__________________{[ 365474
Krajan je glasilo Krajevne skupnosti Mirna in delovnih organizacij. Urejuje ga uredniški odbor: Bariča Kraljevski, Milka Bevc, Jože Tomažin, Darko Krištof, odgovorni urednik Alenka Knez.
Izhaja po potrebi v nakladi 800 izvodov.
Naslov izdajatelja: Krajevna skupnost Mirna, Mirna 17, 68233, telefonska številka: (068) 47014.
Grafična priprava in tisk: TISKARNA Novo mesto.
GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI IN DELOVNIH ORGANIZACIJ Z MIRNE	MIRNA, MAJ 1988 št. 1
Kmalu voda iz pipe na vrhu Debenca!
Dolgoletna želja petih lastnikov kmetij in več kot devetdesetih lastnikov parcel (vinograda) bodo kmalu uresničene.
Veliko — morda večina — zaslug za začetek velikega podviga ima Marjan Bevc, ki je začel z mislijo o svojem vodovodu.
Na sedežu KS so ga spodbudili k široki akciji, v kateri je kmalu navdušil več kot polovico vseh lastnikov parcel na Debencu za začetek del.
Naročili so načrt vodovoda in začeli zbirati sredstva (kmetije bodo prispevale po 800.000,— dinarjev, ostali pa po 400.000,— dinarjev, KS pa bo sodelovala z 10.000.000,— dinarjev).
Dela napredujejo hitro — so pa zelo obsežna — več kot 6 km dolga trasa, 3 rezervoarji in zajetje.
Močan izvir vode v Bezgovcu bo zadostoval potrebam Debenca in dela Stana.
Vso srečo graditeljem!
A. K.
Koča »Plaz« na Debencu ponovno vabi
Z udarniškim delom zgrajena koča na Debencu (1949 leta), po partizanski miljami imenovana »Plaz«, ki je nekajkrat menjala najemnike, skoraj tudi že lastnika, je zdaj dokončno postala last društva Partizan Mirna.
Društvo jo je dalo v upravljanje Nogometnemu klubu Mirna. Ta je z akcijo prenavljanja takoj začel. Zgrajena je cesta do koče (približno 200 m), začeli so prenavljati dom, urejati sanitarije, okolico doma in naredili mize in klopi iz kostanjeve in hrastove hlodovine. Uspešno delo so jim zagotavljali:	Gozdni obrat
Mokronog, KZ Trebnje, TKS Trebnje, fantje iz Zabrdja in člani kluba. Posebno veliko truda sta vložila v obnovo doma Vojko in Božo Sladič s Stana.
1. maj je Nogometni klub 4jziral družabno srečanje, ■'ASPiNfo čisti dohodek je name-(& *CB£n z^Mdaljevanje prenovitve-
£<uenzl
'tsif
Pipa bo izrinila ročno črpalko
--------------------------------- / --------------------------------------------------------------------\
Namen kluba je, da koča spet postane kar je že nekoč bila -	j m/i*
najbolj priljubljena izletniška	(jracl Mirna
točka v občini Trebnje.
Darko Krištof
Koča »Plaz« na Debencu (Foto: Platiše)
— Junija — datum še ni dogovorjen — bo srečanje občanov, ki so najdlje člani naše družbe (tako imenovano srečanje starejših občanov). Srečanje bo skupaj z osnovno šolo organiziral RK Mirna.
DANA čestita ob prazniku KS vsem krajanom.
Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije Mirna
vabijo na
PRAZNOVANJE KRAJEVNEGA PRAZNIKA
V sredo 1. 6. 1988
—	ob 15. uri strelsko tekmovanje članov strelske sekcije
društva Partizan
—	ob 19. uri šahovski turnir sekcije članov društva Partizan
v soboto, 4. 6. 1988
—	ob 13. uri turnir v balinanju
—	ob 17. uri slavnostna akademija v domu PARTIZAN na
Mirni
—	po končani akademiji družabno srečanje pred domom PARTIZAN
Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije Mirna
Krajevna skupnost Mirna skozi samoprispevek
Pregled porabe II. krajevnega samoprispevka od 1. 7. 1984 do 30. 4. 1984
Drugi krajevni samoprispevek je bil uveden za izvajanje programa:
Krajevna skupnost je najmanjša organizirana enota našega družbeno političnega sistema. Njene pristojnosti, naloge in organiziranost so opredeljene v ustavi, zakonih in odlokih. Niso pa ji določeni stalni finančni viri, ki bi omogočali izvajanje nalog iz njene pristojnosti. Seveda pa ob tem ne smemo pozabiti, da se vrsto pravic občanov in delovnih ljudi izvaja preko drugih organiziranosti v samoupravnih interesnih skupnostih za posamezna področja. Delovanje delegatskega se zagotavlja tudi s sredstvi proračuna občine Trebnje.
S temi dejavnostmi in sredstvi pa ni mogoče zadovoljiti in uresničevati vseh skupnih interesov in potreb krajanov pri urejanju naselij, prebivališča, komunalnih objektov in naprav, otroškega varstva, človekovega okolja in drugih potreb s področja življenja in dela.
Da bi vse to lahko dosegli, se krajani odločajo za samoprispevek po v naprej določenem programu. To pa je le prvi del akcije. Ko je samoprispevek sprejet, je potrebno poskrbeti za izvedbo programa. To operativno delo pa običajno opravljajo organi krajevne skupnosti.
Kako vidijo samoprispevek občani, krajani? Različno! Zakaj? Zato, ker nimamo in ne moremo imeti vedno vsi istih interesov po času, niti kraju in niti objektu. Prav zato ne smemo pozabiti, da se vse to lahko opravi po solidarnostnem načelu, osnovi naše samoupravne socialistične družbe.
Drugače vidi zadeve krajan, ki živi na Mirni, kot krajan, ki živi v Gorenji vasi. Še posebno radi ocenjujemo, ali se je vrnilo v vas, naselje, objekt ali napravo toliko sredstev, kolikor smo jih združili v sklad samoprispevka. Če bi se podredili takim razmišljanjem, potem gotovo ne bi dosegli takih rezultatov in uspehov, kot smo jih v preteklem obdobju. Menimo, da taka nekonstruktivna razmišljanja ne vodijo k uspešnemu razreševanju aktualnih vprašanj in izvajanju programov samoprispevka.
Vsi, ki so neposredno vpeti v izvajanje programov samoprispevka, so prepričani, da je bilo opravljeno veliko dela in se programi uspešno uresničujejo.
Zaradi boljše obveščenosti krajanov, navajamo v nadalje-vaju pregled finančne realizacije programov prvega in drugega
krajevnega samoprispevka. S tem je tudi dana možnost krajanom za neposredno kontrolo izvajanja sprejetih programov.
Da bi bilo vse še bolj razumljivo, navajamo še nekaj drugih podatkov. V prvem samoprispevku (v letih 1979—1984) smo zbrali 7.866.— din sredstev na krajana. V drugem samoprispevku pa do zdaj 74.817.— din na krajana. Ti podatki omogočajo izračunati učinek, oziroma uspeh krajevnega samoprispevka za posamezno naselje, objekt ali v programu določeno nalogo.
Nesmiselno bi bilo v neskončnost primerjati razmerja med naselji, ali krajani. Najbolje bo, če priznamo, da sta nam krajevna samoprispevka omogočila in nam omogočata razreševanje naših skupnih interesov in potreb. Nepošteno bi bilo, če ne bi priznali doseženih uspehov in zavračamo kakršnokoli omalovaževanje rezultatov in kritizer-sko natolcevanje.
Pomembneje je že zdaj razmišljati, kako nadaljevati z začetim razvojem in kako vzdrževati objekte in naprave, ki smo jih zgradili ter jih potrebujemo mi vsi. To so pa vprašanja za naslednji - tretji krajevni samoprispevek.
