Analiza izvajanja strategije razvoja nevladnih organizacij v Sloveniji bojan mevlja Univerza na Primorskem, Slovenija Namen članka je proučitev izvajanja strategije sistemskega razvoja nevladnih organizacij po načrtih, ki so si jih zastavili avtorji strategije. Kvantitativna raziskava, opravljena v letu 2010, temelji na anketnem vprašalniku, ki je bil poslan nevladnim organizacijam, ki so sodelovale na strateški konferenci v okviru priprave strategije in aktivno sodelovale pri izdelavi strategije. V članku smo ugotovili neuspešnost izvajanja strategije. Ker ima izvajanje strategije vpliv na celoten sektor in posledično na vse nevladne organizacije, bo zato pričujoč članek pripomogel k razvoju nevladnega sektorja v Sloveniji. V članku so podani tudi predlogi za spremembe na področju sistemskih sprememb za uresničevanje strategije v prihodnosti. Ključne besede: nevladne organizacije, strategija, raziskava, izvajanje, anketa, razvoj Nevladne organizacije so eden od razvojnih stebrov sodobnih družb. V sodobnem svetu so države s civilno družbo države z demokratično tradicijo, ki ta sektor močno spodbujajo in podpirajo. Poudariti je treba, da so nevladne organizacije neprofitne, zato je nujno razumevanje njihovega obstoja in razlikovanje od drugih profitnih organizacij. V sedmih industrijsko najbolj razvitih državah sveta je nepridobitni sektor pomemben ekonomski dejavnik, saj zaposluje 11,8 milijona ljudi, kar je šestkrat več: kot največja podjetja v teh deželah. Poleg tega uporablja nepridobitni sektor tudi prostovoljsko delo, kar pomeni še dodatnih 4,7 milijona polno zaposlenih. Nepridobitni sektor porabi za delovanje v teh sedmih deželah 474,7 milijarde evrov (Tavčar 2005, 23). V Sloveniji predstavljajo nevladne organizačije pomemben del družbe, ki zaradi različnih dejavnikov ni dovolj razvit. Zato je glavni cilj prispevka proučiti uspešnost izvajanja strategije sistemskega razvoja nevladnih organizacij v Sloveniji po načrtih, ki so si jih zastavili avtorji strategije. V ta namen je bila v letu 2010 opravljena kvantitativna raziskava med nevladnimi organizačijami, ki so sodelovale na strateški konferenči v okviru priprave strategije in pri izdelavi strategije. Uvod management 7 (2): 237-252 Nevladne organizacije Pojmi, kot so »civilna družba«, »nevladne/neprofitne/prostovoljne organizacije«, »tretji sektor« ipd., so v zadnjih desetletjih postali modni pojmi; uporabljajo se v različnih predelih sveta na raznolikih področjih: med novinarji, na univerzah, v gospodarstvu, politiki ter javnosti sploh - povsod lahko opazimo uporabo teh terminov (Kle-novšek idr. 2006, 12). Ob vsesplošni uporabi zgornjih izrazov in vpričo številnih in raznolikih pričakovanj seveda ne preseneča dejstvo, da neke enotne definicije oziroma konsenza o tem, kaj »čivilna družba« (ali njene pojavne oblike) dejansko pomeni in kaj ti pojmi vključujejo oziroma izključujejo, ne obstaja. Večina avtorjev se strinja, da je definičija »čivilne družbe« izjemno težavna naloga (Dahrendorf 1989, 247-264; Walzer 1995, 7-27; Habermas 1992, 358-366). Oznaka »nevladna organizačija« se je sičer začela prvič uporabljati šele po letu 1945 zaradi potrebe Združenih narodov, da v svojih dokumentih (ob pripravi Splošne deklaračije človekovih pravič) opredeli določene praviče in obveznosti, ki jih imajo določeni subjekti na podlagi svojega statusa v postopkih informiranja, posvetovanja in sodelovanja. Tako se je sprva pojavilo razlikovanje med medvladnimi organizačijami (spečializirane agenčije ipd.) in mednarodnimi zasebnimi organizačijami, posledično pa seje iz tega razlikovanja začel uporabljati tudi pojem »nevladne organizačije« (Šporar 2004, 24). Nevladne organizačije so v moderni družbi eden od treh glavnih stebrov sodobne družbe, s povsem lastno identiteto in sočialno funkčijo, neodvisne od državnega in gospodarskega sektorja (Vrečko 2003, 20). Nevladne organizačije v družbi opravljajo vsaj tri pomembne funkčije: politično - pomenijo obliko partičipačije državljanov pri upravljanju države in družbe, ekonomsko - pomenijo način za aktiviranje dodatnih virov v materialni (donačije v denarju) ali nematerialni obliki (vložek prostovoljčev, donačije v naravi) in sočialno - zagotavljajo dopolnilne ali alternativne načine zadovoljevanja potreb uporabnikov (Crnak-Meglič 2009, 2). Zasebni neprofitni in nevladni sektorje po mnenju številnih avtorjev pomemben instrument demokratizačije in pluralizačije odnosov, razširitve individualnih možnosti in svobodne izbire posameznikov ter povečanja aktivne partičipačije v moderni družbi ((Crnak-Meglič: in Vojnovič 1997, 153). Kljub vsemu povedanemu ostaja