h
Leto XVI.
V Celju, dne 18. maja 1906. J.
Stev. 57.
DOMOVINA
Mesečna priloga „Slovenski Tehnik".
Uredništvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, aredo m petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo ti kron. pol leta « kron. 3 mesece 3 krone. Za Amcsriko in druge dežele
T
Za inaerate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat; za
v ------- -------- ---- '	A	- .	fcci uu 11-n.c V'iii ' i	-v ------i. .— ---_------.
toliko več. kolikor znaša poštniua. namreč: ,\a leto i/ Kron.	večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust,
pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvo.
plačuje se vnaprej.
Opazke o češki politiki.
(Halje.)
..Vse to zabraniti je življenski interes češkega naroda in — habsburške dinastije. Nemčija stavi bagdadsko železnico, ki bo naravnost svetovnega pomena kot najnovejša cesta iz srednje Evrope k perzijskemu zalivu in k Indiji, Nemčija je prišla z nenavadno nmno politiko k odločilnemu vplivu v Turčiji. nemška trgovina in obrt in nemške banke se vedno trdneje nkoreninjajo \ slovanskih balkanskih državah in Madjar i hočejo doseči s svojo proti-skansko politiko odločilnega vpliva na Balkanu! Vendar ni moja naloga, beliti si glavo z madjarskim vprašanjem. meni se gre za bodočnost našega naroda. Nikdo ne ovrže vsakemu jasnega in očividnega dejstva, da naš narod živi v Avstriji relativno še v najugodnejših razmerah za svoj razvoj, tujfnrpi, politični in gospodarski. Za Nemci smo najštevilnejši avstrijski narod in po duševnem in gospodarskem pomenu smo tu činitelji, s katerim mora računati vsaka vlada in v katerem mora videti ostrovidna avstrijska politika najtrdnejšo oporo samostojnosti in neodvisnosti države, tako, da se mora v lastnem interesu konečUor brigati za ojačenje in razcvit češkega naroda. Ako tega doslej ni delala, vendar se nam ni treba bati, da konečno spozna, kje je njen življenski interes. In mi se moramo truditi, da jo na to pot pripeljemo. Vsaka oslabitev Avstrije pomeni v sedanjih razmerah ukrepitev nemškega vpliva in

za naš narod oslabitev njegovega pomena in ukrepitev onih, ki ne sanjajo o ničem drugem, kakor kako bi nas pripeljali pod brezpogojno nemško vlado.'1
„Edina možna češka politika za sedanjih razmer je, delovati z vsemi silami na to, da bi bila Avstrija na znotraj in s tem i na zunaj silna in močna in da bi se mogla osvoboditi vsakega nemškega vpliva. Ne v tro-zvezni politiki je nevarnost za Avstrijo, ampak v politiki slabe notranje razdrte države, ki mora naravno iskati opore pri močnejših, ker izgubi s svojo slabostjo možnost samostojne zamejne politike.
Po dogovoru z Rusijo je postala Avstrija sicer mednarodno močnejša in neodvisnejša, ali vsled notranje slabosti in raztrganosti bi izgubila zopet
ne mogia ostati brez posledic na /možnost samooorambe v klfSSiM^feju.
In ìcer nam je priročno vpliv silne, močne Nemčije geogratično najnevarnejši. zato se bojim v interesu našega naroda, da bi Avstrija s samomorno politiko ne podkopavala svojih temeljev in mislim, da je dolžnost češke politike, da je pripravljena k vsemu, kar more državo ukrepiti, ko pridejo konečno na Dunaju k prepričanju, da je vendar najmanj modra politika, podpirati težnjo onih. ki hočejo, da bi bila Avstrija vsaj na zunanje s svojo uradno barvo nemška država. To je imelo svoj vzrok nekdaj, ko se je borila Avstrija za primat v Nemčiji in je potrebovalo tega zato, da bi Rusko
v primeri ž njo ne bilo preveč nemško, ali p»> Sedami je za Avstrijo naravnost ukaz samoohranitve, napraviti vse, da bi izgubila nemški značaj, da bi ne bila nemška država, ker narodnostna misel 4« ni izgubila državnotvorne sile in kér je' naravni neizpremenljivi zakon, da silnejši absorbira slabšega, silnejša nemška država slabšo nemško državo."
Jgpr dobro vem, da je ohranitev zunanji samostojnosti Avstrije v interesu Wie Evrope, da je naravnost vpiašaije svetovnega ravnotežja, in sem prepričan, da bi naletel vsak poskr.s Nemčije s silo ugrabiti Avstrijo, na odpor, ki bi ga Nemčija komaj zmogla — ali jaz se bojim mnogo bolj mirne, nenasilne vkrenitve nemškega vpliva v Avstriji, ki bi jo imela naravno za BS^ledek trajna premoč Nem-— —«iS bojim se «lasti vsakega
i ie v pro-
Avstriji."