Poraba:
1.	Javna razsvetljava, za naselje Mirne	51.874.675,-
2.	Otroška igrišča, za naselje Mirne	8.565.790,-
3.	Cesta Roje III., za naselje Mirne	12.604.703,-
4.	Obveznosti iz I. krajev, samoprisp. za naselje Mirne
0,30 %, za ostala naselja 99,70 %	4.082.065,-
5.	Mrliška vežica, skupnega interesa	10.310.124,-
6.	Škarpa na pokopališču, skupnega interesa (dela se izvaja v 1988)
7.	Povezovalni telefonski
kabel Gomila-Mirna, skupnega interesa
8.	Povečanje telefon, centr., skupnega interesa
9.	Financiranje tel. omrež., za nas. izven Mirne
10.	Financiranje vaških vodovodov, za nas. izven Mirne
11.	Sofinanciranje avtobus, post., skupnega inter.
12.	Vzdrževanje objektov v upravljanju KS Mirna:
—	za naselje Mirne
—	za cesto Pot na Laze
—	za Šotno in Gmajno
—	za naselje Trbinc
—	za Zabrdje in Dolino
—	za Staro Goro in Praprotnico
—	za Volčje njive in Glinek
—	za Stan in Debenc
—	za Gomilo vas
—	za Brezovico
—	za Sevnico
—	za Škrjanče
—	za Gorenjo vas
—	za Zgorico
—	za Selo—Zabukovje—Kalce itd.
—	za Migolico vas
—	za Migolsko goro
—	Priklj. Migolica—Cirnik—Selška gora
—	Dotacija in prispevki društvom, DPO, bazen, za domove — Partizan, Svobode, gasil, domove, prisp.
za delovanje KS, prisp. za Čistilno in itd.	15.032.549,-
Skupaj zbrana in porabljena sredstva II. kraj. sam. 181.805.170,-
1.517.833,-
7.016.226,-
400.000,-
12.949.904,-
4.380.089,-
12.581.096,-
582.300,-
504.260,-
1.575.015,-
2.136.494,-
1.149.820,-
7.167.071,-
3.723.459,-
301.350,-
140.877,-
927.832,-
4.944.429,-
3.399.496,-
3.029.306,-
1.239.705,-
537.576,-
941.490,-
8.189.636,-
		Plan del za leto 1988	Sredstva	Sredstva
Zap.		Skupna	krajevnega	ostalih
št.	Vrsta del	vrednost	samoprispev.	virov
A	PROGRAM			
1.	Ureditev otroš. igr. in zelenic	40.000.000,-	40.000.000,-	
2.	Ureditev škarpe na pokopališču	20.000.000,-	20.000.000,-	
3.	Ureditev mrliš. vež., prost, za svoj.	2.000.000,-	2.000.000,-	
4.	Javna razsvetljava	40.000.000,-	40.000.000,-	
5.	Tokovina za jav. razsvetlj.	5.000.000,-	5.000.000,-	
6.	Dokonč. vodovoda Migolska gora	3.000.000,-	3.000.000,-	
7\	Vodovod Debenc	40.000.000,-	5.000.000,-	35.000.000,-
8.	Dokonč. telefon, centrale	20.000.000,-	5.000.000,-	15.000.006v
9.	Vzdržev. cest v upravljanju KS	10.000.000,-	10.000.000,-	
10.	Dokončanje ceste Ševnica-Križ	5.000.000,-	3.000.000,-	2.000.000,-
11.	Dokonč. mostu v Volčjih njivah	2.000.(XK),-	1.000.000,-	1.000.000,-
12.	Delov. KS, mat. str., OD, honor. itd.	8.000.000,-	4.000.000,-	4.000.000,-
13.	Dotacije DPO in društv. v KS	1.500.000,-	1.500.000,-	
14.	Vzdržev. objekt, v KS	2.500.000,-	2.500.000,-	
15.	Delovanje SLO in DS	500.000,-		500.000,-
16.	Vrač. posoj. za porav. obv. v 1987	10.000.000,-	10.000.000,-	
17.	Časopis krajan	1.000.000,-	500.000,-	500.000,-