nevladno področje »izgubljeni kontinent« na zemljevidu sodobnih družb, neviden večini političnih in ekonomskih akterjev, medijem in celo mnogim posameznikom, ki v njem delujejo (Salamon in Anheier 1998, 2). nevladne organizacije v sloveniji Zgodovina delovanja nevladnih organizacij v Sloveniji seže v 13. ali 14. stoletje. Takrat so se kazali prvi zametki organizacij v različnih oblikah (cehi ...), v katere so se ljudje združevali z določenimi nameni (Šporar in Studen 2000, 5). Po obdobju tranzicije po letu 1989 se je v nekaterih postsocialistic-nih državah oblikoval zasebni in neprofitni sektor ter se zelo razra-stel. Ce primerjamo ta razvoj, vidimo, da so opazne razlike v razvoju nevladnih organizacij ter civilne družbe v Sloveniji v primerjavi z drugimi postsocialisticnimi državami. V Sloveniji se je civilna družba zacela razvijati kot alternativa in ne kot opozicija uradni politiki (Ko-laric, Crnak-Meglic in Vojnovic 2002, 108-109). V Sloveniji je danes ustavno zagotovljena svoboda združevanja civilne družbe v okviru nevladnih organizacij (Kolaric idr. 2006, 4). Vendar splošnega soglasja o tem, kaj izrazi »civilna družba«, »nevladne organizacije«, »neprofitne organizacije« ali »tretji sektor« pomenijo, ni. Lahko pa recemo, da je civilna družba nekaj širšega od organizacij civilne družbe, izraza tretji sektor in organizacije civilne družbe pa pomenita isto stvar. Poleg organizacij civilne družbe tvorijo civilno družbo tudi civilne pobude oziroma neformalne skupine državljanov in državljank, ki niso organizirane v organizacije civilne družbe (Forbici idr. 2010, 6). Povedati je treba, da v Sloveniji ne obstaja enoten termin ali definicija za tisti del civilne družbe, ki se nanaša na organizacije civilne družbe. V splošnem je to širok spekter organizacij, ki niso niti tržne niti državne, v javnosti pa so poimenovane z razlicnimi imeni, kot so neprofitne, prostovoljne, humanitarne, neodvisne, civilnodružbene in nevladne organizacije. V Sloveniji je najpogosteje uporabljen izraz nevladni sektor, ki poudarja neodvisnost od države, ceprav tudi ta ni vsesplošno sprejet in pogosto ostaja nerazumljen (Rakar idr. 2011,17). V Sloveniji danes deluje okoli 23.000 organizacij civilne družbe. Mreža njihovih storitev, projektov in programov je tako široko razpredena, da si življenja brez njih pravzaprav ni vec mogoce predstavljati (Forbici idr. 2010, 5). V splošnem slovenska zakonodaja posebej in natancno opredeljuje ter v posameznih zakonih regulira naslednje vrste civilnodruž-benih organizacij: društva in zveze društev, zasebne zavode, ustanove/fundacije, zadruge in verske skupnosti/organizacije. Pri tem društva in zveze društev še vedno predstavljajo skoraj 75-odstotni delež med vsemi civilnodružbenimi organizacijami; zasebni zavodi predstavljajo 6-odstotni delež, verske organizacije 4-odstotni delež, zadruge 1,5 odstotni delež in ustanove/fundacije 0,7-odstotni delež. Glede na področje delovanja mocno prevladujejo organizacije na podrocju športa in rekreacije, kulture in umetnosti, poklicnega in strokovnega združevanja nad storitvenimi organizacijami, ki delujejo na podrocjih socialnega varstva, izobraževanja in raziskovanja ter zdravstva (Rakar idr. 2011, 18-19). Organiziranost nevladnih organizacij v Sloveniji danes lahko razdelimo po treh kriterijih (Forbici idr. 2010, 9): • Vsebinski kriterij, kjer locimo vsebinske povezave, ki združujejo organizacije z istega ali zelo podobnega podrocja delovanja, ter horizontalne povezave, ki jim je kljuc nastanka skupna pravna oblika. V Sloveniji horizontalne povezave predstavljajo Zveza društvenih organizacij Slovenije (zdos), Združenje slovenskih ustanov (zsu), Skupnost privatnih zavodov (skup) in Center nevladnih organizacij Slovenije (cnvos). • Glede na trdnost povezav nevladnih organizacij, kjer locimo krovne zveze in mreže. Pri prvih gre za reprezentativno oziroma predstavniško povezovanje. Drugacno je delovanje mrež, ki je naceloma bolj ohlapno, praviloma pa tudi nimajo predstavniške funkcije. • Glede na teritorialnost, kjer lahko govorimo o nacionalnih, regionalnih in lokalnih zvezah in mrežah. V preteklosti je bila pozornost usmerjena predvsem v nacionalne zveze, z ustanavljanjem pokrajin pa se preusmerja na regionalne mreže. Primerjava podatkov med letoma 1996 in 2004 kaže na 39-odstotno rast skupnega števila registriranih nevladnih organizacij, v katere je vkljucenih vec kot 900.000 ljudi. Pri tem se delež zaposlenih kljub povecanemu številu organizacij ni pomembno spremenil in zdaj predstavlja 0,74% delovno aktivnega prebivalstva, kar Slovenijo uvršca na dno evropske lestvice. Prihodki