Stran 2. JWf>r!Horck5 V F C f5 P N i V Tnt>» V Maribor u. 'dne 27. IV. 1931, BmmmmmmKmmmmmmammmmmmmmagmaBm O naših obmelnih K o b a n d h STANOVANJSKE RAZMERE. - POHOR SKI IN KOBANSKI DOMOVI. KA. — MODERNA DEKLETA. — SKROMNOST V HRANI. — OBLE- II. Staovanjske hiše naših K obancev se zelo razlikujejo od pohorskih. Dočim so si Pohorci postavili domove kot gospo­ ske postojanke, ki kraljujejo daleč na­ okrog, se kobanski domovi s svojo Skrom nostjo stiskajo v zatišje. Večino­ ma se hiše prislanjajo na pobočja ta ­ ko, da imajo od ene strani nad­ stropje, od druge pa pritličje. Pod sta­ novanjem so hlevi. Hiše so lesene, neka­ tere tudi zidane. Kamenje pa prepušča vodo kakor stenj, zato so zidana stano­ vanja vlažna in zatohla. Planinci opa­ žajo, da je v stanovanjih zelo malo oken, ki so izredno majhna. To izvira še iz srednjega veka, ko so plačevali davek od oken; mnogo pa je tem u krivo moč­ no vetrovje, ki tem lažje potere šipe, čim večje je okno. Stanovanje z velikimi okni se pozimi prehitro ohladi, čeprav kurijo venom er na odprtem ognjišču ali v štedilniku, kjer kuhajo hrano za ljudi in živali. V ečkrat se stene in stropi po­ tijo, da curlja voda od njih. V hiši je po ena velika družinska soba ter po ena ali dve sobici — čumnati. S tanovanjska in gospodarska poslopja napravljajo vtis, da so postavljena sam o začasno in zasilno, kar je posledica zgo­ dovinskih vplivov. V 13. stoletju so rem - šniško in radeljsko ozemFe posedovali benediktinci od Št. Pavla v Labudu. Menihi so trebili in krčili gozdove ter naseljevali km ete-podfožnike, ki so da­ jali desetino še do leta 1782. Pozneje so nastale še »kočarije« s sa­ motnimi nizkimi bajtam i, stisnjenimi v bregovje. V senaokrog je gozd, le nad kočo je košček neba. Če prestopim o prag take koče, vidimo, da štiri okajene stene oklepajo en sam pro sto r; tam ku­ halo in prebivajo ves dan. M nogokrat so dom ače živali sostanovalke številne družine. Ob hladnih nočeh prilezejo po špranjah v stenah kače, krastače in druga golazen, da bi si poiskale toplega le ž iš č a . . . Hišna oprava je zelo skrom na: v kotu je družinska miza s klopmi, ob steni pa so postelje. Obleko shranjujejo v skrin­ jah na podstrešju. Pohištvo ni pobarva­ no, trhlo je in m nogokrat potrto ; pozna se mu, da je preživalo že več rodov. V posteljah imajo steljo, ki jo pokri­ vajo z vrečam i, odevajo pa se z um aza­ nimi starim i koci in suknjami. Hlapci in pastirji spijo v hlevih. Odeje in rjuh ne poznajo. Spijo oblečeni. Zanimivo je število postelj in prebi­ valcev, ki kaže, da ima n. pr. 9 članska družina 5 postelj, 19 članska 5 postelj, 20 članska pa 7 postelj. Otroci spijo na­ vadno pri odraslih, posebno radi jih jemljejo k sebi v posteljo stari ljudje, da jih deca pozimi greje. Malo hiš je brez golazni. Tal v sobah ne umivajo. Drži se jih plast strnjenega blata. Šipe so motne od nesnage, stene okajene od dima. Vzrok nezdravim razm eram leži v na­ činu dela. Ženske imajo preveč dela na polju, zato jim ne preostaja dosti časa. nimajo pa tudi resne volje, da bi snažiie dom. Ljudstvu je otopel čut za snago in red. Obleka je preprosta. Domači izdelki se umikajo industrijskim proizvodom . Ob­ nošeno zgornjo obleko ponosijo še kot spodnjo, dokler ne razpade. Običajno o- buvalo so nogavice iz domače ovčje vol­ ne in lesene cokle. P ač pa se dekliška moda izdatno m odernizira, k ar opažajo najbolj nedeljski izletniki, ki tudi po tej zunanjosti presojajo položaj ljudstva. H rana preprostega ljudstva je neza­ dostna in skrajno slaba. Obstoja v glav­ nem