	SKUPAJ »A« PROGRAM	210.500.000,-	152.500.000,-	58.(XX).(XXI,-
	»B« PROGRAM			
18.	Moderniz. ceste Trbinc	30.000.000,-	10.(XX).000,-	20.000.(XX),-
19.	Rekonstr. ceste Stan-Debenc	30.000.000,-	5.000.000,-	25.000.000,-
20.	Asfaltiranje ceste na Laze	12.000.000,-	4.000.000,-	8.000.000,-
21.	Poravnava obvez, za čistil, napr.	30.000.000,-	5.000.000,-	25.000.000,-
22.	Sanacija kanaliz. star. Mirna	30.000.000,-	5.000.000,-	25.000.000,-
23.	Grad. kanaliz. Zapuže	60.000.000,-	5.000.000,-	55.000.000,-
	SKUPAJ »B« PROGRAM	192.000.000,-	34.000.000,-	158.000.000,-
24.	INVESTICIJA - GRADNJA ČIST. NAPR.	120.000.000,-			120.(XX).(XX),-
	VSE SKUPAJ - PLAN ZA 1988	522.500.000,-	186.500.000,-	336.(XX).(XX),-
MIRNA, MAJ 1988
•**
80 let gasilskega društva na Mirni
Danes praznuje mirnsko gasilsko društvo pomemben jubilej — staro je osemdeset let.
O njegovem rojstvu, njegovi rasti in razvoju pripoveduje tov. Bert Škufca - glava in srce društva.
»Gasilsko društvo na Mirni so ustanovili: Ivan Bulc, Martin Kolenc, Anton Bulc, Ignac Gracar in Kramar (imena nismo mogli izbrskati) 1908. leta.
Prvi gasilci so zgradili tudi prvi gasilski dom - še danes stoji -le dozidan je bil že večkrat.
Seveda se je gasilstvo razvijalo vzporedno z ostalim življenjem in danes so na prostoru KS Mirna kar štiri gasilska društva (na Mirni, na Selu, na Ševnici in v Volčjih njivah) z vso potrebno sodobno opremo.
Mirenčanov - gasilcev - je sedemdeset. Ob njih raste podmladek - petnajst mladih bodočih gasilcev.
Dejavnost je prostovoljna in neplačana.
V društvu pogrešamo izobražene ljudi, ki bi s svojim strokovnim znanjem zelo koristili. Saj ne, da ne bi hoteli pomagati, vendar bi si želeli, da se včlanijo.
Pogrešamo tudi večje sodelovanje KS, saj na naših občnih
zborih zaman čakamo delegate DPO KS, čeprav jih vabimo.
Naša dejavnost je predvsem preventivna — vsako leto obiščemo približno petdeset gospodinjstev, manjših delavnic itd. in svetujemo, kako se najbolj uspešno izogniti požaru.
Ugotavljamo, da je osveščenost ljudi iz leta v leto večja, saj število požarov upada.
(V zadnjem letu nismo imeli nobenega večjega požara)
Naš jubilej bomo proslavili delavno;
10. julija dopoldne bomo pripravili gasilsko vajo — reševanje iz gorečih prostorov v visokih stavbah, gašenje v posameznih prostorih. Pokazali bomo vso našo opremo in znanje. Vabljeni!
16. julija bo akademija s kulturnim programom in podelitvijo društvenih priznanj. 17. julija pa bo občinska gasilska proslava, na kateri bo slavnostni govor, podelitev republiških priznanj najzaslužnejšim gasilcem v občini in kulturni program.
Po proslavi pa bo — se razume — gasilska veselica.
Na proslavljanje jubileja bodo prišli tudi gasilci iz pobratenega društva v Petlovcu.
Po pogovoru A. K.
