1800 m2;
36nn       prodamo zazidljivo parcelo velikosti cca m2 za postavni ali poslovno stanovanjski objekt; tpn! ^zerskem Prodamo 2 ha travnikov m gozda, od
yiKEND PRODAMO
na Doleniskem prodamo vikend hišo na zelo lepi ggl, velikosti 1176 m2; VIKEND PARCELA
Da^uOŠtom     Kraniem - Pševo prodamo vikend «rceio v izmeri 1166 m2; ''"END • ODDAMO V NAJEM: na Sveti Barban nad Škofjo Loko oddamo v najem ^njs, vikend-brunarico, tlorisa 16 m2;
KUPIMO STAREJŠA STANOVANJA ALI HIŠE
2ArnT«?0RN0ST IN STROKOVNOST ZAGOTAVLJATA ZANESLJIVOST IN USPEH.
TRŽIČ 3 ss adaptirano, ugodno prodam. TT 031/403-939,050/641-237 &ao?
KRANJSKA GORA - BEZJE, 3 ss, 71 m2, 3.nad., opremljeno, prodam za 16 mio SIT. « 041/767-424 7536
Na Jesenicah na C. železarjev prodam GARSONJERO v izmeri 26 m2. V 031/857-945 ?eo?
Prodam 2 sobno STANOVANJE, 55 m2, Kranj-Zlato polje, popolnoma obnovljeno, vredno ogleda, kuhinja opremljena, tt 041/681-510 7609
Prodam 1 ss na Planini, 44 m2, v 11. nadstropju, cena po dogovoru. tT 512-75-75, 031/866-105_7664
Prodam STANOVANJE na Drulovki. tr 041/63-00-88 7696
ŠKOFJA LOKA - Frankovo, GARSONJERA (28m2), pritličje, obnovljena, opremljena, cena 8,8 mio SIT. IT 23 15 600, 040/200-662 PIANOVA NEPREMIČNINE 7753
KRANJ - ČIRĆE: v hiši prodam 3 ss in 1 ss, z vrtom. Inf. tr 041/672-917 7798
Prodamo 4 sobno atrijsko STANOVANJE v dveh etažah z lastnim vhodom na Planini III, blizu avtoceste. "B 031 /413-329 7soe
VARSTVO
Iščemo VARSTVO za eno leto starega otroka na relaciji Šk. Loka-Kranj. V 231-18-74
7825
VOZILA DELI
"CITROEN" AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, ODKUP avtomobilov. IT 50-50-500_6b03_
Kupim POLO ali CLIO od I. 95/2000. tr 040/315-388 7558
Prodam GUME GOODYEAR dim 165/70/13 (letne), tr 041/950-139 7629
AVTOPLAŠĆI rabljeni 13 - 16 col, zimsko letni od 2000-5000 SIT. tt 031/762-947
7699
AVTOMOBILSKE GUME 155/70 R 13, 175/70 R 13, 175/70 R 14 in GUME za R 4, prodam, tr 5963-268 ma
Prodam odlično ohranjeno PRIKOLICO za osebni avto. V 5725-359 7722
VLEČNE KLJUKE - PRIKOLICE montaža in vpis. Drole Boris, s.p., Zg. Bitnje 312, Žabnica, 041/896-134 7767
VOZILO KUPIM
NAJUGODNEJŠI ODKUP POŠKODOVANIH IN CEUH VOZIL od I. 90 dalje. Avto Jakša, Orehovlje 15 a, Kranj, 204-11-68 ali 041/730-939_M87_
Kupim R ČUO I. 93-96, 5 vrat. tr 041 /843-845 7858
VOZILA
ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1990, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO,d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), tT 5134-148, 041/632-577_5133
ODKUP-PRODAJA-PREPISI RABLJENIH VOZIL. Mepax,d 0.0., Planina 5, Kranj, tr 23-23-298,041/773-772 6447
VOLVO V 40 KARAVAN, 1.8 GDI, I. 98. metalik moder, vsa oprema, 76000 km. IC AVTO Primskovo, 041/608-666 7355
Tro Svobode 6, 4290 Trilč, Slovenija t«l.: 5964-550, 5924-300 prlmm.trzic99fol.net, http://aaenciJa-prlmo.al
RENAULT SENIC 1.6 E, I. 99, vsa opre-ma+zimske gume, servisna knjiga. IC AVTO Primskovo, 041 /608-666 7366
RENAULT MEGANE BREAK 1.9 DTi, I 2000, metalik rdeč, klima, 52000 km. IC AVTO Primskovo, 041/608-666 7368
RENAULT MEGANE BREAK 1.9 dTi, I, 2000, metalik zelen, klima, 56000 km. IC AVTO Primskovo, 041/608-666 7369
WV POLO 1.4 3 v, comfortline, L. 2000, rumen, 30.000 km, kot nov. IC AVTO Primskovo, 041 /608-666 rSTO
ŠKODO FAVORIT GLX, I. 94, lepo ohranjeno, garažirano, prodam, tr 031/330-516
CLIO 1.4 RT,LET 99, ČRN, 3V, REG 12/02, EL OPREMA, 2X AIR BAG, MEGL, 1.LASTNICA, 1.450.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL 04-5319-118
SEAT, TOLEDO 1.9 DIESEL.LET 96, MET MODER, KLIMA, EL OPREMA, 1.LASTNICA, SERVISNA, S STREHA, REG 9/02, 1.380.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
ESCORT 1.6 KARAVAN,LET 95, BEL, SERVO, AIR BAG, ROLO, SANI, 890 000 SITAVTO LESCE D.O.O.. TL. 04-5319-118
CITROEN, XANTIA 2.0 KARAVAN,LET 98, SREBRNA, AVT KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, EL OPREMA, 1.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
FIAT, MAREA 2.0 HI_X UM, LET 99, 41.000 KM, MET SIVA, AVT KLIMA, 4X AIR BAG,ABS, ALU, EL OPREMA, 1 880.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
CLIO 1.2,LET 99, 44.000 KM, BEL, REG 10/02, 3V, OHRANJEN, 1.290.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
ASTRA 1.8 CD AVTOMATIK.LET 93, MET SIVA, ABS, AIR BAG, EL OPREMA, 4V, OHRANJENA, 690.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
VOLVO, S 60 2.4.LET 2001, 11.000 KM, MET MODER, AVT KLIMA, 6X AIR BAG, ALU, REG 5/03, TEMPOMAT, MEGL, BORD C, AR CD, SERVISNA, KOT NOV, 5.750.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
ITD+ nepremičnine
Slovenski trg 8,4000 Kranj tel/tac 2366-670,2366-677
6SM:041/755-296 E-fvWLtrinepremicnlne 0 sioDiet IPRI NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VAS DELAMO ZANESLJIVO, HITRO IN UGODNO,
■ I I V. 1 ■■■ I
M
MEGANE 1.9 DTI,LET 99, 73.000 KM, BEL, 5V, KLIMA, 4X AIR BAG, ABS, EL OPREMA, OHRANJEN, 2.290.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