Kaj imajo napraviti avstrijski Slovani z ozirom na velikanski prevrat, ki se je zgodil na Ruskem, ki ima za posledice dejstvo, da postane Rusko konečno demokratično in slovansko? Ali se imamo odreči nadi na premembo notranje avstrijske politike in vse nade osredotočiti na prerojeno Slo-vanstvo ?
„Mislim, da bi taka politika ne odgovarjala interesom češkega naroda. Imela bi smisel samo takrat, ako bi mogli biti mi v slovanskem svetu sodeči element, pijonirji novih smeri v slovanski politiki."'
„Vodilno ulogo bo igralo v Slo-vanstvu Rusko in nikdo drugi in edino z rusko politiko sé da v bodoče računati. Ta bo pa dolgo trezna in hladna in se ne «pusti v romantična pota, izlet v dal nj Vzhod je ohladil vse vročekrvne nade na „neizmerno mogočnost" ogromne države. Rusko samo se mora najprej temeljito preustrojiti. Mužik se mora v kolikor to gre — preroditi s kulturo."
„Niti danes v novih razmerah ro-mantizem v slovanskem vprašanju ni dovoljen realnemu politiku. Za dogledno bodočnost velja isto, kar je veljalo doslej, da narod češki izkazuje slovan-stvu neprecenljive nslnge s tem, da je tu. da kakor živ klin razdeljuje Nemštvo in prva njegova slovanska dolžnost je, da bi bil tako trden, da bi ne bilo najmanjega strahu, da se kedaj umakne nemškemu pritisku.''
„Geografična lega našega naroda in . .- v. nas i	..., • bi btVmak;
zavidanja vredna, ako bi notranja slabost -naše države privedb k konfliktu nemškega sveta s slovanskim."' „In tako mislim, da smem reči, da politika češkega naroda, ki dela na to, da bi se spustila pod našim vplivom Avstrija na vsa pota. ni protislo-vanska, da bo Slovanstvu lahko v korist, ako bo na celi črti ijspešna in ako bi odločilni krogi konečno spoznali, da rešitev Avstrije ni ne v Nemcih ne v Madjarih, ampak v vseh narodih in da je življenska naloga države, nakloniti k sebi Slovane, svoje in zunanje, s politiko k vsem Slovanom cele monarhije enako pravično in blagohotno."'
LI STE K.
Dva imenitna Slovenca na dunajski univerzi.
(Predavanje g. c. k r. sto t n i k a 'ridolina Kavči č a v društvu „Zvezda" na Dunaju.)
(Konec.)
Da je Perlaha tudi za pero prijel, je provzročilo prigovarjanje prijatelja Tanstätterja. Bavil se je z izdavanjem astronomičnih učnih knjig, almanahov, ephemeridov (astronomičnih letopisov). Prvo knjigo: „Allmanach nonm"' itd., °tero je spisal kot 27leten učenjak t, 1517, je poklonil glasovitemn dunajskemu škofu, pokrovitelju učenosti, glasbe in umetnosti, kranjskemu rojaku Slatkonji.
Iz knjige „Epliimerides de Andrea Perlachii pro Anno 1531'' je razvidno, da je izumil Perlaha dva astronomiška stroja, katera imenuje: „Astrplabiuro Arithmeticum"' in „Organum Ptholomei"'.
Poskušal sem dognati vso Perlahovo literarno zapuščino in zasledil sem šestero knjig.
Oženjen je bil Perlaha s hčerjo profesorja Bdštijana Gleissa. ki se je odlikovala z izvrstnim poznanjem grške in latinske literature.
Perlaha je bil naprednjak-huma-nist. Seveda je živel v stoletju misticizma. črnošolstva in astrologije, zatorej mn ni šteti v zlo, da se poslednje tudi ni mogel otresti v svojih astro-nomiških delih, a značilno je, da se v svojih knjigah astrologije ni posluževal v toliki meri, kakor so to storili pisatelji astronomične stroke pred njim in za njim. Dasi je bil Perlaha menda od 1. 1535 do svoje smrti profesor na medicinski fakulteti, vendar ni spisal nobene medicinske knjige, kar nam svedoči, da se raje bavil z astronomijo, nego z medicino, ki je bila ondi še v plenicah. Vendar ga prišteva A s c h-bach najodličnejšim dunajskim zdravnikom one dobe, dočim ga uvršča sloveči Melanchton mej najizvrstnejše matematike onega stoletja.
Perlahovo ime se blišči na mate-matiškem obzorju poleg Regiomontana, Collinritia, Penerbacha, Tanrella itd.
Še v letu Perlabove smrti je na-
daljeval njegov prijatelj Jakob Oechsle (Tanrellns) Perlahove astronomiške letopise.*
*	Commentaris Ephemeridium < larissimi viri D. Andreae Perlachii. Stiri, medicae artis Doctoris ac in Academia Viennensi Ordinarli Quondam Mathematica Viennae Austria excudebat Egidus Aquila. Anno MDLI.