Gasilski podmladek z mentorjem
Znanje je garancija za prihodnost
HP Kolinska TOZD Mirna je leto 1987 zaključila z izgubo (letos izgube ni več), zato smo morali izdelati sanacijski program, v katerem nismo pozabili na izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih. Če hočemo biti kos bolj zahtevnim in novim tehnologijam, če vsepovsod poudarjamo, da je ena od rešitev iz gospodarske krize tudi prestrukturiranje gospodarstva in razvoj v bolj zahtevne finalne produkte, moramo temu primerno slediti tudi pri izobraževanju kadrov. Živilska industrija s tako veliko svetovno in domačo konkurenco je pri vsem tem še kako izpostavljena. V živilski industriji je potrebno delati tako, da bo vsak izmed
nas, ki delamo v živilski industriji, s polno odgovornostjo, izdelek ki ga je sam proizvedel, rad ponudil sebi in svojim najbližjim, predvsem otroku. Da bi temeljne zakonitosti živilske industrije približali vsakemu, ki jih še ne pozna, smo začeli z izobraževanjem ob delu najprej tistih delavcev z nižjo kvalifikacijsko strukturo. Med njimi so večinoma taki, ki v svoji mladosti iz raznih vzrokov niso mogli nadaljevati šolanja, imajo pa pred sabo še dolgo delovno dobo.
Izobraževanje je verificirano in poteka preko VIO Trebnje s Srednjo živilsko šolo iz Kamnika. Po končanem šolanju, ki bo
predvidoma februarja ’89 bodo slušatelji pridobili naziv živilski delavec. V izobraževanje se je prostovoljno vključilo 15 naših delavcev in vsi uspešno opravljajo svoje obveznosti. Kolinska je prevzela vse stroške izobraževanja, ki bodo ob koncu šolanja znašali cca 24.000.000,-. Slušateljem po Pravilniku pripadata za vsak izpit tudi dva dni izredno plačanega dopusta.
Prve učne ure so bile sicer mučne, saj je vsak slušatelj čutil strah pred morebitnim neuspehom. Minilo je namreč že precej let, odkar so hodili v šolo in kontinuiteta učenja je bila prekinjena. Vendar je bil »led« uspešno prebit in moram pripomniti, da skoraj v vseh vidim željo, da bi
šolanje nadaljevali. Kolinska jim bo to zagotovo omogočila.
Na koncu prisluhnimo še mnenju govoricam slušateljev. Pravijo, da so zvedeli marsikaj novega, kar je nujno za dobro delo v živilski industriji. Morali pa bi vključiti v izobraževanje tudi tiste, ki zasedajo zahtevna delovna mesta, pa nimajo niti osnovne izobrazbe za živilsko stroko.
Tudi to se bo počasi uredilo, saj človeku lahko vzameš marsikaj, le tistega, kar zna, nikoli. Zato vidim v izobraževanju delavcev ne le boljše in kvalitetnejše delo v tovarni, temveč tudi večjo socialno varnost vsakega od njih.
Marinka Škufca
IMV tozd tovarna opreme pred pomembnimi odločitvami
Temeljno organizacijo združenega dela novomeške Industrije motornih vozil. — Tovarno opreme na Mirni — čaka v prihodnosti veliko pomembnih sprememb in odločitev. Z njimi naj bi zaokrožili njeno dejavnost in postavili trdne temelje za uspešno poslovanje v prihodnosti, kar bi nenazadnje zagotovilo tudi dvig standarda zaposlenih.
Poznani ukrepi zvezne administracije, slabši pogoji gospodarjenja, delno pa tudi lastne slabosti, so bili razlog, da so TOZD-i prikoliške dejavnosti, tudi TOZD Mirna, zaključili poslovno leto 1987 z manjšo izgubo. Podoben je bil rezultat tudi v letošnjem prvem tromesečju. Pri analizi vzrokov za slabše poslovanje smo ugotovili tudi interne vzroke. Zato smo že v začetku leta pristopili v naši TOZD k oblikovanju in izvajanju ukrepov za zagotovitev uspešnejšega poslovanja. Opredelili smo naloge s področja programske usmeritve, tehnološke ureditve in posodobitve, kadrovske okrepitve in organizacije dela.