DAEVVOO, NUBIRA 1.6 KARAVAN, LET 97, MET ZELENA, 1.LASTNICA, EL OPREMA, 2X AIR BAG, 1 060.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
CLIO 12 RL.LET 95, ZELEN, 5V, SERVISNA, 650.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
RENAULT, MASTER 2. DTI FURGON, LET 99, ORANŽEN, POVIŠAN + PODALJŠAN, SERVISNA, 2.490.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL: 04-5319-118
PASSAT 1.8 CONFORTLINE, LET 98, 75.000 KM, MET MODER, KLIMA, EL OPREMA, 4V, 2.290.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
PASSAT 1.8 T VARIANT, LET 98, 79.000 KM, MET MODER, AVT KUMA, USNJE, EL OPREMA, OHRANJEN, 2.850.000 SIT. AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
MONDEO 2.0 GHIA KARAVAN,LET 98, 80.000 KM SREBRN, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, EL OPREMA, AR, LES, OHRAN-JEN.1.990.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
LUPO 1.0,LET 99, 33.000 KM, BEL, REG 5/03, 2X AIR BAG, AR, 1.270.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
PROTON, PERSONA313.LET2000, MET SIV.1.LASTNIK, SERVISNA, 3V, KLIMA, AIR BAG, ALU, 1.390.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
OGLEJTE SI VSO NAŠO PONUDBO VOZIL S SLIKAMI, TER KORISTNE NASVETE Z IZRAČUNOM REGISTRACIJE ZA VAŠE VOZILO NA NAŠI INTERNET STRANI WWW.AVTO-LESCE.SI
-PRODAJA VOZIL, PREPISI VOZIL, ODKUP VOZIL, MENJAVA, CENITVE VOZIL VSAK DAN 8-18, SOBOTA 8-12, AVTO LESCE D.O.O.TEL: 04-5319-118
Alfa Romeo 156 2.0 16V, letnik 2001, črne barve, 3.500 km, klima, ABS, 4* air bag, dcz, es, volan in prestavna ročica v usnju, radio..., cena 4.090.000 Sit, Avto Mlakar Podboršek, d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/20 19 308
LADA NIVA 16, LETNIK 1993, REG. DO 20.03.02, BELE BARVE, 86.000 KM LEPO OHRANJENA, CENA: 300.000,00 AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA CESTA 30, KRANJ, TEL. 04/ 20 19 308
RANGE ROVER 4,6, LETNIK 1997, REG.DO 11/2002, 135.000KM, LEPO OHRANJEN, VSA OPREMA. CENA: 5.500.000,00 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, 4000 KRANJ TEL.04/20 19 308
FIAT UNO 60S, LETNIK 1993, REG.DO 10.4.2002, MODRE BARVE, 84.000 KM CENA: 295.000,00. AVTO MLAKAR PODBORŠEK LJUBLJANSKA C.30, TEL. 04/20 19 308
MAZDA 626 1,8 16V, LETNIK 93/94, KREM BARVE, 170.000 KM, REG. DO5/2002, LEPO OHRANJEN, 4 + EL.STEKLA, CZ, SERVO, KLIMA, CENA 700.000,00 AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA CESTA 30, KRANJ, TEL. 04/20 19 308
ALFA ROMEO 147 2.0TS, LETNIK 2001, 2.000KM, NI.REG., METALIK ZELENE BARVE, VSA OPREMA + USNJE CENA 4.150.000,00 AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ TEL: 04/20 19 308
RENAULT MEGANE 1,9 DTI KARAVAN, LETNIK 2000, 60.000KM, METALIK GRAFITNA BARVA, KUMA, SERVO VOLAN, ES, DCZ, CENA: 2.450.000,00 SIT1 3 MESECE GARANCIJE! AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ TEL.:04/20 19 308
VW GOLF JXD 1,6, LETNIK 1989, BELE BARVE, 160.000 KM, REG. DO 5/2002, CENA : 410.000,00 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C. 30 KRANJ,TEL. 04/20 19 308
FORD MONDEO 1,8 KARAVAN, LETNIK 96/97, METALIK MODER, NI REG., KLIMA, AIR BAG, ABS, CZ, EL. STEKLA, CENA: 1.550.000,00, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, UUBLANSKA C.30, KRANJ TEL.:04/20 19 308
FIAT STILO 1,6 DYNAMIC, LETNIK 2002, 6.000KM, METALIK ZELEN, 6XAIR BAG, KLIMA, SERVO VOLAN, ABS, ASR, MSR, EL OGLEDALA, DCZ... CENA: 2.990.000,00 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA C 30 KRANJ TEL.: 04/20 19 308
FIAT STILO 1.9JTD DYNAMIC, LETNIK 2002, 7.000KM, METAUK MODER, 6XAIR BAG, KLIMA, SERVO, UTA PLATIŠČA, DCZ, ES, ABS, ASR, MSR, USNJEN VOLAN,... CENA. 3.350.000,00, AVTO MLAKAR PODBORŠEK LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL 04/20 19 308
FIAT STILO 2,4 ABARTH SELESPEED, LETNIK 2002, METALIK ČRN, 6XAIR BAG, DCZ, ES, ABS, ASR, MSR, NAVIGACIJA, AVTOMATSKA KLIMA, LITA PLATIŠČA,... CENA: 4.130.000,00, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ TEL.: 04/20 19 308
PASSAT 1,6 GL, LETNIK 1996, 150.000KM, RDEČ, KLIMA, 2XAIR BAG, ES, CZ. CENA: 1.370.000,00 AVTO MLAKAR PODBORŠEK LJUBLJANSKA C.30, KRANJ TEL.: 04/20 19 308
Prodam DEWOO RACER, I. 96, reg. do 4.4.2003 tr 031/837-349 7570
FIATTIPO 2.0,1, 93, usnje, klima, dodatna oprema, cena 420 000 SIT IC AVTO Primskovo, 041/608-666 7585
RENAULT CLIO, I, 99, 1.4 RTX, 60.000 km. IC AVTO Primskovo, 041/608-666
7588
Prodam R 4 GTL, I. 91, 126000 km, bele barve, nove gume, reg. do 10/02, cena 130.000 SIT. tT 031/535-151 76io
SUBARU LEGACY KARAVAN 1.8 GL, 4 WD, I. 93, bele barve, cena 680.000 SIT IT 041/626-915 76i7
Prodam BMW 316 COUPE, I. 86, neregistriran, vozen, tr 041/582-497, 01/3627-234, zvečer 78is
I tj Bratov Praprotnik 10, NAKLO H-^-J Tel /fax: 04/2576052
PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH ^ SISTEMOV TER ^J*>> AVTOMOBILSKIH
BLAŽILCEV wMONROE?
