(Nadaljevanje) ^mvafišce Kako poldrugo uro >od Stične izvira pod sisalnatirn hribom reka Krka. Blizu njenega isvira je velika podzemeliaka jama, lca- kršnih je na Krasu vse polno. Ta jama je bila v nekdanjih časiii okoliškim kmetom pribežalisče in zavetje pred Turki. Tako si je tudi tokrat v njej poiskalo zavetja mnogo Ijudi. Pred jamo sta stala na straži dva fcmeta, v njej pa je okrog mnogih ognjev sedelo in ležak) za tri vasi ljudi. Pri velikem ognju blizu vhoda pa je bila gruča mož, ki so se pomenliovali o svoji usodi in se hiodovaM na gosp®do, ki se sama zapira -v gradcrve, kmeta pa pr.epnsti samemu sebi. Taid sme ^Amend Možaki okrog velikega ogaja so bili vedno glasi.ejši, zato se jih je tudi vedno več zbiralo okrog njih. »Vse je res, kar pra- vite, možje!« se vmeša v pogovor staTejši mož. »Pa bom vendar jaz še eno rekel. Nič ne pomaga, če se mi hudujemo na gospodo in na cesarja. Bodo že sami zase odgovor Bogu dajali. Jaz pravim, pomagajmo si sami, možje!« — »Tako je! Vsi gremo nad Turke, jutri na vse zgodaj!« Tako so vsi pritojevali. — »Le pojdite,« se spet oglasi tisti, ki se je prej najbolj hudoval na gospodo. »Le pojdite, saj boste vsi razbite buče prinesli nazaj!« —¦ »Strahopetec si sam, pa bi rad še nas preplašil!« mu vpade drugi v besedo. — »Kdo ¦je strahopetec?« vzkipi oni in zgratri za gorjačo. Takoj sta si bila v laseh in komaj so ja drugl ločili. '(Dalje prihodnjIC) !S»fe •ajjrefc -*: i J ^unp^S ^5'lovensti* T&nižai1