organizacij predstavljajo 1,92% bruto družbenega proizvoda (bdp). Slovenija tudi po tem kazalniku mocno zaostaja za drugimi državami eu, saj je že leta 1995 povprecen delež prihodkov nevladnih organizacij v 22 državah sveta znašal 4,7% bdp (Operativni program razvoja 2008, 62). Razvoj nevladnih organizacij v Sloveniji Neprofitne organizacije v post-socialisticnih državah kažejo skupne znacilnosti, vendar se istocasno mocno razlikujejo. Te notranje po- dobnosti in zunanje razlike je mogoce razložiti v okviru državnega socialističnega sistema, ki je za skoraj pol stoletja prevladal v teh družbah. Po spremembi socialističnega sistema so te družbe doživele eksplozijo razvoja neprofitnih organizacij, vendar nevladni sektor v postsocialističnih državah še vedno ostaja precej nerazvit (Kolarič in Rakar 2010,16). Tako lahko recemo, da v Sloveniji še vedno prevladuje model dominacije države. Država ima primarno vlogo pri financiranju in produkciji javnih dobrin in storitev, vloga zasebnega neprofitno-volonterskega sektorja pa je omejena na zapolnjevanje vrzeli v storitvah javnega sektorja. Država najvec financira javne zavode. Zasebne neprofitno-volonterske organizacije imajo obrobno vlogo, za njihovo dejavnost pa država prispeva le minimalna sredstva. Slovenija spada med države, kjer sta znacilni velika oddaljenost v komunikaciji in sodelovanju ter nizka stopnja nadzora države nad zasebnimi neprofitnimi-volonterskimi organizacijami (Kolaric, Črnak-Meglic in Vojnovic 2002, 131). Stanje na podrocju nevladnega sektorja v Sloveniji v današnjem casu ni prav rožnato, saj se nevladne organizacije srecujejo s številnimi težavami ((Črnak-Meglic; 2009, 20-24). Zaradi želje po razvoju nevladnega sektorja v Sloveniji je v letu 2002 fundacija »Trust for the Čivil Society in Central and Eastern Europe« izbrala štiri projekte krepitve nevladnega sektorja. Namen tega procesa je bilo oblikovanje strateškega okvira za sistemski razvoj nevladnega sektorja v Sloveniji, opredelitev skupnega poslanstva in vizije nevladnega sektorja ter opredelitev prednostnih po-droccij delovanja (Vrecko 2003, 5). V letu 2003 je bila v smeri reševanja težav nevladnih organizacij tako napisana Strategija sistemskega razvoja nevladnih organizacij 2003-2008, v letu 2005 pa je Vlada Republike Slovenije pripravila Strategijo sodelovanja Vlade Republike Slovenije z nevladnimi organizacijami. Ta dva dokumenta sta bila odlicna podlaga za razvoj nevladnega sektorja v Republiki Sloveniji. Strategija sistemskega razvoja nevladnih organizacij 2003-2008 Strategija je nastajala v odprtem procesu, ki je bil razdeljen na tri faze. Prva faza je bila faza regijskih delavnic po razlicnih slovenskih regijah. Sledila je druga faza v obliki foruma nevladnih organizacij, ki je bil programska konferenca v pomocc nastajanju dokumenta strategije, nato pa še faza zapisa strategije. Proces je temeljil na analizi omejitev in slabosti ter hkrati možnosti in potencialov nevladnega sektorja. V sam proces je bilo povabljeno veliko število nevladnih organizacij. Tako je nastal dokument z namenom, da bi za določeno obdobje usmerjal razvoj nevladnega sektorja v Sloveniji. V dokumentu so zapisani skupna vizija, poslanstvo, skupne globalne strategije in strateška razvojna področja nevladnega sektorja (Vrečko 2003, 5-19). Vrečko (2003, 36) navaja, da globalne strategije nevladnega sektorja pomenijo glavne strateške usmeritve in cilje sektorja nevladnih organizacij (preglednica 1). Skupno je definiranih 23 strateških usmeritev in ciljev, ki so razdeljeni na podrocje »pogojev« (v njem so zapisane strategije za izboljšanje oziroma ureditev možnosti delovanja nvo) in podrocje »odnosov« (v njem so zapisane razvojne strategije nvo glede na njihovo sodelovanje z drugimi organi in organizacijami). Te usmeritve in cilji so bili izpostavljeni in prednostno ocenjeni na regijskih delavnicah in na 1. forumu nvo. Napisana Strategija sistemskega razvoja nevladnih organizacij 2003-2008 naj bi tako pripomogla k ureditvi celotnega nevladnega sektorja v Sloveniji, in sicer uredila bi zakonodajo, vzpostavila kakovostnejši razvoj sektorja in s tem odpravila številne skupne težave, s katerimi se soocajo posamezne nevladne organizacije, vzpostavila aktivnejše sodelovanje z drugimi sektorji ter vzpostavila pogoje za kontinuirano rast in razvoj sektorja. Nastali dokument je tako bil podlaga za zacetek realizacije potrebnih projektov, ki so temeljili na povezovanju strateškega in projektnega managementa v enoten proces, ki upošteva vplive sprememb, in je pomenil pot do zastavljenih ciljev (Vrecko 2003, 36-57). Izvajanje strategij je kljucno