iz krom pirja, fižola, repe, zelja in koruzne moke. Zaradi slabe živinoreje prim anjkuje 2 važnih hranil: mleka in m asti. Žgance jedo s sadjevcem . Hrano slabo zabelijo, ubožnejši jedo celo neza­ beljeno. Gospodinje ne poznajo niti naj- navadnekših kuharskih receptov. Hrane ne izbirajo in ne m enjavajo. P o več m e­ secev imajo isti jedilni red. Le ob večjih praznikih si privoščijo priboljšek: bele­ ga kruha, m esa in m očnatih jedi. Vse je­ di tudi dobro zabelilo. Ker pa telo ni v a­ jeno take sprem em be, zato nekateri ob takih prilikah zbole na želodcu. Ljudstvo, ki prebije vse leto ob trdem delu in ob slabi hrani, se vdaje ob p raz­ ničnem razpoloženju golemu ugodju uži­ vanja jedi in pijače. (Nad. sledi.) Mariborski in Hoške tragedije zadnje dejanje Na pokopališču v R advanju bo danes popoldne sprejela M ati-Z em lja v svoje osrčje vseh pet nesrečnih žrtev velike žaloigre, ki se je odigrala v noči od pet­ ka na soboto v Hočan. Včeraj zjutraj je nam reč um rla tudi zadnja priča strašn e­ ga dogodka, K atarina Gačnik, ne da bi prišla vsaj za trenutek k zavesti. S seboj je ponesla v večnost tudi tajnosti kritič­ ne noči in nikdar ne bo pojasnjeno, ali gre za dogovorjeno skupno sm rt, ali pa je m orda gostilničar Gačnik izvršil svoje obupno dejanje brez vednosti svoje žene na lastno pest. V sekakor pa je izven vsakega dvoma, da so Gačnika že p re­ cej časa mučile težke skrbi in da mu je velika ljubezen do svojih izredno srčka­ nih otrok popolnoma razdvojila srce. Ni jih hotel prepustiti bedi in negotovi u- sodi, ki bi jih čakala, ako bi izgubili svo­ je starše-rednike. Sedaj je vsa njegova družina združena v sm rti in pripravljeno ji je pod vznožjem Pohorja tudi že skup­ no novo domovje — široko in globoko zevajoča jama. Njena vrata se bodo za­ prla danes popoldne. — mariborsko gledališče REPERTOAR: Pondeljek, 27. aprila. Zaprto. Torek, 28. aprila ob 20. uri »Čardaška kneginja«. Kuponi. G ostovanje gdč. M arice Lubejeve. S reda, 29. aprila. Zaprto. Č etrtek, 30. aprila ob 20. uri »Cirkuška princesa« ab. C. Kuponi. Liubljenka Mariborčanov, zagrebška subreta Marica Lubejeva bo gostovala v torek, 28. t. m. N astopila bo kot Silva v Kalm anovi opereti »Č ardaška knegi­ nja«, ki šteje med njene najboljše. — V sekakor vlada za zanim ivo gostovanje naše M arice, ki je v poslednjem času u- spešno nastopila tudi v zvočnem filmu, veliko zanim anje te r priporočam o čim­ prejšnjo nabavo vstopnic. Veljajo kuponi. Iz gledališča. V četrtek, 30. t. m. se bo ponovila tem peram entna K alm anova o- p ereta »Cirkuška pricesa« za ab. C. — V najkrajšem času bo prihodnja glasbe­ na prem ijera. Topot se bo vprizorila Szirm ajeva opereta »Kavalir Miško«, ki se odlikuje zlasti po izredno zabavni in veseli vsebini in bodo prišli ljubitelji sm eha v polni leri na svoj račun. — V dram i se pripravlja svojevrstna groteska mladega slovenskega pisatelja Slavka G rum a »Dogodek v m estu Gogi« v režiji g- J. Koviča. »La {Ste enfantine«. Pod tem naslovom je priredil naš agilni »Cercle francais« v soboto 25. t. m. v dvorani »Vesne« lepo uspelo otroš­ ko p redstavo z izbranim in pestrim pro­ gram om . Um etniki eo bili naši najmlajši »Francozi«, ki so zapeli p ar mičnih fran­ coskih nesmio. Zelo < w v — »«stnn' rr prizori s petjem , godbo in gim 'n i vajami, dialogi in recitacije. P r ir v ^ c v ' je bila v vsakem oziru izvrstna, zakar g - aajvečje priznanje d- nam Fiirrerje- vi, D ecarojevi in dr. V rečkovi, ki so po­ žrtvovalno poučeva'e naše rra'fke- Želi­ mo le, da bi »Cercle« priredil še več­ krat take v ese!ice. Mladina se z lahkoto nauči francoščine. Obenem nudijo e prireditve mnogo razvedrila in veselja vsem prijateljem francoskega jezika in kulture. — Mala Nedelja. Narodno kulturno društvo priredi v nedeljo 3. maja ob VA. uri v D ruštvenem Domu pom ladansko akademijo. Petje, godba, M eškova dram a »Pri Hrastovih«. — Najlepši majniški izlet- Vabljeni vsi! Pridite! Sv. Trojica v Slov. gor. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo, eno izmed najstarejših podeželskih ga­ silnih društev, ki je minulo poletje ob­ hajalo 551etnico svojega obstoja ter pri tej priliki dokazalo izurjenost svojega m oštva, si je pred kratkim zgradilo po­ leg Gasilskega doma prepotrebni stolp za sušenje cevi. To je bilo mogoče le, ker so razne korporacije in prijatelji ga­ silstva darovali stavbeni m ateriial in tudi denarne prispevke- Kljub temu je stal stolp društvo še nad 8000 Din. Vsem darovalcem izreka društvo najprisrč- nejšo zahvalo ter se priporoča njihovi naklonjenosti, ko bo pobiralo prispevke za novo m otorno brizgalno, prepotrebno gasilsko orodje, brez katerega pač v da­ našnjih časih splošn eg an ap red k a ne m o­ re biti nobeno gasilno društvo, ako ho­ če v sili nuditi bližnjemu hitro in izdat­ no pomoč. Odhod polic, nadsvetnika K eršovana. V če ra j pop, se je odpeljal na sv o je n o v o slu žb en o m e sto v L jubljano d o ­ sed an ji u p ra v n ik m a rib o rsk e policije gosp. n a d sv e tn ik K eršo v an . N a k o lo ­ d v o r so g a sp rem ili n a m e šč e n c i poli­ cije in se ta m od n jeg a poslovili. — V visok i starosti 96 let je u m rla d av i T e re z ija S o d i n, so ­ p ro g a k ro ja šk e g a m o jstra v O ro žn o v i ulici 9. — Studenška nedelja. Kljub krasnem u pom ladanskem u v re ­ menu je nedelja za Studenčane potekla nekam m račno in to pod dojmom strašne tragedije v Hočah. G ačnikova družina je bivala pred letom še v Studencih in je bila obče spoštovana in priljubljena. Ob Gačnikovi podjetnosti so pridobili S tu­ denci obsežno in lepo dvorano, kjer so se vršile prireditve celo m ariborskih društev. Na žalost se je prav ob tej pod­ jetnosti pričel križev pot nekdaj boga­ tega posestnika. V nedeljo popoldne so velike množice rom ale na radvanjsko po­ kopališče, da v slovo pokrope nesrečno družino. — Mnogo ljudi je pohitelo v vi­ notoče in na tom bolo PRK, saj so učenci in učenke prodali mnogo sto kart po hi­ šah. T ok rat sreča ni izostala! Glavni do­ bitek (spalnica in kuhinja) si je pridobila Studenčanka gdč. Vučak, hčerka čevljar­ ja na A leksandrovi cesti. Tudi nekaj maniših dobitkov so odnesli S> udenčani. — Na letnem telovadišču dom ačega So­ kola je ves dan bilo živahno vrvenje: velike priprave na okrožni izlet, ki bo 14. junija v Studencih. Resnikova smrt maščevana. Po tridnevni razpravi proti morilcem finančnega pripravnika Janka Resnika, ki je 7. septem bra 1926 v vestnem izv r­ ševanju svoje službene dolžnosti umrl m učeniške sm rti, je padla v soboto zve­ čer odločitev. Sodišče je po kratkem po­ svetovanju razglasilo razsodbo, s k ate­ ro so bili obsojeni: Vinko B ezjak na do­ sm rtno težko ječo, Franc K lem enberger in Alojzij Golob na 20 let težke ječe, Do­ minik Jam ernik pa bo oddan v poboljše- valnico. — Hriberski ni sodeloval pri zločinu v Jelovcu? Graško deželno sodišče je sporočilo ma,T arskem u sodišču, da so dozdajne poizvedbe in zasliševanja avstrijskih ob­ lasti v zadevi izpovedb M ohorka glede udeležbe H riberskega na zločinu v Je­ lovcu dale negativen rezultat, ter je na­ prosilo m ariborsko