BMW 730 i, . 91, zelo ohranjen in AUDI 90,1. 90, možna menjava. IT 041/719-077
7619
Prodam SUZUKI SWIFT 1.6 I. 91, reg. celo leto, dodatna oprema, tr 041/457-109
7621
Prodam R 4 GTL, I. 92, bež barve, 1. lastnik, servisiran, garažiran, reg. do 20.11., cena 170.000 SIT. IT 204-17-17 7622
Prodam SCIROCCO VW. I. 82, registriran do 3/03, cena po dogovoru, tr 232-6839
7628
ALFA 33 1.5, I. 1991 +4 dodatna platišča, prodam. "B 51-21-758 ' /64i
Prodam LADO NIVO 1.7 i, I. 96, reg do sept. 2002, bele barve, tr 5957-553 7663
Prodam JUGO 60, I. 91, reg. do 5 2 2003, 5 prestav, 1. lastnik, cena
150 000 SIT. tT 040/270-817_rev
Prodam R 5 CAMPUS, I. 88, dobro ohranjen, cena 90.000 SIT. tr 041/525-782
7686
Prodam dobro ohranjen AVTO ŠKODO FAVORIT, I. 93. tT 531-86-64 7718
Prodam JUGO 55, I. 89. reg 27.5.2003. TT 041/283-461_7720
Prodam FORD FIESTA I. 87. tr 031/271-
151 7731
OAD
NEPREMIČNINE
Hotel Grajski dvor, Kranjska c. 2, 4240 Radovljica, tel.: 04/531-44-24, 031/322-246, 041/703-839
Ugodno prodamo R 5 FIVE 3 v I. 95, R 19 1.4 RT I. 94, MEGANE RN 1.4 I. 96, TRAF-IC FURGON I. 98, AUDI 80 1.8 I. 91, HYUNDAI LANTRA I. 96, FIAT TIPO I. 93, FIAT UNO I. 97, KIA CLARUS 1.8 I. 98, TRAFIC FURGON testno, ugodno I. 2002, cena 3.470.000 SIT. Za vsa vozila možen kredit brez pologa Vozila so servisirana, tr 278-0011 ali 278-0012 RENAULT PREŠA.d.o.o., Cerklje_7734_
POLO 1.4, I. 96, prodam, tr 041/366-664 7735
ŠKODO FAVORIT I. 91, prodam, tt 041/375-570_ttm
R 19 RT, I. 93, prodam, tr 25-91-263
RENAULT CLIO 12 FIDJI I. 97, reg. do 14/7, svetlo rdeče barve, lepo ohranjen, nikoli karamboliran, CDZ, cena 820.000 SIT. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko, tr 275-93-93 7738
RENAULT CLIO CONFORT 1.4 I. 98, reg. do 22/7, 85000 km, lepo ohranjen, nikoli karamboliran, cena 1.040.000 SIT. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko, 275-93-93 7739
99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz
RGL
studio: 01/5880-400 marketing: 01/5880-433
Radio Glas Ljubljane d.d. Ljubljana, C. 24. junija 23,1231 Ljubljana - Črnuče
ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO?
Oglasite se ali pokličite
TAL N
d.o.o
PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16 -180, GSM: 031/664-466
Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička.
TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO
FIAT BRAVA 1.4 S I. 98, reg. do 3/03, lepo ohranjen, metalno rdeče barve, elektro paket, cena 1.280.000 SIT. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko, IT 275-93-93
7740
PEUGEOT 406 ST BREAK 2.0 Hdi, 1.99, 50.000 km, metalno sive barve, lepo ohranjen, elektro paket, avtomatska klima naprava. .Avtohiša Kavčič Milje 45, Visoko, tr 275-93-93 7741
CLIO 1.2 BEBOP, I. 95, 75000 km, rdeče barve, prvi lastnik, tr 041/800-190 7750
Prodam R 5 FIVE 14.1. 94/7, 88000 km, 5 v, rdeče barve, lepo ohranjen, garažiran, 420.000 SIT. tT 5333-856, 031/836-957
7756
FIAT PUNTO 55 S, 1.97, srebrn, 5 vrat, reg. do 3/03, 840 000 SIT. tr 031/885-
313 7758
OPEL ASTRA 14, 66 KW, 1.94/95, limuzina, 4 vrata, rdeča, tr 040/548-665 7759
Prodam R LAGUNA 18 RT, 1.97. reg. do 11/02, servisna, sivo zelena metalik, 180 000 km, brez klime. Cena 1.460.000 SIT. Možna menjava za cenejše vozilo, tr 031/629-504 7760
CLIO 1.2 FIDJI, I, 98 in FORD ESCORT 1.3 L. 93, prodam, tr 513-23-32 popoldan
7762
Prodam R 5 CAMPUS, I. 92/9, 84000 km, bele barve, 5 v, lepo ohranjen, cena 300.000 SIT. tT 041 /990-211 7763
MAZDA 323 i HB, I. 91, reg. še celo leto, redno vzdrževan, garažiran, nekaramboliran, 1. lastnik, prodam, tr 041/76-17-60 7784
MAZDA 323/4v, letnik 1992, prodam, tr 041/367-046 7766
R 19 1.4 RT, model 94, 4 v, 98.000 km, zelo ohranjen, garažiran. tr 040/716-285
Prodam RENAULT CLIO 1.2 RN, I. 96. tr 031/641-025 7770
FIAT PUNTO 55 S, 1.94, 91.000 km, registriran do 04/03, alarm, 620.000 SIT. tr 040/705-302_rm_
Prodam DŽIP DAIHATSU FEREZA, 1.90. tr
041/837-067 7788
RENAULT MEGAN 16 RT, 5 vrat, 1.96, reg.11/02, metalno srebrn, tr 25-95-690, 041/341-567 7791
Prodam OPEL VECTRO 2.0 GLS, 1.93, reg.2/03, dodatna oprema, tr 041/662-678 _^_7793
VW JETTA disel, 1.86, dobro ohranjen, tr 041/773-772 Mepax 7797
Prodam FIAT PANDA, reg. do 5/03, ohranjena, garažirana, cena 380 000 SIT. tr 530-62-30 7803
ZAPOSLIM
Ste uspešen AKVIZITER, ki se v svoji firmi ne počuti najbolja? Pridružite se prijetni skupini. tT 041/617-132, 041/513-664, Jancomm, d. o. o., Tržič, Retnje 54 ezoe
MESARIJA GREGORC GOLNIŠKA 102, KRANJ
Iščemo računovodje Pogoj 5 let delovnih izkušenj na tem področju. Pisne ponudbe pošljite v roku 8 dni na gornji naslov.