za uveljavljanje strategij v vsakdanjem življenju, zato je nevladni sektor v Sloveniji veliko truda namenil procesu nastajanja strategije. V Sloveniji je bilo v preteklosti nekaj poskusov izboljšanja položaja nevladnih organizacij, ki pa so bili žal prav zaradi nepovezanosti in vodenja poskusov zunaj nevladnega sektorja razpršeni in parcialni ter niso dali pravih rezultatov. Tako je bil to prvi vecji poskus skupnega delovanja nevladnega sektorja za uresnicitev strategije in posledicno krepitev sistemskih ukrepov na podrocju njihovega delovanja. Z navdušenjem sprejeta strategija je takrat vlivala upanja nevladnim organizacijam, saj bi pripomogla k sistemski ureditvi nevladnega sektorja v Sloveniji, in sicer k ureditvi zakonodaje, vzpostavitvi kakovostnejšega razvoja sektorja, vzpostavitvi aktivnejšega sodelovanja z drugimi sektorji ter vzpostavitvi pogojev za kontinuirano rast in razvoj sektorja. V letu 2009 je bilo konec obdobja izvajanja strategije, v katerem so avtorji nacrtovali rast nevladnega sektorja v Sloveniji. Kljub odlicno Analiza izvajanja strategije razvoja nevladnih organizacij preglednica 1 Pregled strateških področij in strategij Strateško področje Strategije Zakonodaja in nvo g o p je A? o r rd o Po gs 1 Statusna in področna zakonodaja gs 2 Davčna zakonodaja Finančiranje in nvo gs 3 Proračunski viri gs 4 Gospodarski viri gs 5 Samofinančiranje gs 6 Mednarodni viri Infrastruktura in nvo gs 7 Kadri gs 8 Podporne storitve gs 9 Informačijske tehnologije Standardi in nvo gs 10 Kakovost gs 11 Klasifikačija gs 12 Etika Državni in lokalni organi ter nvo gs 13 Partnerski odnosi gs 14 Načionalni program razvoja nvo gs 15 Načionalna konferenča gs 16 Mednarodne delegačije nvo in nvo gs 17 Mreženje gs 18 Mednarodne in slovenske nvo gs 19 Forum Mednarodne organizačije in nvo gs 20 Mednarodne organizačije Splošna javnost in nvo gs 21 Mediji gs 22 Sistem vzgoje in izobraževanja gs 23 Festival nvo opombe Povzeto po Vrečko (2003, 36). zastavljenim strategijam pa so te brez vrednosti, če ostajajo neuresničene, zato smo se odločili, da zaradi pomembnosti strategije za nevladni sektor ter razvoj sektorja v prihodnosti, raziščemo, ali se je strategija izvajala uspešno in ali je izvajanje organizačijskih nalog strategije vplivalo na uspešnost izvajanja strategije. Iz tega sta sledila ugotavljanje čilja prispevka, tj. proučitev uspešnosti izvajanja strategije sistemskega razvoja nevladnih organizačij v Sloveniji po načrtih, ki so si jih zastavili avtorji strategije, in raziskovalno vprašanje, ali sta spremenljivki uspešnost izvajanja strategije ter neizvajanje organi-začijskih nalog strategije povezani. Empirična raziskava Namen empiričnega dela raziskave je proučiti realizačijo napisane strategije po preteku zastavljene strategije ter predlagati dejavnike, ki bi prav gotovo doprinesli k hitrejšemu razvoju nevladnih organi- zacij v Sloveniji. Do zdaj je bila v Sloveniji izdelana pilotska raziskava (Mevlja 2007, 67-100) o uspešnosti razvoja strategije. Ker je bila pilotska raziskava opravljena v času izvajanja strategije, nas je zanimalo stanje po preteku obdobja izvajanja zastavljene strategije. Ker izvajanje omenjene strategije prav gotovo vpliva na čeloten sektor in posledično na vse organizacije, ki ta sektor tvorijo, bo zato pričujoča raziskava prav gotovo pripomogla k razvoju nevladnega sektorja v Sloveniji. metodologija Za namene raziskave smo oblikovali anketni vprašalnik, ki smo ga poslali nevladnim organizacijam, ki so sodelovale na 1. forumu slovenskih nevladnih organizacij od 17. do 19. oktobra 2002 v Ljubljani. Ta forum je bil del strateškega programiranja in planiranja razvoja nevladnega sektorja v Sloveniji, in sičer je šlo za obravnavanje in sprejemanje strategije. To je bila t. i. strateška konferenča. Naslove nevladnih organizacij smo dobili od organizacije organizatorice foruma, to je od Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij cnvos in iz posodobljenih baz na osnovi interne-tnih strani organizacij. Raziskavo smo izvedli januarja in februarja 2010. 