V tej knjigi se tudi nahaja dunajskim matematikom Tanstätteru, Stiboriu, Vögelinu itd. posvečeni slavo-spev, katerega je zložil Christoph Poppenheuser. Perlaho zadevajoče vrstice se glase:
„Andreasqne potens sancta Perlachius arte
Invida quem nuper facta tulere senem" Perlahe se nadalje spominjajo v svojih delih Reisacher,* Petrus Reymundus,** in Schrötter.***
*	V knjigi: „Doctorum in Vienensi Academia Autore Bartolomeo Reisachero Carintho Viennae Astriae excudebat. Egidius Aquila Anno MDLI." opeva Reisacher profesorje dunajskega vseučilišča na prvem mestu Andreja Perlahe, potem poleg drugih učiteljev naša rojaka Luko Agathopedia (Dobropoljca) kraljevega superintendenta in prokuratorja La-vrencija Cadeža (Zadesius).
** Petri Raymundi: Piatonis dialogus de
furore poetico multo quam ante hoc emendatius
i. t. d. Viennae Austriae in boenobio Prae-dicatorum Joannes ( 'arbo excudebat Anno MDLI. V tej knjigi se nahaja grška žalostinka. zložena povodom smrti Andreja Perlaha. Prae-ceptoris et promotorius sni in ipso Funere Vadecima Junij 1551. P. R. A. luguens hora fnneris fecit.
*** Typus ex Hypokrate (ialleno i. t. d. Vinnae Austria excudebat Egidius Aquila Anno MDLI Joanne Schrötero Viennarensi. Schrötter je bil Perlahov učenec in prijatelj in mu v tej knjigi posvečuje prelepo elegijo.
Poglejmo si sedaj še na kratko Perlahovo literarno zapuščino.
1. Allmanach noum super anno Christi saluatoris nostri: MDXVIII Ex tabulis doctiss. magistri Joannis de Gmunden study quando Uieuneu alumni in officiosa Collimitiana p. Magistrum Andrea Perlachiu Stirn ad Meridianu Vienn. diligentissime suppatalu. Lectori Gundelins.
Na drugi strani posvečuje to knjigo škofu Juriju Slatkonji: „Georgio Episcopo Vienn. Caesaree Maiestatis con-
silario et Capellae magistro.....
potem . . . Disciplinam mathematicaru, non solum assertor, nerum etia furor es. In hoc a multoru, qui res sacras administrat ingenio longe alienus. Multi ea hodie in ocio atq ; desidia uita
Hirlap" je označil stališče neodvisne sttanke in madžarskih strank sploh napram zahtevam n e m adž ar s,ki h narodnosti glede zastopstva v odsekih in mesta zapisnikarja v d r ž. z b»o r u. Neki vodilni član koalicije je izjavil, da? Madžari n e v u g o d e takim zahtevam ter ne dajo nemadžarskim narodnostim nobenega mesta Iv odsekih, ker bi s tem podpirali njihove separatistične težnje. Narodnosti naj ise pridružijo I kateri madžarski .stranki, pa bodo zastopane v odsekih, kakor so zastopani Saksi.
—	Strali pred novo bursko vojsko. Na Angležkem vzbuja strah popolnoma avtonomistična politika državice Natal v Južni Afriki. Velika nevarnost tiči v tem, da se ne bi uprla samo vsa zamorska plemena od Kapa do S^mbesija, ampak ,bi se . priklopih uporu tudi celo Buri. Vlada v Natalu je odklonila pri sestanku Kafrov vsako umešavanje od strani Angležev. Tako je nastal konflikt, v katerem so pričeli nastopati tudi proti Angliji. Zato se v Londonu boje zopetne burske vojske. Pravi vvrok vse zadeve tiči kakor navadno v strogem, brezobzirnem in naravnost sirovem postopanju Angležev z afriškimi pod-ložniki.
—	Naseljevanje Židov na Angleškem. Na Angleškem vlada veliko razburjenje, ker se namerava v teku poletja priseliti iz Rusije na Angleško 80.000 revnih Židov. Naselitev so organizirali dobrodelni Židje zapadne Evrope. Konservativni časopisi ostro napadajo vlado, ker je naseljevanje omogočila.
3. Prirejajo se naj zborovanja in se ljudstvo poučuje o teji važnih vpra-
Dopisi.
Kmetijska zadruga za Šaleško dolino je priredila preteklo nedeljo v Škalah zelo dobro obiskano zborovanje, na katerem je zadružni tajnik govoril o zahtevi po nerazdeljenem pouku. Zborovalci so z navdušenjem sprejeli sledečo resolucijo:
1.	Iz zdravstvenega, vzgojevalnega. narodno - gospodarskega in nravnega ozira se naj upelje poldnevni in sicer predpoldanski pouk v ljudsko šolo.