Takoj zaposlimo KV MIZARJA Mizarstvo Stare, s.p, Zg. Bitnje 186, Žabnica, tr 231-
75-10_7521
Zaposlimo NATAKARJA - vodjo lokala, tr 041/692-821, Intertrend, Hotemaže 50, Preddvor 7550
InepremičnineI
2026-172
Zaposlimo STROJNIKA težke gradbene mehanizacije, tr 041/744-701, Roblek Franc,s.p., Bašelj 25 C, Preddvor 7592
Zaposlimo NATAKARICO honorarno ali redno Gostilna Češnar, Slovenska c. 39, Cerklje, tr 25-291-30 7594
Proizvodno podjetje v okolici Kranja zaposli 2 DELAVKI, pogodbeno tr 031/810-635 MIVI d.o.o., Kolodvorska 3, Kranj 7801
Gostilna pri Viktorju, Partizanska ul. 17, Kranj zaposli KUHARICO ali KUHARJA, nedelje proste. V 040/236-074 7615
Nudimo redno zaposlitev za delo na terenu (ni prodaja), tr 041/604-413 ali 59-57-995, MKZ, Slovenska c. 29, Ljubljana 8720
Iščete redno zaposlitev pa vam delo na terenu ni odveč. Poskrbimo za uvajanje, lasten prevoz ni pogoj, tr 031/634-584, 041/793-367, Sinkopa,d.o.o., Žirovnica 87
Zaposlimo NATAKARJA, tr 255-62-50, Pension Zaplata, Tupaliče 32 7055
Mednarodno transportno podjetje Anton Grašič, s.p., Naklo, Polica 11 zaposli AV-TOMEHANIKA-vzdrževalca tovornih vozil, tr 2519-700_7262_
Iščemo ŠTUDENTKO za delo v strežbi, tr 041/773-107, Gorazd Kozjek.s.p.Dvor 2, Zg. Besnica_7253
Zaposlimo AVTOUČARJA. tr 25-55-355, Avtoservis Keržan, Goričica 3, Preddvor
Bi želeli dodatni zaslužek. Brez tveganja. Ni akviziterstvo. Takojšen kredit Resen posel. Kličite samo resni, tr 031/797-211, Ravnik Sonja,s.p., Zabreznica 34A, Žirovnica /437
Honorarno ali redno zaposlimo dekle za delo v strežbi . tr 031/360-476, Ribnikar Janko s.p., Senično 8, Križe 7473
Redno ali honorarno TAKOJ ZAPOSLIMO fanta ali dekle za delo v strežbi. Brunarica Štern, c. na Rupo 16, Kranj. 041/771-656
Več študentom in dijakom nudimo počitniško delo, cca 100.000 SIT/mes. tr 041/710-667, Nova revija.d.o.o., Dalmatinova 1, Ljubljana 7492
Iščemo lastnike oziroma najemnike TRGOVSKIH PROSTOROV, ki bi bili zainteresirani za franšizno prodajo zelo uspešnega programa metražnega blaga.
Informacije ob delavnikih po tel.: 041/281-959
BEMATRADE, d.o.o., Knezov štradon 80, Ljubljana
Zaposlimo ELEKTROINSTALATERJA. Bohinc Brane s.p., Podbrezje 32, Naklo, 041/767-309 reie
Honorarno zaposlim moškega v kovinski stroki Kovinski izdelki Pot, Zabreznica 53 B. Žirovnica, tr 580-50-30 7628
•J lik J
RŽI5NIK& PERC
K sodelovanju vabimo
GRADBENE TEHNIKE LESNE TEHNIKE
z znanjem ACAD-a
za delo v projektivnem biroju.
Zbiramo pisne prijave:
PROTIM Riišnik & Pere, arhitekti in
inženirji, d.o.o., Delavsko ( 24, Šenčur,
tel. (04) 279 18 00,
e moil: protim@rzisnik peresi,
www.r7.isnik-pcrc.si
Zaposlim KERAMIČARJA, minimalno 2 leti delovne dobe. tr 041/774-252, Mikelj Lojze s.p., Milje 39, Visoko 7627
MESAR-SEKAČ do 30 let, lahko pripravnik, urejen, komunikativen, dobi delo. tr 53-18-332, Mesarija Mlinaric,d.o.o., Železniška 1, Lesce 7648
Zaposlimo KOVINARJA za delo v delavnici in montažo na terenu, tr 23-80-700, MKL SYSTEMS,d.o.o., Savska c. 34, Kranj 7ew>
Nudimo delo za strežbo v pizzeriji in nudimo delo za pomoč v kuhinji, tr 041/799-190, Pizzerija Botana, Lahovče 11, Cerklje
Dekle ali fant z izkušnjami dobi delo v šanku, tr 041/799-411, Picerija in restavracija, Grmičeva ul. 1, Kranj 78/0
Potrebujemo DELAVCA z mizarskim znancem za mizarska montažna dela in sestavljanje pohištva na terenu, tr 041/792-700, 231-61-61, Ostržek in Lavrič k.d., Škofjeloška c. 44, Kranj 7873
Zaposlim DVA DELAVCA ZA SKLADIŠČNA DELA. Ferjan Ivan s.p, Sp. Duplje 6, Duplje tT 257-76-00 7675
Zaposlim 2 SAMOSTOJNA MIZARJA, vajena dela z mizarskimi stroji in v pohištveni industriji. Ferjan Ivan s.p., Sp. Duplje 6, Duplje tr 257-76-00 7677
Zaposlim sposobnega LAKE RJA, vajenega dela z lakersko pištolo. Ferjan Ivan s.p., Sp. Duplje 6, Duplje tr 257-76-00 76/8
V živilski trgovini v Medvodah zaposlimo PRODAJALKO ali pripravnico, tr 041/694-635, Mant-Co, d.o.o., Žiri, Ob potoku 19,
Žiri 7692
Zaposlimo DELAVCA z izkušnjami za delo v lakirnici in KV mizarja. tT 595-88-02, Smolej.d.o.o., Kovor Pod Gozdom 30, Tržič
DOM na KOMNI išče KUHARICO in NATAKARICO za poletno sezono (od 15.6-15.9). Zaželjene izkušnje, tr 041/360-989, Planinsko društvo Lj -Matica, Trdinova 8, Ljubljana 7742
•••••••
KRIŽANKA / info@g-glas.si
VODOVODNE INSTALACIJE, KROVSTVO, KLEPARSKA DELA, ZIDARSTVO
SLAVKO HOČEVAR
Visoko 135, 4212 VISOKO, tel.: 25 31 147
Vse za streho
... z originalno opremo
BRAMAC
Nagrade:
1. nagrada: WC školjka v vrednosti
10. 000 SIT
2. nagrada: 5 pocinkanih cevi 0,5 cole v vrednosti 10. 000 SIT
3. nagrada: umivalnik v vrednosti
6. 000 SIT Tri nagrade prispeva tudi Gorenjski glas.
Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede 12. junija 2002, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku, TA Meridian, Alpska 62, Lesce ali v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovnega stolpiča, Zoisova 1.
Guttanit
Rešitve nagradne križanke FAJFAR
Izmed 1110 pravilnih rešitev smo izžrebali naslednje nagrajence:
1. nagrada:
nakup v vrednosti 9.000 sit prejme: MARJANA KRAJNIK, Frankovo naselje 43, 4220 Škofja Loka
2. nagrada:
nakup v vrednosti 6.000 sit prejme: SAFET SARKIČ, Gogalova 9, 4000 Kranj
3. nagrada:
nakup v vrednosti 3.000 sit prejme: JOŽE ŠTENDLER, Zoisova 12, 4264 Bohinjska Bistrica
Tri nagrade, ki jih poklanja Gorenjski glas, prejmejo: DOMEN ANDOUŠEK, Gorenjskega odreda 16, 4001 Kranj; DUŠAN SUŠNIK, Strahinj 66, 4202 Naklo in GORAZD HOČEVAR, Gogalova ul. 8, 4000 Kranj.
HDimnik, Aero slemenski element
Petek, 31. maja 2002 MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas.si__gorenjski glas • 35. stran
A
B L £ D
Lokalna turistična organizacija Bled, Cesta svobode 11, Bled
v skladu z 20. členom Statuta Turizma Bled, zavoda za pospeševanje turizma
SKLICUJE DRUGI REDNI OBČNI ZBOR ČLANOV ZAVODA LTO TURIZEM BLED
v torek, 4. 6. 2002, ob 18. uri v Festivalni dvorani na Bledu.
Gradivo za občni zbor, Letno poročilo za leto 2001, Program dela za leto 2002 ter Vizija dolgoročnega razvoja je dokaj obsežno, zato ga nismo pošiljali po pošti, je pa na vpogled na sedežu LTO Turizem Bled, Cesa svobode 11 Bled, pri ge. Diana Šebat. Glede na pomembnost obravnavanih tem bi bili zelo veseli vaše udeležbe in predvsem vaših sugestij in predlogov za skupno vizijo razvoja turizma na Bledu. Vabljeni!
Eva Štravs Podlogar, direktorica LTO TURIZEM Bled
ŽIVALI
V Kranju zaposlimo PRODAJALKO s smislom za estetiko, prostorsko urejanje ter aranžiranje, staro od 25 do 35 let. Pisne prošnje z opisom dosedanjih delovnih mest ter kratkim življenjepisom poslati na naslov: ROZMAN Julita s.p., Ljubljanska 48, 2310, Slovenska Bistrica 7744
nepremičnine
Kranj, Stritarjeva 4
04 202 33 OO 04 1 333 222
Zaposlimo DELAVCA za določen čas v predelavi lesa, delo na žagi. Eno leto delovnih izkušenj. "B 040/639-218, Robles.Jurčič-dva.d.n.o, Križna gora 8, Škofja Loka 7745
Picerija v Medvodah honorarno zaposli Pl-COPEKA za peko pic v krušni peči in DEKLE za strežbo, tr 01/361-50-50, 041/675-5p6, Igma Plus.d.o.o., Zvonarska 1, Ljubljana 7746
Honorarno zaposlimo ŠOFERJA za prevoz živine (3x tedensko), priložnost za mlade kmečke upokojence. IT 041/635-033, Mesarija Gregorc, Golniška cesta 102, Kranj
ZAPOSLITEV IŠČE
STROJNI TEHNIK išče kakršno koli delo -polaganje toplih podov, zidarska dela, menjava oken, montaža pohištva, tapeciranje in izdelava sedežnih garnitur, tr 041 /476-060
Iščem upokojenca VOZNIKA za Opel Cor-so, St. loka, po potrebi, tr 5125-248 7711
Na Gorenjskem iščem delo, pomoč starejšim, spremstvo, prevoz, poštena, zanesljiva. tT 040/76-55-52_7719
Iščem delo igranje na porokah, obletnicah, frajtonarica+midi+ugodno. tr 25-22-152 ali 031/582-457_7769
. Iščem delo - ZIDARSKA DELA (notr. in zun ometi, fasade, adaptacije...) in KERAMIČARS-KA DELA (obnove kopalnic, stopnišč ipd.). Tt 031/782-386_
Iščem delo: lahko varstvo vašega malčka na mojem domu v dopoldanskem ali popoldanskem času, Poljane z okolico. Tt 518-52-24 7so&
LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA
Vabimo vas na:
♦ Seminar: PRAVILNA SLOVENŠČINA V URADOVALNIH BESEDILIH, ki bo 7. 6. 2002, prijave do 4. 6. 2002.
* Delavnico v dveh delih; OBVLADOVANJE STRESA, prvi del bo 14. 6. 2002, prijave do 12. 6. 2002.