V okviru programske zasnove TOZD-ov prikoliške dejavnosti je za TOZD TO Mirna predvidena programska usmeritev na področju tapetniškokonfekcij-ske dejavnosti in brizgane plastike z orodjarstvom za pokrivanje potreb obeh dejavnosti znotraj IMV, t. j. za avtomobilsko in prikoliško. Poleg tega je predvidena prodaja prostih kapacitet na trgu.
Ukinja se lesna dejavnost, postopna pa bo zamenjava sedanjega programa kovinske dejavnosti z orodjarstvom, kar bo pogojeno z razširitvijo in tehnološko modernizacijo brizgane plastike. Kot vzporedni program je predvideno v prihodnosti še instaliranje tehnologije termo-preoblikovanja (izdelava notranje opreme za avtomobilsko
dejavnost), ter izdelava elek-troinstalacij za avtomobile ob dosedanji izdelavi elektroinsta-lacij za prikolice.
V	teku so že aktivnosti za tehnološko ureditev in posodobitev kovinske proizvodnje in proizvodnje elementov iz brizgane plastike ter skladišč. Priprave že tečejo za realizacijo investicije v šivalnici — za modernizacijo tehnologije izdelave blazin počitniških prikolic. Investicija v višini 1 milijarde S din je v celoti usmerjena v instaliranje novih sodobnih industrijskih šivalnih strojev. Že konec III. tromesečja naj bi stekla po planu proizvodnja gotovih blazin.
Druga, bistveno večja investicija, se načrtuje v okviru programa novega vozila R-5 v Tovarni avtomobilov. S to investicijo predvidevamo, da bomo na lokaciji »lesnega obrata« postavili novo halo, za potrebe brizgane plastike. V prihodnjem letu bi po planu namestili v te prostore le obstoječe in nekaj novih strojev za brizgano plastiko. Seveda so to še plani, saj se moramo tako Tovarni avtomobilov, še posebej pa firmi Renault, dokazati kot sposoben dobavitelj za vse plastične dele novega vozila R-5.
Da bomo pri vsem tem uspešni, je potrebna večja strokovnost pri našem delu. V ta namen vodimo aktivnosti za pridobitev novega strokovnega kadra z višjo in visoko izobrazbo. S pomočjo zunaje konsalting firme pa pripravljamo nov sistem planiranja in spremljanja proizvodnje na vseh nivojih.
V	končni fazi naj bi vse to podprli z računalniško obdelavo podatkov. Vzpostavitev računalniško podprtega informativnega sistema tudi v naši TOZD ni več parola, temveč planirana aktivnost za prihodnje obdobje.
Janez Dule, dipl. ing.
MIRNA, MAJ 1988 št. 1
3
Ponudimo roko človeku!
Ob poplavi ukrepov in padanju življenjskega standarda, slabšanju kupne moči krajanov, se postavlja vprašanje: »Kako delati v bodoče?« Po našem programu dela naj bi ustanovili postajo RK, ki bi skrbela za sprotne potrebe krajanov.
Z izboljšanjem patronažne službe in sosedske pomoči se je problematika starejših ljudi delno zmanjšala. Še so posamični, težje rešljivi primeri, ki pa jih z dobrim sodelovanjem z zdravstvom in Socialnim skrbstvom nekako obvladujemo. Velikokrat je način in čas pomoči odvisen od dobrega posameznika, soseda in seveda od pravočasnega obvestila, kje in kakšno pomoč nekdo potrebuje. Dokler pa postaje RK nimamo, pa lahko pokličete št. tel. 47-271 Hrovat.
Naše delo obsega več dejavnosti; nekatere opravljamo uspešno, druge manj. Težave se pojavljajo pri zbiranju krvodajalcev, kar izvira iz strahu pred okužitvijo z AIDS-om, upad je tudi zaradi neprimerno določenih datumov odvzemov. Vendar kljub tem težavam naše zdravstvo potrebuje vedno več krvi. Kri je nenadomestljivo zdravilo, zato vas vabimo: »Krvodajalci, udeležujte se naših akcij pogo-
steje, s seboj povabite še mlade, ki bodo krvodajalci šele postali.