67 nevladnim organizacijam smo poslali vprašalnike s dopisom, v katerem smo opisali svoj namen, poudarili, da je anketa anonimna in da so odgovori zaupni ter da bodo uporabljeni izključno v raziskovalne namene. Od poslanih vprašalnikov smo dobil vrnjenih 51 vprašalnikov. V letu 2010 je bilo v Sloveniji delujočih 22.700 nevladnih organizacij (ajpes 2010). Vprašalnik vsebuje štiri sklope oziroma 22 vprašanj, 20 zaprtih vprašanj in dve odprti. Odprta vprašanja se nanašajo na informacije, ki so lahko specifične za vsako nevladno organizacijo posebej. Vprašanja, ki so imela odprte odgovore, smo obdelali tako, da smo izpisali vse odprte odgovore, jih numerično opredelili ter jih vstavili v besedilo in po vsakem sklopu odgovorov napisali komentar. Vprašanja, ki so imela odgovore številčnega tipa (npr. število zaposlenih), smo obdelali kot številčne spremenljivke in izračunali osnovne statistične parametre. Za oceno posameznih trditev tretjega in četrtega sklopa smo uporabili 5-stopenjsko Likertovo lestvico, pri čemer je vrednost 1 pomenila »vzroki/dejavniki/ukrepi imajo zelo majhen vpliv«, vrednost 5 pa »vzroki/dejavniki/ukrepi imajo zelo velik vpliv«. V odvisnosti od dimenzije, na katero se je nanašala trditev, je višja vrednost pomenila višjo očeno vzrokov/dejavnikov/ukrepov ob posamezni trditvi, pri drugih pa nižjo. V prvem delu anketnega vprašalnika so splošna statistična vprašanja o organiziranosti, področju dela, številu članov, številu let delovanja ter številu zaposlenih ob ustanovitvi in danes. V drugem delu so vprašanja o razvoju strategije v preteklosti in vplivu na organizacijo. Tretji sklop vprašanj se nanaša na vzroke ter področje neizvajanja strategije. Četrti del ugotavlja, kakšni so lahko dejavniki in ukrepi za spodbujanje uresničevanja strategije v prihodnosti. Anketne vprašalnike smo obdelali s statističnima programoma spss in Exčel ter izvedli iskanje povezanosti med posameznimi spremenljivkami. Izpisali smo odgovore vseh posameznih vprašanj, tako da smo lahko izključil napake, ki so nastale zaradi napačnih odgovorov ali zaradi napake pri vnosu podatkov. Napake smo popravili, pregledali rezultate in določili način obdelave posameznih vprašanj. Za preverjanje domneve o povezanosti med dvema nominalnima spremenljivkama na osnovi vzorčnih podatkov smo uporabili test x2 (Ferligoj 1995, 162-163). predstavitev vzorca V raziskavi je sodelovalo 51 nevladnih organizačij, ki so sodelovale na 1. forumu slovenskih nevladnih organizačij v Ljubljani leta 2002. Med anketiranimi tako prevladuje največje število društev (72%), sledijo zasebni zavodi (14%) ter zveze društev (8%), ustanove ter druge oblike organiziranosti (vsaka po 3%). Največ nevladnih organizačij deluje na področju izobraževanja in usposabljanja, to je 31%, sledijo področja kultura in umetnost s 17%, delo z mladimi in študenti s 14%, varstvo okolja, strokovna združenja (7%). Za ostala področja so organizačije registrirane v manjšem deležu. Med anketiranimi ni bilo nobene, ki bi imela področje dela človekove praviče, politike zaposlovanja, verstva ali duhovnosti ter enakost med spoloma. Med vprašanimi je relativno velik delež organizačij, ki delujejo več kot osem let, kar 68,6%. Delež organizačij, ki deluje od tri do osem let, pa znaša 31,4%. V raziskavi nas je zanimalo tudi število zaposlenih. Podatki kažejo, da večina nevladnih organizačij (66,7%) ob ustanovitvi ni imela nobenega zaposlenega. Zaposlene ob ustanovitvi so tako imeli le v 33,3% organizačijah. V anketiranih organizačijah je bilo povprečno število zaposlenih ob ustanovitvi 0,64 (aritmetična sredina). Iz podatkov je razvidno, da ima danes večina oziroma 72,5% nvo vsaj enega zaposlenega, dobrih dvajset odstotkov nevladnih organizačij pa še vedno nima nobenega zaposlenega. V anketiranih organizači- preglednica 2 Mnenje organizacij o vplivu uresničevanja strategije na delovanje nevladnih organizacij po področjih (v odstotkih) Podrocje (1) (2) (3) (4) (5) (6) Zakonodaja nvo 3.9 15.7 39.2 35.3 5.9 3.24 Financiranje nvo 0 7.8 37.2 41.2 13.8 3.61 Infrastruktura nvo 0 21.6 41.2 33.3 3.9 3.19 Standardi in nvo 0 9.8 31.4 38.9 19.6 3.69 Odnosi z lokalnimi in državnimi organi 0 17.6 41.2 41.2 0 3.24 Odnosi med nvo 1.9 31.4 54.9 5.9 5.9 2.82 Mednarodno sodelovanje 0 31.4 41.2 25.5 1.9 2.98 Prepoznavnost nvo v javnosti 0 7.9 25.5 52,9 13.7 3.72 opombe Naslovi stolpcev: (1) zelo malo, (2) malo, (3) srednje, (4) veliko, (5) zelo veliko, (6) aritmetična sredina. jah je bilo povprečno število zaposlenih ob anketiranju 1,11. Ce primerjamo število zaposlenih ob ustanovitvi in danes, podatki kažejo na to, da se je število zaposlenih v anketiranih organizacijah povečalo. Iz vrnjenih vprašalnikov je razvidno, da so vse organizacije (51) sodelovale na 1. forumu slovenskih organizacij, ki je potekal v Ljubljani, v Cankarjevem domu od 17. do 19. 10. 2002. Ugotavljamo, daje od 51 organizacij, ki so sodelovale na 1. forumu slovenskih organizacij, 44,4 % odgovorilo, da so sodelovale pri razvoju strategije in njenih dejavnostih. 