Informacije in vpis: tel.: 04/53 72 400, fax: 04/53 72 420 elektronska pošta: info@lu-r.si
OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB
AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 MOBITEL: 041/631-107
KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka, Tel.; 04/28-11-391, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 041/638-561, fax: 28-11-392
NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve
tel-: 04/253-15-90, MOB.: 041/628-940
JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava
URADNE URE: od 7. do 15. ure °d ponedeljka - petka, tel.: 5874-2 2 2 dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 5874-222 ali neprekinjeno 24 ur.
POGREBNIK Dvorje
tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685
pOGREBNE STORITVE NOVAK
Anton Novak, s.p. Hraše 19, Lesce Dežurna služba: 04/53-33-412, 041/655-987 031/203-737
LOŠKAKOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA
Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka
°d ponedeljka do petka od 7. do 14. ure,
tel-: 50-23-500, 041/648-963
Dežurna služba od
]4. do 7. ure zjutraj naslednjega dne
041/648-963
041/357-976
^GREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O.
oarletova cesta, Preska - Medvode, tel/fax.: 01/3613-589 Ažurni: 050/ 620-699
*A OBJAVO OSMRTNICE ALI ZAHVALE V GORENJSKEM GLASU DOBITE OBRAZCE pRI VSEH DEŽURNIH SLUŽBAH.
Prodam KOZE, KOZLIČKE in ZLATE PRI-NAŠALCE z rodovnikom, tr 031/339-003
Prodamo DOMAČA JAJCA kom 20 SIT in DOMAČE PIŠČANCE. Cena za kg 750 SIT. tT 031/797-211_7257_
Prodam dve mladi KOZI srnaste pasme. Tt 041/575-761_7477_
Prodam čb TELIČKO, staro 10 dni. tr 2332-538 7551
PRAŠIČE od 25-150 kg, prodam in pripeljem na dom. tr 041/730-990 7539
Prodam BIKA starega 11 mesecev, primeren za zakol ali nadaljno rejo. Tt 514-66-79_7603
Prodam BIKCA čb, starega 7 dni. tr 041 /833-433 7608
TELIČKO simentalko, staro 10 dni, pro-dam. Tt 031/546-834_reu
Prodam JALOVO KRAVO, tr 5945-080 ali 041/4655-16 7635
NEPREMIČNINE
»5745-444, HUfl) PKKŠKKNOVA 50,
Prodam BIKCA simentalca, starega 14 dni. IT 041 /509-467 7643
Dve leti staro KOZO zamenjam za kozo mladico, tr 512-70-71 7647
Prodam KRAVO simentalko, brejo 8 mesecev, tr 252-12-34 ' 7661
Prodam KRAVO simentalko 9 mesecev brejo ali s teličkom. Tt 252-18-85 7665
Beiui
Glasbene želje: 04 231 80 60 SMS box: 031 383 383 Marketing: 041 713 072
Radio Belvi. <10.0. Smarjelivi 6.4000 Klanj
BIKA simentalca, 500 kg težkega prodam. Zg.Brnik 74, Cerklje, tr 25-21-214 7685
Prodam TELIČKO simentalko 10 dni staro, tr 041/918-316, Kokalj, Sr. Bitnje 19, Žabnica 7694
Prodam BIKCE simentalce stare od 7-10 dni. tT 25-21-631_reos
Prodam KRAVO za zakol. Tt 253-12-31
Prodam BIKCA in TELIČKO simentalca od 120 dO 150 kg. tT 5154-600_77£L
Prodam JAGNJETA za zakol. IT 5720-155, 041/516-803_7709
Prodam ČB BIKCA starega 10 dni. tr 040/219-600 7712
JARKICE rjave, stare 20 tednov, plemenske PETELINE, prodam. Hraše 5, Sm-lednik, 01/36-27-029_77ie
Prodam BIKCA čb, star en teden, tr 041/970-884 7730
Prodam mlade KRAVE simentalke pašene in 10 dni starega BIKCA simentalca. tr 5725-042 7748
NEPREMIČNINE
tel.: 04-2361-880 Stritarjeva ulica 5 fax.: 04-2361-881 4000 Kranj        GSM: 041-331-886
KRAVO simentalko četrtič brejo 9 mesecev, prodam. tT 259-12-94 7751
Prodam 6 mesecev starega čb BIKCA Tt 25-28-120 _7771
Prodam brejo TELICO ali KRAVO, tr 518-27-27 7794
ŽIVALI KUPIM
Več bikcev simentalcev za nadaljno rejo, kupim, tr 041 /608-563 7490
Kupim BIKCA simentalca starega do 14 dni. TT 041/774-287 7672
Odkupujemo mlado, pitano GOVEDO, krave, ovce, konje, tr 041/650-975 7678
Kupim več SIMENTALCEV od 200-300 kg. tr 252-16-95 7717
Kupim BIKCA simentalca za rejo, starega en teden. Tt 25-41-146_7733
Kupim BIKCA simentalca cca 200 kg. tr 01/834-11-08 7773
Kupim več BIKCEV simntalcev starih od 7 do 14 dni. tr 25-11-724 7790
vO *****
Tlel.: 07/33Z-33-O0 SRAČJE GNEZDO: Tel.: 07/33X-40-X4 Radio Sraka, d.o.o.
Valantičevo 17 8000 Novo Mesto
SPOROČILO O SMRTI
Svojo življenjsko pot je sklenil naš dolgoletni sodelavec iz SAVA TIRES - Skladišče Ljubljana
SILVO GROZL
rojen 1935
Od njega smo se poslovili v sredo, 29. maja 2002, ob 16. uri na pokopališču v Naklem. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
KOLEKTIV SAVA
V SPOMIN
Ostali so spomini, ostali sta bolečina in praznina ter pogledi uprti v nebo, ali vama je lepo.
Mineva žalostnih 10 let, odkar sta nas zapustila ljuba starša
IVANKA IN ALOJZ BAJT
iz Kranja
Vsem, ki se ju spominjajo in obiskujejo njun prerani grob, se najlepše zahvaljujemo.
Hčerke Mira, Jana in Meta z družinami
V SPOMIN
Prvega junija bo minilo žalostno leto, odkar si se odpeljala v lepo sončno pomladansko popoldne v naravo, v kateri si neizmerno uživala ob delu, naša draga žena, mama, sestra in teta
ANTONIJA PIRC
iz Cerkelj, Stara cesta 8
Nisi si mislila, da ti nasproti z veliko hitrostjo hiti smrt v pločevini. Nisi se vrnila, da bi si rekia "Z Bogom". Ostala nam je le neizmerna žalost, bolečina, trpljenje, v enem letu za stoletje.