2.	Pozivajo se naši poslanci in vse občine ter kmetijska društva na Spodnjem Štajerskem, da nastopijo ne le za dosego te zahteve, ampak vzlasti za tako preosnovo ljudske šole, katera bode odgovarjala potrebam kmetijskega stanu.
Dne 20. t. m. se vrši poučno zborovanje kmet. zadruge v Zavodnjem, kjer>'»£o govoril g.-#ot«vatai učitelj Goričan o narodnem gospodarstvu, g. zadružni tajnik pa*b raznih !za kmete perečih vprašanjih, kakor o preosnovi ljudske šole. prtldnevnem pouku, združevanju, izobrazbi,! itd.
Dne ) 24. t. m. se vrši, zborovanje z istim sporedom v Zgornji ,Ponkvi.-Začetek vsakokrat po večeri icah.
Iz Griž nam piše prijatelj na-5 rave: Kdor ljubi naravo v njenem divnem blesku in njeni razvijajoči se bujnosti, komur je na tein, da se njegovo oko odpočije v pestrem zelenju in se divi na raznobojnem pomladnem cvetju, komur je na tem, da njegova pljuča vdihavajo. svež. pomladanski zrak, ta zapusti zaduhle sobe in mestne zidove ter hiti k nam se divit, krepit in zdravit. Tu boš našel pomladi raj! In če si količkaj turista, nahrbtnik na ramo, pa palico v roko, in hajd na naš Triglav savinski. Tukajšnje gostilne ti nudijo dovolj krepčila. trgovine pa vsega potrebnega.
Kakor smo slišali, se nameravaj! letos začetkom meseca junija po biu-koštnih praznikih prirediti večji izlet na Mrzlico. Ako bi se oglasilo zadostno število izletnikov, bi znani gostilničar g. Naprudnik poskrbel za vino pri Hausenbichlerjevi koči. (Tozadevna vprašanja naj se pošljejo pod našlo-J vom: ,.Hausenbichlerjeva koča" Griže.) ' Res bi bilo zopet na mestu, da se merodajni krogi pobrigajo za tak izlet; A marsikomu so še v prijetnem spominu nekdanji animirani izleti na Mrzlico. Pravi planinski praznik bi pač bil. če bi se takega izleta udeležili tudi naši vrli Sokoli, ki bi s svojim nastopom naše preprosto ljudstvo navdušili za slovensko stvar, slovenski pevci pa bi j s svojimi pesmimi vzbudili zanimanje za naše krasne slovenske planine in naše ozemlje. Z iskreno željo, •'da se čimprej uresniči tak planinski praznik. vam kliče planinar: Prid vrh planin, nižave sin!
Trbovlje. Javni shod, sklican po predsedniku ..Paz. in del. društva v Trbovljah", se je vršil v nedeljo, dne 1.3. t. m. na vrtu g. Forteja. Sklicatelj -g. Leeb pozdravi navzoče. V predsed-:: stvo se volijo gg. Iv. Pleskovič in Iv. \ Bajda. zapisnikarjem A. Kuhar.
Kot prvi govornik nastopi gospod Gostinčar ml. iz Ljubljane. Govori o splošni, enaki, tajni volilni pravici.
„Ako se nam pa to ne posreči nani hte preostaja nič, kakor z vso silo delovati na notranje okrepljenje našega naroda, toda da bi brez vsega lahkomiselnega optimizma lahko verovali velikim besedam Palackeg« in se zanašali na mogočno. še jae slateno moč novega Slovanstva, redečega ' se na razvalinah ruske avtokracije."
Življenski pogoj Čehov kakor Nemcev je. da se pride konečno ik nekaki formi, v kateri bi »ogla « živeti oba naroda tako. da bi se oba labko skupaj potezala za skupne gospodarske koristi ali da bi s svojim narodnostnim bojem vsaj ne škodila skupnim gospodarskim interesom. Več"se od češko - nemškega premirja ne more pričakovati in zahtevati, ker se bo bil med obema narodoma vedno oster boj za prvenstvo v kulturnem in gospodarskem življenju, zlasti v deželah češke krone.
(I»alje prihodnjič.)
Poziv!
Ko nam je dbšlo obvestilo, da bo letos o Binkoštih dična „Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" zborovala v našem prijaznem Šoštanju, polastila se nas je velika radost. Sestavil se je podpisani krajni odbor, da ukrene "vse potrebno za dostojen sprejem dragih nam gostov.
Kamorkoli ste došli, vrli vzgojitelji in vzgojiteljice naše mladine, povsod se Vam je priredil časten in sijajen sprejem! Zaradi v novejšem času nastalega neugodnega preobrata razmer na naših bojevitih tleh Vam ne bomo mogli nuditi tako krasnega sprejema kakor smo prvotno nameravali, vendar se hočemo potruditi, da ne bodemo zaostajali za drugimi enakimi kraji! Zagotavljamo Vas pa, da Vam bodo odprta naša srca in da bode naše zavedno prebivalstvo, ki se je še ob vsakej priliki pokazftlo toliko požrtvovalno in gostoljubno, tudi iz Koroškega, Kranjskega. Primorskega m Štajerskega do-šlemu učiteljstvu izkazalo isto prijaznost in navdušenost, kakoršno je pokazalo že mnogokrat proti gostom!