55,6% jih pri razvoju ni sodelovalo. rezultati raziskave V drugem delu raziskave so nas zanimala vprašanja uspešnosti izvajanja strategije strategije v preteklosti in o vplivu uresnicevanja strategije na delovanje nevladnih organizacij po podrocjih. Ugotavljamo, da vecina organizacij meni, da se strategija ne izvaja uspešno (86,3%). Le 13,7% organizacij meni, da se izvaja uspešno, kar kaže na to, da organizacije niso zadovoljne s samim izvajanjem strategije. Prav tako je iz dobljenih odgovorov razvidno, da je mnenje organizacij glede hitrosti izvajanja strategije zelo kriticno. Kar 88,2% organizacij meni, da je majhna, zelo majhna ali je sploh ni. 7,8 % jih meni, da je srednja, in 4 %, da je velika. Nobena organizacija ni odgovorila, da je hitrost izvajanja strategije zelo velika. Organizacije menijo, da je hitrost izvajanja strategije kriticno majhna. V preglednici 2 so prikazana mnenja organizacij o vplivu uresnicevanja strategije na delovanje nvo po podrocjih v odstotkih. Izracu-nana je tudi aritmeticna sredina mnenj. Na podlagi rezultatov arit- preglednica 3 Neizvajanje organizacijskih nalog strategije kot vzrok, zakaj se strategija ne izvaja Neizvajanje organizacijskih nalog (1) (2) (3) (4) Ni pomembno 0 0 0 0 Manj pomembno 4 7,8 7,8 7,8 Srednje pomembno 20 39,2 39,2 47,0 Pomembno 21 41,2 41,2 88,2 Zelo pomembno 6 11,8 11,8 100,0 Skupaj 51 100,0 100,0 Ni odgovora 0 0 Skupaj 51 100,0 100,0 opombe Naslovi stolpcev: (1) frekvenca, (2) delež v odstotkih, (3) veljaven delež v odstotkih, (4) kumulativa deleža v odstotkih. meticne sredine lahko sklepamo, da organizacije menijo, da je uresničevanje strategije na njihovo delovanje najbolj vplivalo na pod-rocju prepoznavnosti nvo v javnosti (3,73). Sledita odgovora standardi in nvo (3,63) ter financiranje nvo (3,61). Ker smo ugotovili, da nevladne organizacije niso zadovoljne s samim izvajanjem strategije, nas je tudi zanimalo, ali izvajanje organizacijskih nalog strategije vpliva na uspešnost izvajanja strategije in ali sta uspešnost izvajanja strategije ter neizvajanje organizacijskih nalog strategije povezani (preglednica 3). Pri odgovorih organizacij o neizvajanju organizacijskih nalog strategije kot vzroku za neizvajanje strategije 7,8% nevladnih organizacij meni, da je neizvajanje organizacijskih nalog strategije manj pomembno za neizvajanje strategije. 33,3 % jih meni, da je srednje pomembno, 41,2 % pa, daje pomembno, in 17,7%, daje zelo pomembno. Preglednica 4 nam tako prikazuje mnenja organizacij, ki se nagibajo v smer, da je neizvajanje organizacijskih nalog strategije pomembno, da se strategija ne izvaja. V nadaljevanju smo tudi ugotovili, da obstaja povezava med mnenjem o uspešnosti izvajanja strategije ter neizvajanjem organizacijskih nalog strategije kot vzrokom, zakaj se strategija ne izvaja.1 V tretjem delu raziskave smo se usmerili predvsem v prihodnost in spraševali, kaj nevladne organizacije menijo o tem, da bi strategijo revidirali oziroma spremenili. Iz dobljenih podatkov je razvidno, da je zelo velik delež organizacij, ki so na vprašanje odgovorile pozitivno. Tako jih kar 88,2% ocenjuje, da bi bilo strategijo treba revidirati oziroma spremeniti. Le 11,8% organizacij meni, da strategije ni treba spreminjati. Pri odgovorih o dejavnikih in ukrepih za spodbujanje strategije se preglednica 4 Mnenje organizacij o pomembnosti dejavnikov in ukrepov za spodbujanje uresničevanja strategije v prihodnosti (v odstotkih) Podrocje (1) (2) (3) (4) (5) (6) Dolocitev mocnega subjekta, ki bo 0 11,8 45,1 31,3 11,8 3,43 skrbel za razvoj strategije Projektno usmerjen proces 2 21,6 31,3 23,5 21,6 3,41 uresnicevanje strategije Projektno usmerjen proces razvoja 2 25,5 37,3 27,4 7,8 3,14 nvo v Sloveniji Povecanje dialoga med nvo 0 0 37,3 58,8 3,9 3,67 Uveljavljanje eu z možnostmi in 0 33,3 25,5 33,3 7,8 3,16 pritiskom na proces razvijanja nvo Težnje velikih nvo k cimprejšnji 5,9 47,1 27,4 11,8 7,8 2,69 ureditvi razmer Aktiven dialog med nvo in državo 0 0 11,8 52,9 35,3 4,23 Prihod mlajše generacije na vodilne 5,9 11,8 56,9 15,7 9,7 3,12 položaje Sodelovanje na razpisih eu in države, 0 33,3 37,3 29,4 0 2,96 ki zahtevajo povezovanje Seznanjanje javnosti z vsebinami o 0 7,8 27,4 52,9 11,8 3,69 procesu, možnostih in priložnostih razvoja nvo Povecanje zaupanja vladnih 0 0 11,8 56,9 31,3 4,20 organizacij nvo Razvoj ikt 2 27,4 51 11,8 7,8 2,96 Boljše povezovanje med nvo 0 2 33,3 52,9 11,8 3,75 Zgledovanje po podobnih primerih 2 33,3 33,3 27,4 3,9 2,98 strategij v tujini opombe Naslovi stolpcev: (1) ni pomembno, (2) manj pomembno, (3) srednje pomembno, (4) pomembno, (5) zelo pomembno, (6) aritmetična sredina. predlagane ocene dejavnikov oziroma ukrepov gibljejo med srednje pomembnim in pomembnim (aritmetična sredina odgovorov vseh predlaganih posameznih ukrepov oziroma