Hvala vsem, ki ji prižigate sveče, polagate cvetje na njen prezgodnji grob in postojite ob njenem grobu ter seje spominjate tudi v molitvi!
Mož Jože, sinovi ter vsi njeni! Cerklje, L junija 20U2
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete
CILKE ŠUBIC
iz Strahinja
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, nosačem, sodelavkam in prijateljem za izrečena sožalja, svete maše, cvetje in sveče. Lepa hvala g. župniku Matiji Selanu za pogrebni obred z mašo, kvintetu Gorenjci za lepo petje. Medobčinskemu odboru Društva invalidov Kranj, Društvu upokojencev Naklo, g. in ge. Stamulak ter pogrebni službi Navček. Iskrena hvala tudi vsem za spremstvo na njeni zadnji poti.
VSI NJENI Strahinj, 20. maja 2002
ZAHVALA
Bolezen bila je močnejša od življenja,
tebe France - smrt rešila je trpljenja.
V 78. letu nas je zapustil dragi mož, oče, brat, stric, dedek in pradedek
FRANC BOHINC
iz Praš
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se prišli poslovit od pokojnega, nam izrekli sožalje, prinesli cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku Janezu Savsu za lep pogrebni obred s sveto mašo. Hvala tudi pevskemu zboru, trobentaču, nosačem, pogrebni službi Navček, sodelavcem potovalne agencije Alpetour ter gospodu Globočniku za poslovilni govor.
Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Francka, sin Pavel z ženo, hčerka Majda z možem, vnuki Alberto, Renata, Alenka in Rok ter pravnuka David in Maj
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
PETEK
od 7 °C do 24 °C
SOBOTA
od 8 °C do 25 °C
NEDELJA
od 9 °C do 26 °C
Danes, v petek, bo povečini sončno, popoldne so možne kratkotrajne plohe. Jutri, v soboto, bo precej jasno, v nedeljo pa delno jasno, popoldne bodo posamezne plohe.
Lepotice za fotre, Siddharta za mulce
Tradicionalni Študentski piknik, v okviru katerega je potekal tudi prvi letošnji predizbor za Miss Slovenije je opravil svoje poslanstvo. Bilo je namreč fino.
Kranj - Star pregovor pravi, če v torek nebo joka, v sredo na bazenu poka. Namreč, kljub temu da je v torek dež odplaknil tradicionalni študentski piknik in so organizatorji teste Študentska organizacija FOV i/, Kranja bili prisiljeni vse skupaj premakniti za en dan, je bila sreda na letnem bazenu v Kranju lepa in vesela. Lepa ob potencialnih slovenskih mišicah in vesela ob tradicionalno dobrih fantih i/. Siddharte. V popoldanskem delu so oder napadale mlade glasbene skupine, ki so se potegovale za prestižno nagrado "zlato deko". Bandi so se dokazovali, kot bi šlo za pravo zlato, strokovna komisija, v kateri je bila tudi udarna polovica iz Californie (Matjaž. Z. in Igor P.), pa je zlato deko, s katero, bodo člani skupine lahko menjaje se pokrivali svoje fenice, podelila kranjski skupini Hepa, sledili so Anaurini in skupina The Strings.
Sledil je lepši del večera, ko so na svoj račun prihajali predvsem zreli fantje. Izbor Miss Gorenjske je bil hkrati tudi prvi izmed predi-zborov v letošnjem tekmovanju za
Zmaga je pa le zmaga.
Miss Slovenije in v končni fazi za 52. izbor Miss sveta. Medtem ko je publika vztrajno polnila terase nad bazenom, so dolgonoge še zadnjič preverjale, če sta njihov make up in pričeska res "v nulo". Prvi izhod. Komisija izbranih, ki
Evrovizijski klon: Sestrične, ki bi jih v številčnem sistemu lahko poimenovali 100 kg, 2 m in 50 kg
STAVITE Z NAMI
Odziv na našo igro je presenetljivo dober. V uredništvo smo prejeli blizu 100 napovedi izida nedeljske tekme med Slovenijo in Španijo. Vaše napovedi smo shranili in bomo med tistimi, ki ste uganili pravilen izid, izžrebali nagrade.
Danes gremo naprej. Vabimo vas, da stavite za naslednji tekmi naše reprezentance: za tekmo Slovenija : Južna Afrika, ki bo v soboto, 8. junija, in za tekmo Slovenija : Paragvaj, ki bo v sredo, 12. junija.
Tudi za ti tekmi smo stavili v uredništvu. Naše napovedi za tekmo Slovenija : Južnoafriška republika so: Simon Šubic 2 : 0, Matjaž. Gre-gorič 2:1, KlavdijaStroj 1 : 0, Renata Frakelj 1 : 0, Vilma Stanovnik 1:1, Danica Zavrl Žlebir 2:1, Igor Kavčič 3 : 0, Cveto Zaplotnik 2 : I, Marija Volčjak 3 : 1 in Mirjam Jogič 0 : 2 in Jože Košnjek 1 : 0. Za tekmo Slovenija : Paragvaj pa smo napovedali takole: Simon Šubic 2 : 1, Matjaž Gregorič 3:1, Klavdija Stroj 1 : 0, Renata Frakelj 2 : 0, Vilma Stanovnik 0 : 2, Danica Zavrl Žlebir 1:1, Igor Kavčič 1:1, Cveto Zaplotnik 1:1, Marija Volčjak 1:1, Mirjam Jogič 0 : 1 in Jože Košnjek 2 : 0.