Tovariši, tovarišice! Udeležite se zborovanja v najmnogobrojnejšem številu ter pokažite s tem, da umete pomen in važnost stanovske organizacije!
Pravi prijatelji šole nas nikoli ne puste osamljenih; zatorej upamo, da bodo tudi letos v mnogobrojnem številu počastili „Zavezino" zborovanje!
Slovensko učiteljstvo! V čim večjem številu nas posetiš, tem večje bo naše veselje, tem večji naš ponos!
agunt, turnny magis es negotciosus, a cu in ocio es" itd.
Ljubezen, katero škof goji do svojega učitelja Tanstätterja, je tudi Perlaho podžgala. Zatem sledi astro-nomični koledar za 1. 1518. Knjiga se hrani v cesarski knjižnici.
2.	Usus almanach seu Ephemeri-dum: ex coinentarijo Georgii Tansteter Oolimitii. Preceptoris sui decerpti, et in quinqua, giuta propositioneš per Magistrum Andream perlachium stirum Redacti Philippus Gundelius Lectori.
Ta knjiga je razdeljena v 50 delov (propositiones). Konečno: Impressum Vienne Pannoniae per Hieronimu Victorem Expensis Joanis Metzker Bibliopolae Anu dni Millesimo quin-gentesimo decimo octano (1518).
3.	Almanach nouum super anno Christi saluatoris nostri. MDXX. Ex tabulis doctiss. viri magistri Joannis de Gmunden studij quondam Viennen
aluffini in officina Oollimitiana: per Magistrum Andream Perlachium Stirum ad Meiidianum Viennen. diligentissime supputatum 1520. Cum. Caes. Maist.
grat. ' et Prinilegio Doctori Collimitio concesso.
Krajni odbor za XVIII. g 1 a v n o skupščino v Šoštanju,
dne 10. vel. travna 1906. Častni predsednik : I v. V o š n j a k, dež. poslanec, tovarna itd. Predsednik: Ivan Koro p e c, učitelj; Podpredsednik : F r a n c » S k a z ay učitelj. Prvi tajnik: Jože Armič,4učitelj. Drugi tajnik: Mak s o Hočevar, učitelj.
Vse p. n. udeležnice in udeležence XVIII „^avezine1': skupščine, ki želijo stanovanja, prosi podpisani vljudno; i da kse najpozneje do 2 7. t. m. pri njem zglasijo. Tudi se naj javijo vsi, ki nameravajo udeležiti se banketa. Banket bo v hotelu „Avstrija". Kuvert brez pijače stane 2 K. Ta znesek naj se blagovoli priložiti!
P. n udeleženci ravnali bodo le v svojo korist, ako se pozivu točno odzovejo, odboru bode pa delo znatno olajšano!
Mak so Hočevar, učitelj v Šoštanju.
Svetovno-p oli tieni pregled.
—	Iz proračunskega odseka. V
seji proračunskega odseka dne 15. t. m. je poročal posi. dr. Steinvvender o ureditvi plač pisarniškemu pomožnemu o s o b j u. Finančni minister dr. K o s e 1 je izjavil, da so se tej kategoriji uslužbencev šele leta 1902 zboljšale plače, vendar hoče vlada zopet zvišati vsem razredom letne plače za letnih 100 K, tako da bo najvišja plača 2380 K. Zvišajo se jim tudi pokojnine. uredijo se določbe glede odpovedi. Vse to bo znašalo nad 1 milijon stroškov.
—	Italijani in volilna reforma. Italijanski klub je imel klubovo sejo. da zavzame deflnitivno stališče napram volilni reformi. Klub je izjavil, da je volilna reforma v sedanji obliki ne-vsprejemljiva in je pomnožitev italijanskih mandatov za, 2b ijfcdfcugačna ureditev volilnih okrajev conditio sine qua non, da bi Italijani glasovali za volilno reformo. Klub je pooblastil poslanca Malfattija. da pri debati o govoru ministrskega predsednika označi to italijansko stališče.
—	Konec ogrske lil», stranke. Klub liberalne stranke 'se razpusti 1. avgusta, ko poteče najemna doba za klubove prostore. Pohištvo se proda na javni dražbi, kipi in slike se podarijo posameznim odličnim članom stranke v spomin. Kaj se zgodi s klu-bovim imetjem, 140.000 kron, še ni določeno.
—	Madžarske narodnosti v ogrskem državnem zboru. „Budapešti
Knjiga je posvečena Gregorju proštu in naddijakonu v Sekovi. Konečno: Impressum Vienne Pannonie per Joannem Singrenium. (Vseučiliška knjižnica v Krakovem.)