dejavnikov je 3,37). Organizacije menijo, da so trije najpomembnejši dejavniki in ukrepi za spodbujanje uresnicevanja strategije v prihodnosti aktiven dialog med nevladnimi organizacijami in državo (4,25 - aritmeticna sredina), povecanje zaupanja vladnih organizacij do nevladnih (4,17), boljše povezovanje nevladnih organizacij (3,72). Ti trije dejavniki se nanašajo predvsem na vec dialoga in izboljšanje zaupanja med nevladnimi organizacijami in državo, ki bo sledila le po povezanem delovanju nevladnih organizacij. Med tremi najmanj pomembnimi dejavniki in ukrepi za spodbujanje uresnicevanja strategije v prihodnosti pa organizacije izpo- stavljajo težnje velikih nevladnih organizacij po cimprejšnji ureditvi razmer (2,67), razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij (2,92) in zgledovanje po podobnih primerih strategij v tujini (2,94). Sklepne ugotovitve Delovanje nevladnega sektorja v Sloveniji danes je posledica skoraj 50-letnega življenja v socialisticnemu sistemu, ki je v osnovi zavra-cal neodvisno delovanje nevladnih organizacij. Po osamosvojitvi je Slovenija prednostno vzpostavljala svoje javne ustanove in s tem zamudila veliko priložnosti za krepitev nevladnega sektorja. Posledica tega je sistem, v katerem danes živimo, kjer država dominira nad zagotavljanjem storitev državljanom in financiranjem. Zaradi tega nevladne organizacije ne morejo opravljati predvsem svoje politicne funkcije, kar se kaže predvsem v tem, da je participacija državljanov prek nevladnih organizacij pri upravljanju države in družbe zelo omejena oziroma je ni. Strategija sistemskega razvoja nevladnih organizacij je bila napisana z namenom presegati to stanje in krepiti državo. Raziskava je pokazala, da vecina nevladnih organizacij meni, da se Strategija sistemskega razvoja nevladnih organizacij 2003-2008, ki je bila napisana po regijskih delavnicah in forumu nevladnih organizacij, ne uresnicuje uspešno. Prav tako organizacije menijo, da je hitrost izvajanja strategije zelo majhna oziroma je ni, in to kljub dejstvu, da so vse sodelovale na 1. forumu slovenskih organizacij, ki je potekal v Ljubljani, in imele možnost sodelovati pri samem izvajanju. V samih pripravah in na omenjenem forumu je bilo v strategijo vložene veliko energije in upanja za razvoj nevladnega sektorja. V veliki želji po dialogu z državo in želji po rasti nevladnega sektorja pa, kot kaže, po sprejetju strategija ni obrodila želenih sadov. Kljub neizvajanju strategije se organizacije razvijajo naprej in menijo, da je napisana strategija pomembna za razvoj nevladnega sektorja v Sloveniji. Pri ocenjevanju povezave med mnenjem o uspešnosti izvajanja strategije in vzrokom za neizvajanje strategije, tj. neizvajanjem organizacijskih nalog strategije, se je pokazala kljucna povezava, ki je po našem mnenju posledica pomanjkanja sistema skrbništva projekta, kjer je cutiti, da vloge managementa projekta in projektnega managerja ni. Treba je poudariti, da je naloga sistema skrbništva vodenje izvajanja celotnega projekta od njegovega zacetka do konca, ki ga doloci glavni sistem. Poglavitni vlogi sistema skrbništva pa sta vodenje projektov in usklajevanje vseh ciljev in rezultatov projektov s koncnimi namenskimi in objektnimi cilji projektov. preglednica 5 Povezava med uspešnostjo izvajanja strategije ter neizvajanjem organizacijskih nalog Uspešnost izvajanja strategije J2 m P Pomanjkanje finančnih sredstev 12,960 4 0,011 opombe x2 - vrednost preizkusa x2, m - število stopinj prostosti, p - statistična značilnost. Iz raziskave je razvidno mnenje nevladnih organizacij, da bi bilo treba strategijo revidirati oziroma spremeniti, saj se jim zdi, da je razvoj strategije pomemben za razvoj sektorja. Tako predlagamo nekaj ukrepov oziroma dejavnikov, ki bi lahko spodbudili uresničevanje strategije v prihodnosti. Trije najpomembnejši predlagani dejavniki in ukrepi za spodbujanje uresničevanja strategije v prihodnosti so aktiven dialog med nevladnimi organizacijami in državo, povečanje zaupanja vladnih organizačij do nevladnih ter boljše povezovanje med nevladnimi organizačijami samimi, ki jih lahko dosežemo samo z institucionalnimi in organizacijskimi spremembami. Raziskava, opravljena na vzorcu 51 nevladnih organizacij, ki so sodelovale na strateški konkurenci, je bila prva na tem področju v Sloveniji. Sam vzorec sicer zadošča za prvo sliko o uspešnosti strategije, vendar bi celostno sliko dobili, če bi raziskavo razširili na večji vzorec delujočih nevladnih organizacij v Sloveniji. Vendar se pri tem postavlja vprašanje, kje dobiti primeren večji vzorec, saj je pri nastajanju strategije sodelovalo