Veliko se ukvarjamo tudi z zbiranjem sredstev, ker se akcije kar vrste: naša redna članarina, Solidarnost na delu, pa poplave in druge katastrofe, zbiranje papirja, oblačil, pa zopet podporni član za novoletno obdarovanje.
Velikokrat trkamo na vrata vaših domov nepovabljeni, včasih s tesnobo, kako nas boste sprejeli. HVALA vam za dobrodušnost, hvala za vsako obliko prispevka. Z vašimi prispevki izpeljemo akcije, ki smo si jih naložili v želji in potrebi za boljše življenje. V teh akcijah sodelujejo tudi delovne organizacije in ustanove, zato izrabljam priložnost, da se v imenu RK zahvalim delegatom DS in poslovodnim organom za razumevanje in pomoč. V mozaiku del, ki jih opravimo, pa imajo veliko vlogo Mladi člani RK z mentoricami, ki jih v delo vključujejo, vzgajajo, in svetujejo, kako obdržati voljo in moč za lajšanje težav drugim.
Vedno bolj smo si tudi odtujeni, obremenjeni z lastnimi skrbmi. Izmika se nam življenje, ki je bilo nekoč morda revnejše, toda prijaznejše in toplejše.
Bomo pustili, da takle smeh zamre? Zaradi nepremišljenega pohlepa po hitrejšem življenju? (Foto: A. K.)
Zato gradimo in utrjujmo prijateljstvo, dobre sosedske odnose, poglabljajmo vezi, v topli trdni veri NAJ BO ČLOVEK ČLOVEKU ČLOVEK! Mnogokrat že iskren pogovor pomaga, da tegoba ni več tako ostra, da postane dan jasnejši.
Vnesimo v naše domove čim-več prijateljstva, ponudimo roko človeku, prisluhnimo včasih nemi prošnji naših otrok, starejših, bolnih, osamljenih, pa bo po takih dejanjih tudi v nas samih več zadovoljstva.
Sprejmi, prijatelj mojo roko, pa tudi ti mi jo ponudi!
Predsednica KO Pavlina Hrovat
O ribah in ljudeh
Obeta se lep jesenski dan. Sveže dopoldansko sonce že potuje po nebu.
Zamišljen hodim po obrežju in strmim v potok. Pogled in misel mi pritegnejo ribe. V glavi mi rojijo vprašanja, ki so mi že stokrat burila misli: Ali riba misli, se pogovarja? Kako se počuti, ko ugrizne v vabo in se nabode na trnek? Ozrem se, a odgovora od nikoder.
Pogledam po reki navzgor in zagledam, kako se iz cevi, ki grozeče kot topovska cev štrli iz zemlje, izlivajo odplake v reko. Ali ni grozni trnek mogoče le odrešitev muk in trpljenja, ki ga ribe prenašajo zaradi umazanije, ki se izliva v reko iz teh grozečih cevi? Veliko rib je že poginilo zaradi onesnaževanja rek. Saj je tudi kisika vse manj v vodi, ker ga porabijo alge, ki se namnožijo ob obilici odplak.
Dvignem glavo in se zazrem v črn oblak, ki se kotali iz sosednje tovarne, ter se vprašam: Koliko je takih tovarn po vsej Sloveniji, Evropi? Ali bo tudi nam ljudem zmanjkalo kisika? Ozrem se po odgovoru, vendar ga ni. Le od kod bo prišel? Od rib gotovo ne!
Gorazd Gorenc, 8.r.
Šel je popotnik skozi atomski vek in gledal, kako so drevesa bežala iz njega
Razmišljamo o tretjem samoprispevku!
y Pa ne recite kar takoj: O, ne, ne boste me več pripravili, da bom ZA! Najprej preberite, kako so bila doslej zbrana sredstva porabljena in najbrž ne bo težko zaključiti, da je bilo opravljeno veliko koristnega dela.