4.	Ephemeri des Andree Perlachij Stiri ex Witscliein Artium et Philo-sophiae magistri magnificae Vrbis Vie-anensis collegae pro Anno domini et Saluatoris nostri Jesu Christi MDXXIX cu configurationibus et habiturinibus planetaru inter se et cu stellis fixis utiq; insignioribus cu ex secundo tu ex primo mobili contingentibus sub tali forma hactenus nemini visae.
Temu delu slede peteri distihi Ivana Rosine, dopis na Ferdinanda Hungariae itd. Perlaha pripoveduje, da je že za leto 1528. izdal astronomiški letopis, sedaj pa, ko se knez tako vrlo za vseučilišče zanima, ga bode še bolj popolnil. Tabella insignoru cuitatu motiš Lune. Navodilo za rabo koledarja in konečno vremenska prerokovanja, katera še dandanes najdeš po koledarjih.
5.	Judicium Viennense, ex doetis-simis Andreae Perlachii Artium et Philosophiae Doctoris Ephemiridibus,
per Clementum Kukitz Mathematices Studiosum extraetuni. Anno Domini MDXXX Impressum Vicunnae Austriae per Joannem Singrenium.
6. Ephemerides Andreae Perlachii pro Anno MDXXXI (1531) — Insuper andiumximus his nostris in hunc annum Ephemeridibus. Prognosticon, superioris anni eclipsium, quarum effectus hoc anno apparebant.
Na 2. strani je dopis Ivanu Zol-nerju cistercijskemu opatu v Rainu na Štajerskem, iz katerega je razvidno, da je Perlaha tudi za 1530. leto izdal astronomiški letopis; dalje pripoveduje Perlaha, da je opata obiskal in v njem našel velikega prijatelja astronomije. Tu omenja svoja astronomiška stroja: „Astrolabium arithmeticum" in „Organum Ptholomei" in se pritožuje, da ga nekateri neuki zasmehovalci zba-dajo, a tolažilna mu je misel, da so tudi največji zvezdoznanci imeli svoje obrekovalce. Za tem govori o redki prikazni Merkurja, katere ni mogel Stabius nikdar opazovati, Stiborius pa le enkrat. Temu sledita dva distiha, zložena od Perlahovega rojaka in učenca Klemena Kukca in slednjič koledar.
To knjigo je Perlaha izdal tudi nemški, češ da je pristopna tudi ne-učenini ljudem. Prestava se mu ni kaj posrečila. Perlaha se poslužuje tadanje barbarične nemščine. Knjiga slove: „Pedeutung der zwayer finsternus Sun und Mond ir. nächst verschienen iar gesehen welcher Wiirkhung ditz XXXI iar am kreftigsten sich erzaigen und erst XXXII jar enden werden, durch', Andreen Perlaha von witsc-hein derif sieben Freyen und natürlichen khufr sten maister disser zeyt auff der löblichen hochen schuel zu Wien in der Astronomey was die himlischen Lenff-wirkung und ire einttvs ist verordneter leser."
O priliki se nadejam še govoriti o drugih znamenitih Slovencih, tako n. pr. o Klemen Kukcu (Kukitz), ki je bil Perlahov rojak. Ta je bil profesor matematike na dunajskem vseučilišču. Leta 1535. je bil prokurator vseuči-liščnikov ogrske narodnosti, a 1. 15391 ga .najdemo kot dekana modroslovne fakultete. Pri izdaji dveh Perlahovih knjig je Kuker sodeloval.
mleva stvari, katere so zborovalci .pred par leti cikali v raznih časo-kakor so se sami izrazili. -Zatem ibija soc. demokrat Čobal dr. Ko-sčevo kandidaturo ter se zavzema za tndidata-delavca, ki bode razumel de-ivske težnje in zastopal delavske ko-giti. Omeni, da sor. demokrati v tej nriji ue postavijo svojega kandidata, [o pa govornik v svojem razburjenem jQvoru začne udrihati po paznikih in delavcih, mora med splošnim igorčenjera prenehati in pobrati kopita, Jurist g. Roš in g. Leeb strogo kriti-njeta terorizem, s katerim se je pritiskalo na zaupne može, zbrane na iu v Celju. Predlagata kandidatom tete kurije delavca g. Ivana Rebeka, Ijjnčarskega- mojstra v Celju. Predlog, tereniu so se pridružili tudi hrast-delavci. je bil z velikanskim na-sprejet. G. Rebek odklanja didaturo z ozirom na narodno disio. vendar pa ne more delavcem ihranjevati prostega mišljenja ob votali. Vzpodbuja jih za narodno de-anje in strastno prijema vlado radi lelitve štajerskih in koroških posi, ffldatov. Končno govori še kaplan Lončarič, ki poudarja narodno dis-iplino. omenja rezultat zaupnega shoda .Celju ter obljublja delavcem, da se bode «polnila njih srčna želja zaradi svojega državnega poslanca ob prihodnjih volitvah, za sedaj pa naj potrpe ju se vdajo v položaj. Ker tudi dež protestira proti njegovemu govoru, zapusti večina zborovalcev vrtne prostore.