omejeno število nevladnih organizacij, ki smo jih večinoma že zajeli. Zato je smiselno v prihodnje raziskavo razširiti na ostale nevladne organizacije in se usmeriti na spremenljivke posameznih specifičnih strategij, kijih obravnavana strategija prinaša. Tako bi lahko ugotovili, pri katerih od specifičnih strategij je opaziti napredek in ali je bila strategija tista, ki je pripomogla k razvoju nevladnega sektorja. Ugotovitve te raziskave bi lahko bile dobra pot v smeri prepoznavanja ustreznih ukrepov na institucionalni in organizacijski ravni ter ugotavljanja posameznih prednostnih nalog nevladnega sektorja. Opombe 1. Zato smo postavili naslednji hipotezi: ho Spremenljivki uspešnost izvajanja strategije ter neizvajanje organizacijskih nalog strategije nista povezani. hi Spremenljivki uspešnost izvajanja strategije ter neizvajanje organizacijskih nalog strategije sta povezani. Razultati so prikazani v preglednici 5. Preizkus x2 nam je prinesel naslednje vrednosti. Vrednost p je manjša od 0,05, kar pomeni, da lahko zavrnemo ničelno hipotezo, ki pravi, da ne obstaja povezava med uspešnostjo izvajanja strategije ter vzrokom, tj. neizvajanjem organizacijskih nalog strategije. Zato hipotezo potrdimo. Tako lahko trdimo, da sta spremenljivki uspešnost izvajanja strategije ter neizvajanje organizacijskih nalog strategije povezani in da je uspešnost izvajanja strategije odvisna od tega, kako se izvajajo organizacijske naloge strategije. Oziroma z drugimi besedami, ce se organizacijske naloge strategije ne izvajajo, se strategija ne izvaja uspešno. Literatura ajpes. 2010. »Podatki o številu poslovnih subjektov, vpisanih v Poslovnem registru Slovenije na dan 31. 12. 2010.« Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (ajpes), Ljubljana. http://www.ajpes.si/prs/ Crnak-Meglic, A. 2009. Obseg in viri financiranja nevladnih organizacij (društev, ustanov in zasebnih zavodov) v letu 2008. Ljubljana: Ministrstvo za javno upravo. Crnak-Meglic, A., in M. Vojnovic. 1997. »Vloga in pomen neprofitno-volonterskega sektorja v Sloveniji.« Družboslovne razprave 13 (2425): 152-178. Dahrendorf, R. 1989. »Die gefährdete Civil Society.« Europa und die Civil Society, ur. K. Michalski, 247-264. Stuttgart: Klett-Cotta. Ferligoj, A. 1995. Osnove statistike na prosojnicah. Ljubljana: Samozaložba Zenel Batagelj. Habermas, J. 1992. Faktizität und Geltung: Beitrage zur diskurstheoriedes Recht un des Demokratischen Rechtsstaats. Frankfurt: Suhrkamp. Klenovšek, T., B. Grafenauer, T. Divjak, M. Verbajs, T. Strojan, S. Vrbica in P. Šporar, P. 2006. »Celovita analiza pravnega okvira za delovanje nevladnih organizacij: koncno poročilo.« Pravna fakulteta, Maribor. Kolaric, Z., A. (Crnak-Meglic, L. Rihter, R. Boškic in T. Rakar. 2006. »Velikost, obseg in vloga zasebnega neprofitnega sektorja v Sloveniji.« Raziskovalni projekt v okviru crp-celovita analiza pravnega in ekonomskega okvirja za delo nevladnih organizacij, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Kolaric, Z., A. Crnak-Meglic in M. Vojnovic. 2002. Zasebne neprofitne-volonterske organizacije v mednarodni perspektivi. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Kolaric, Z., in T. Rakar. 2010. Obseg, struktura in vloga/funkcija slovenskih civilno-družbenih organizacij. Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo. Mevlja, B. 2007. »Model uresnicitve strategije razvoja nevladnih organizacij v Sloveniji.« Magistrsko delo, Fakulteta za organizacijske vede, Kranj. Operativni program razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013. 2008. Ljubljana: Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Rakar, T., T. Deželan, S. Vrbica, Z. Kolaric, A. Crnak-Meglic in M. Nagode 2011. Civilna družba v Sloveniji. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije. Salamon, L. M., in H. K. Anheier. 1996. The Emerging Nonprofit Sector: An Overview. Johns Hopkins Nonprofit Sector Series. Manchester in New York: Manchester University Press. Šporar, P. 2004. Poročilo o položaju nevladnih organizacij 2003/2004. Ljubljana: Pravno-informacijski center nevladnih organizacij. Šporar, P., in T. Studen. 2000. Nevladne organizacije v Sloveniji: poročilo 2000. Ljubljana: Pravno informacijski center nevladnih organizacij. Tavčar, M. 2005. Strateški management nepridobitnih organizacij. Koper: Fakulteta za management. Vrecko, I. 2003. Strategija sistemskega razvoja nevladnih organizacij v Sloveniji za obdobje 2003-2008. Ljubljana: Združenje za projektni management Slovenije. Walzer, M. 1995. »The Concept of Civil Society.« V Toward a Global Civil Society, ur. M. Walzer, 7-27. Oxford: Berghahn.