VAŠA NAPOVED
SLOVENIJA : JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA_
SLOVENIJA : PARAGVAJ_
IME IN PRIIMEK_
NASLOV_
je tudi tokrat imela v rokah škarje in platno, je z "varne razdalje", prepričan sem, da so si ocenjevalci dekleta že predhodno ogledali tudi od blizu, zavzeto izpolnjevala kvadratke na ocenjevalnem listu. Obraz, hoja, postava, noge, prsi, vtis so bili parametri, ki so odločali, ocene pa od 1 do 5. Se beseda, dve o tekmovalkah. Pet-najsterica deklet v povprečju ni odstopala od tradicije, tri, štiri prave lepotice, še kakšna več z drobno napakico, tri, štiri pa so bile sicer lepe, a nič posebnega. Prevladovale so Ljubljančanke, Gorenjk je bilo šest, aha, kar tri pa so bile Tanje, v nogometnem slogu pa sem med puncami zabeležil tudi dva trenutno zelo aktualna
priimka Katanec in Tiganj. Za program med tradicionalnimi tremi izhodi so skrbele glasbene skupine, Princepsi so v treh letih očitno napredovali in se naredili v pravi poprock band, in nepogrešljivi Pižama. Seveda dogodek ni minil brez evrovizijskega odmeva, klon Sester pa je tokrat nastopil pod imenom Sestrične, ki so za to priložnost prišle posebej iz uzbekistanskih hribov. Pod vodstvom Afne, ki ga rada fafne, so nadvse očarale občinstvo, tako kot presenečenje večera skupina NejcDevoSamirBeno z odlično cigo verzijo "Sit sam te kafano..."
O.K., končna odločitev, prva trojica lepotičk, ki lahko računa na polfinalni izbor, ki naj bi bil
Temnolaske : svetlolaskam = 2:1, zmagovalka Tina Vajzović (v sredini) z obema spremljevalkama Tanjo Premrov in Tanjo Vidergar.
Prvi jurčki pod Krvavcem
Zgornji Brnik - Pravijo, da po dežju gobe rastejo, zato je v teh dneh gozdove po dolgem in počez prečesalo veliko gobarskih navdušencev. Kot kaže, bo letošnja gobarska sezona pod Krvavcem dobra, o tem se je v petek, 24. maja, in nedeljo, 26. maja, prepričal Zvone Košnjek z Zgornjega Brnika, koje v gozdu pod Krvavcem nabral šest oziroma devet jurčkov ter dodaja, daje bilo v teh dneh pod Krvavcem dovolj vlage za njihovo rast. Skrivnostno lokacijo gobarji nikomur ne odkrijejo, zaupal pa nam je, da je 9. maja pred šestimi leti našel jurčka velikana, ki je tehtal kilogram, predlani pa je prve jurčke nabral že 13. maja. Zvone skupaj z ženo Francko zelo rad nabira gobe, ki jih dobro pozna in za katere meni, da so užitne in dobre po okusu. Zna pa lepo poskrbeti tudi za lepo urejeno okolico in številno cvetje ob njihovi hiši na Zgornjem Brniku.
Janez Kuhar
Na sliki Zvone Košnjek z jurčki v petek pozno popoldne, preden jih je pripravil za vlaganje.
Glasovnice vrnite na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Upoštevali bomo glasovnice, ki jih bomo prejeli v uredništvo do vključno petka, 7. junija. Hvala za sodelovanje in veliko sreče!
Vaja v Žirovnici
Občinski štab civilne zaščite Žirovnica danes, v petek, dne 31. maja 2002, ob 15.30 uri v Završnici organizira vajo civilne zaščite z naslovom GOZDNI POŽAR 2002.
Na vaji sodelujejo člani PGD Zabreznica, in PGD Smokuč, Gorske reševalne službe Radovljica, enote CZ občine Žirovnica in skavti.
Se vam zdi, da žirija trpi?
zgodaj jeseni, je bila, prepričan sem, tudi po volji ljudstva. Miss Gorenjske je postala Tina Vajzović (19 let," 171,5 cm in 53 kg) iz Maribora, ki je bila favoritka tudi v širšemu krogu "opazovalcev", z lento prve spremljevalke je kranjski župan Mohor Bogataj ovenčal Tanjo Vidergar (19, 165, 46) Iz Ljubljane, medtem ko je lenta druge spremljevalke pripadla, slo-ki, visoki lepotici Tanji Premrov (19, 176, 57) iz Ljubljane. No, prstki in vratovi so bili po čestitkah in podelitvah lent lepši tudi za nakit zlatarstva Mohorič iz Kranja. "Mislim, da je bila da-
nes konkurenca zelo močna, zato ne morem reči, da sem pri; čakovala uspeh, čeprav sem si zmage seveda želela," je povedala Tina Vajzović, ki se pripravlja na maturi na 2. gimnaziji v Mariboru, jeseni pa se namerava vpisati na študij sociologije na FDV. "Kaj imam v mislih? Polfinalni izbor seveda." Množica, ki je medtem tudi pridno polnila dotlej prazni bazen, pa je vse bolj imela v mislih Kaos (kot je naslov najnovejše uspešnice) s skupino Siddharta.
Igor Kavčič, foto: Gorazd Kavčič
Srečanje ne bo oviralo mature
Prvi dan pisanja izpitov letošnjega spomladanskega roka mature in poklicne mature v soboto, 1. junija 2002, bo potekalo na dan srečanja predsednikov srednjeevropskih držav. Mediji javnost že obveščajo o predvidenih omejitvah in zaporah v prometu na širšem območju Gorenjske. Napovedani so obvozi ob zaporah cest, vendar je to v času, ko bodo dijaki že pisali pisne izpite.
Dijake, ki v soboto pišejo pisni izpit iz tujega jezika pri maturi (od 9.00 do 12.50) in poklicni maturi (od 9. 00 do 11.00), njihove starše in javnost obveščamo, da zaradi srečanja predsednikov ne bo nobenih sprememb v izvedbi mature in poklicne mature na šolah. Dijaki morajo biti v šoli vsaj 20 minut pred deveto uro zjutraj, ko se v vseh šolah po Sloveniji odprejo izpitni kompleti in se začnejo pisni izpiti.
V soboto se čas za pot od doma do šole na širšem območju Gorenjske lahko podaljša. Predlagamo, da se dijaki, ki imajo v soboto izpit pri maturi ali poklicni maturi, odpravijo od doma dovolj zgodaj, da se bodo izognili možnim zastojem v prometu.
Po podrobnejšem pregledu urnikov vseh načrtovanih dogodkov težav ne pričakujemo. Dijakom iz okolice Bleda in Bohinja predlagamo, da na poti do šole prispejo skozi Bled pred osmo uro zjutraj.
Srednje šole na Gorenjskem bodo odprte že po sedmi uri zjutraj in bodo pripravile ustrezen prostor za dijake, ki bodo prišli bolj zgodaj.
Mag. Darko Zupane direktor Državnega izpitnega centra
^©IMlMJJ^miGLAS'
Danes izšel Zgornjesav'c
Brezplačen
za občane in občanke
občine Kranjska gora