v. G. Leeb predlaga resoluciji :
1. .Slovenski štajerski poslanci se nujno poživljajo, da skrbi ..Slovanska zveza" zato. da se slovenski mandati na štajerskem in Koroškem pomnože, ako pa via da tej zahtevi ne ugodi, naj ^asnje ..Slovanska zveza'1 proti vladni
1
i. '..Slovenski štajerski poslanci se
nnjno pozivlje.jo, da zahteva ..Slovanska mu" pomnožitev slovenskih koroških ii štajerskih mandatov in ako ..Slovanska zveza tega ne stori, naj slo-ti štajerski poslanci izstopijo iz le"1.
Resoluciji sta bili z dolgotrajajočim kanjem sprejeti.
Brežice. V nedeljo, dne 13. t, w. je bil v Brežicah javni shod polit, društva „Sava"', katerega se je udele-veliko število ljudstva. Izmed po-poslancev ni bilo nobenega navzočega, akoravno se ni noben razun dr. Ploja in Robiča opravičil. Vidno nevoljo je njihova odsotnost med ob-činstvopi povzročila ker je pričakovalo marsikaterih pojasnil in poročil od njih.
(j. dr. J. Benkovič razlaga v stvarnem in jedrnatem govoru zgodovino. bistvo in namen volilne reforme, s posebnim ozirom na naše razmere. Ožigosa postopanje vlade z ozirom na Slovence na Spod. Štajerskem in Koroškem. Posebno je uplivalo na poslušalce primerjanje naših volilnih okrajev proti drugim, tako n. pr. šteje brežiški vol. okraj 75.000 volilcev, 1. graški pa 12.000. Če pravi vlada, da morajo bolj izobraženi okraji tudi dobiti več poslancev, pripomni govornik, da bi, če bi to vlada vzela resno, morali l- Gornještajerci gotovo polovico manj mandatov imeti kakor mi.
Nadalje poroča, da je osebno Ip^iftl pri glavarstvu, naj odpošlje svojega zastopnika na shod, ker se bodo razna prašanja nasproti vladi razgovarjala. Toda čuda! Pri glavarstvu ni bilo, kakor po navadi, g. pl. Visterinija doma, ki vsaj za silo razume slovenski, a ostala dva komisarja nista zmožna našega jezika. Z ostrimi besedami popiše krivično postopanje našega glavarja nasproti županom, ki
jim preti z nepostavnimi kaznimi, če se protivijo nemškemu uradovanju. Gospod nobile de Vistarmi pa vendar nima tiste korajže in zleze pod klop, ker se boji pismenih dokazov njegovega očitnega nasprotstva proti nam. Govornik še opiše zgodovino krivične prepovedi Sokolske slavnosti v Brežicah na ljubo nekaterim nemškutarjem, da se jim zopet prilizne, da svojo dvomljivo avtoriteto v njihovih očeh povzdigne, katera že je vsled drugih njegovih osebnih razmer prokleto obledela. O slabih in krivičnih lastnostih tega človeka še javnost ni izvedela zadnje besede. Mi pa povemo, da začnemo proti njemu odločen, neizprosen boj. Burno odobravanje sledi izvajanju. Na to predlaga sledečo resolucijo:
I.	Javni shod v Brežicah, ^ne 13. maja 1006 protestuje zoper prikrajšanje. štajerskih in koroških Slovencev pri volilni reformi, zlasti zoper krivično zvarjen je spodnještajerskega mestnega mandata.
II.	Zahteva, da se število slovenskih mandatov zviša na Štajerskem na 8, na Koroškem na najmanj dva, da se spodnještajerski mestni skupini priklopijo vsi, tudi slovenski trgi in industrijski kraji.
III.	Naroča poslancem, da uporabijo vsa parlamentarna sredstva za uresničenje teh opravičenih zahtev in glasujejo proti volilni reformi, ako se ne ugodi tem zahtevam.
IV.	Zahtevamo in pozovemo naše državne poslance, da izstopijo iz „Slovanske Zveze'1 ako ta solidarno ne postopa z našimi poslanci v svrho uresničenja naših zahtev.
Resolucija se soglasno in navdušeno sprejme.
Gospod župnik Presker — edini navzoči duhovnik na tem shodu, — kar se je prav občutno opazilo — govori v zelo-markantnih besedah o narodni disciplini. Primerja disciplino vojaškega stanu z narodno in naglasa, da .je naša dolžnost se držati gesla „svoji k svojim'1, naj se naši narodni trgovci organizirajo po vzgledu pri drugih narodih in naj ne mastijo naših nasprotnikov z našim denarjem. (Burno odobravanje in vsestransko častitanje.)