državno tožilstvo za n .ebitne nove predloge glede nadalje­ vanja preiskave. Kakor čuiemo, bo dr­ žavno tožilstvo, ki je od prvega početka dvomilo o resničnosti M ohorkovih izpo­ vedb, umaknilo zahtevo po izročitvi Hri- berskega radi sodelovanja pri zločinu v Jelovcu, pač pa jo bo uzdržalo radi raz­ nih tavin, radi katerih je H riberski za- s'cdovan. KINO ......, G r a f s l e i : — - ■ ■ Danes zadnji dan: 20.000 MILJ POD MORJEM! Od jutri, torka, dalje: Najboljša veseloigra: ZASEBNA TAJNICA! Renate MULLER. — 100% govoreči in zvočni velesiim v nemškem jeziku. Film svetovnega slovesa! l i r i i o n ; Od danes dalje: 100% govoreča ii zvočna drama v nemškem jeziku: A R I A N A! Elizabeta BERGNER. Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17.. 19.. 21 url: ob nedeliah in praznikih ob 15.. 17.. 19. in 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12, ure na blagajni. XXVI ftPOLO KINO: V soboto in nedeljo: ČRNI VITEZ! Richard TALMADGE. Težka avtomobilska nezgoda na Rad­ vanjski cesti. Ko se je sinoči proti 23. uri vračala večja izletniška družba iz R advanja pro­ ti M ariboru na novem avtom obilu tipe »Tatra«, last avtotaksnega podietja Jos. Hohnjec, je šofer Rochel na Radvanjski cesti na nevarnem ovinku pri vojašnici kralja P e tra izgubil oblast nad svojim vozilom, ki se je z vso silo zaletelo v bližnji zid. P ri tem se je vozilo dvakrat prevrnilo, karoserija se je popolnoma razbila in ceni Hohnjec škodo na krog 15.000 Din. Med izletniki je brivec F ra­ njo W irt, zadobil težke notranje poškod­ be ter si zlomil levo ključnico. 5 5 1etna zasebnica Leopoldina Eigl si je zlomil« rebra, dočim si je šofer Alojzij Rochel na črepinjah varnostne šipe prerezal ži­ le na roki. Vse im enovane so z reševal­ nim avtom prepeljali sinoči okrog pol­ noči v bolnico. Lažje poškodovana je bi­ la 24-letna Em ica Figi in 241etni Albin Friedrich, katerim a so na reševalni po­ staji nudili prvo pomoč in odpremili v domačo oskrbo. Stanje težjih ponesre­ čencev je zadovoljivo. Verzija, da je šo­ fer Rochel poskusil sam om or, je b rezP 0^ lage. R adi p oneverbe je bil v so b o to z v e č e r, b a š ko se ' e ho tel od p eljati z g la v n e g a k o lo d v o ra a re tira n M ilan P ., ro d o m iz Z a g re b a ki je bil v o d ja p o slo v aln ice n ek e tu ­ k ajšn je to v a rn e v B e o g ra d u kak i dve in pol leta. P r e d 14 d n e v i se je m udil v B e o g ra d u so la stn ik to v a rn e in u g o ­ to v il k ro g 230.000 Din p rim an jk ljaja N a p o d lag i o v a d b e to v a rn e , je policija a re tira la P .-ja, ki je p riše l p re d nekaj d n ev i v M arib o r. P . p riz n a v a , da bo m en d a k ro g 180.000 Din p rim a n jk lja ­ ja, p ra v i p a, d a je p rim an jk ljaj n astal, k e r je dajal b a k šiše , dalje b lago r a z ­ nim o d jem alcem po v elik o nižjih c e ­ nah n eg o so bile d o lo čen e v k a rte lu itd. P . je izro čen sodišču, ki bo z a ­ d e v o razčistilo . — Pondeljek Torek Kabaretni večer Velika kavarna Invalidska tombola. Krajevni odbor U druženja vojnih in- v a '’ >'ov v M ariboru je preložil prvotno za 3. maja določeno invalidsko tombolo na dne 4. oktobra 1931. 11 lastna streljar’ a družina v Mar ho otvorila, dne 3. m aja svojo letno strel sko sezono. Zbirališče članstva dne 3. maja na T rgu Svobode ob 9. zjutraj, o( 1 koder bo odkorakala povorka z vojaš1 - ' godbo na čelu na garnizijsko strelji" v Radvanje. Vse okoliške strelske dru žine se vabijo, da se udeleže otvoritve p r '- DNE 2. MAJA KONCERT QLASBENE MATICE S TURNEJSKIM SPOREDOV