Prav tako pa ne bo težko ugotoviti, da je še veliko reči, ki si jih želimo, pa jih bomo lahko imeli le, če bomo rekli še tretjič DA.
Zato: preberite anketo, ki jo je pripravil Svet krajevne skupnosti, razmislite o predlogih in se odločite tudi za svoj predlog in za svoj • DA«!
Vaški odbori pa imajo zdaj še tudi dovolj časa, da pripravijo program svojih potreb.
V našem razvitem in na videz še kar lepem svetu smo v bistvu vsi popotniki, ki tako ali drugače gazimo svoje kratko življenje. Človek želi živeti čim laže in čim lepše, zato si je tudi naredil stroje, tovarne, pri tem pa ni mislil na prihodnje generacije.
Našo Zemljo bi lahko primerjali s konzervo, ki ji je pred dvema mesecema potekel rok uporabe. Nekateri ljudje bi jo prebavili brez večjih težav, drugi bi morali na izpiranje želodca, tretji pa bi mogoče celo umrli.
Taka je tudi usoda nas, seveda če ne bomo hitro ukrepali. Po drugi svetovni vojni se je začela na veliko graditi industrija in seveda tudi jedrske elektrarne, ki prinašajo poleg koristi tudi zlo. Niso pa samo elektrarne in drugi industrijski obrati onesnaževalci zraka in okolja. Tudi en sam človek, ki vrže na tla papirček, prispeva k večji onesnaženosti. Če pa gremo ob kaki reki, lahko vidimo, kako pripelje avto s polno prikolico smeti in jih strese v reko ter odpelje naprej, kot da se ni nič zgodilo.
Veliko rib in drugih živali pomre zaradi človeške lahkomiselnosti. Tudi naša pljuča — gozdove, kar se da vztrajno uničujemo s kemičnimi strupi in izsekavanjem. Nihče pa ne pomisli, kaj bo čez deset ali petdeset let, kaj bo s človekom, če ne bo izumil drugačne vrste energije in če se ne bo poboljšal.
Mi smo generacija, ki bo morda rešila Zemljo in človeka pred uničenjem ali pa jo bo dokončno uničila.
Nataša Sladič 8 r. OŠ ZDO' Mirna
Na življenje potem pa ne pomislimo
V današnjem’ času je svet zelo onesnažen.
Zelo vprašljiva so mesta.
Otroci se že bolni rojevajo.
Vse več je bolnih.
Zrak je vse slabši in slabši.
Tako ne gre več naprej.
Ljudje sodobnega časa, ki gradijo elektrarne, ne pomislijo, da s tem uničujejo naravo, tako pa tudi sami sebe.
Le spomnite se dogodka v Černobilu. Koliko ljudi je umrlo, koliko zbolelo!
Toda to nas ne izuči. Še naprej gradimo in hočemo graditi tovarne in elektrarne.
In kaj se bo zgodilo?!
Ljudje bodo še umirali, starejši pa se bodo spominjali, kako lepo je bilo tedaj, ko ni bilo tovarn, elektrarn. Sedaj pa umirajo v mestih. Gledajo propadajoče gozdove - rastlinja skoraj ni.
Toda kdo to povzroča?! Ljudje sami!
Tisti slavni izumitelji, najbrž niti pomislili niso, kaj bodo uničili z avtomobili in s cestami; na stotine hektarjev gozdov, njiv, življenj....
Čez nekaj let bo vse obdajal en sam velik oblak dima.
Ljudje pomislite:	Sedaj
živimo še kar dobro, toda čez leta — kaj bo z našimi otroki, vnuki....
Na te je treba ZDAJ misliti.
In tisti, ki so bolni zaradi zraka — slabega seveda, še vedno povzročajo slabšega, čeprav imajo veliko izkušenj.
Misliti moramo na bodočnost!
Dušanka Gregorčič 5. a OŠ ZDO Mirna