Gosp. B. Kunej govori k točki ,.proč od Gradca'1. Boj Nemcev proti Slovencem ima zgodovinsko podlago, katero govornik srečno raztolmači. V nadaljnem razvija, kako konsekventno nas Slovence naši sovražniki v vseh uradih zatirajo, kaže na usiljevanje nemških sodnih, upravnih in vladnih uradnikov, omenja preziranje naših kulturnih potreb v Gradcu in krivično razdelitev podpor po nezgodah in opravičeno med burnim pritrjevanjem sklepa, da nimamo v takih odnošajih ničesar dobrega pričakovati od Gradca. Edina deviza štajerskih Slovencev je torej „proč od Gradca'1. (Govorniku se. ko konča, vsestransko čestita.) Predlaga še koncem resolucijo, ki jo je sprejel shod v Velenju in je bila objavljena v 54. štev. „Domovine-1. Sprejme se z splošnim zadovoljstvom.
Pri točki „slučajnosti'1 se oglasi g. dr. Strašek in poroča kot starosta brežiškega Sokola, da je okrajno glavarstvo ne oziraje se na svoječasno obljubo prepovedalo sokolsko slavnost o binkoštih in izjavilo, da bo Slovencem v Brežicah sploh vsako veselico prepovedalo. Predlaga, da se odpošljejo na „Slovansko zvezo'1 in ministrskega predsednika brzojavke, v katerih naš shod zahteva brezpogojno dovolitev slavnosti. Predlog se sprejme ob splošnem ogorčenju zoper vlado.
Konečno se še oglasi k besedi gosp. Pukl, ki hvali neumorno delo brežiških narodnjakov, jih spodbuja v zbranih besedah k vstrajnosti, zborovalce
pa opomina, da naj bodo hvaležni njihovim voditeljem, naj složno postopajo in izvršujejo njihova navodila, ker oni imajo le edini cilj osrečiti slovenskega trpina.
Stem se konča oficijelni del zborovanja. Pripomniti moramo, da se je vse zborovanje vršilo v tako lepem redu in ob takem navdušenju, kakor le malokedaj na slov. Štajerskem, .lasno se je videlo, da je vsaka beseda globoko zalegla, in od mnogih se je slišala glasna želja, da nam je potrebno takih shodov še več in da bi se kmalu zopet tak v brežiški okolici sklical.
Iz ptujskega okraja. (Na delo, na noge!) Slovenski ptujski okr. zastop je padel, tako se je razlegal glas širom slovenske domovine pred dvema letoma. S padcem okrajnega zastopa pa je seveda prišel minulo jesen tudi ptujski okr. šol. svet v nemško posest. In kakor je bilo citati v 53. št. „Domovine11, imenovani so razun dveh sami Slovencem in slov. šoli nasprotni možje krajnim šolskim ogledom. Nas Slovence ptujskega okraja navdaja nekaka bojazen in strah za bodočnost naših slovenskih ljudskih šol, kajti kam je obrnjena (ost nemškega okr. šol. sveta in nemških krajnih šolskih ogledov, je jasno kot svitel dan. Njih parola je: v višje razrede popolnoma nemški pouk. Pridno so že na delu in poslani so agitatorji za nemško šolo med nezavedno slovensko kmetsko ljudstvo. Menda po vzgojnem načelu „ob bližnjega do daljnjega'1, spravili so se nad slovensko šolo ptujske okolice. Nastavile so se lima-nice, in precej sta se znašla kalina, Zagoršek in Hajduk, posestnika v Rogoznici ter telebnila po dolgem in širokem po nastavljeni mreži. In glej! Iz pristnega in orjaškega Hajduka, se je narodil pritlikavec, Haiduck in iz Zagoršeka, čujte in strmite, pravcati Bergsihctfk. ..Pametne dušice, kaj si vsega ne domislijo. Zagoršek leta s pélo po liišah okrog ter lovi podpise za upeljavo popolnoma nemškega pouka v višjih razredih. Ujel jih je že neki okoli 70. Slov. kmet, če si pameten, pokaži temu agitatorju, kadar dospe k tebi, vrata in ne verjami njegovim sladkim in bogsigavedikaj obetajočim besedam.' Pomisli le. da se tvoji otroci v slov. šoli itak tudi nemški oče. Zahtevati pa. naj bode od 3. razr. naprej docela nemški pouk, je največja bedarija 20. stoletja, ki so si jo izmislile revne dušice na pameti. Omenjeno budalost so pogruntale glavice, ki hočejo, naj se slovenski otrok nič ne nauči, temveč ostane zabit, da se ga pozneje kot nezavednega kmeta čimložje zlorablja.
Kako pa more otrok slediti pouku, katerega ne zna govoriti in ga ne ume. Ali hočete, naj Vam naši vrli'slovenski učitelji pri popolnoma nemškem pouku delajo čudeže z otroki? Pač, delali bi se čudeži, s katerimi bi pa višje šolske oblasti in okr. nadzorniki nikakor ne bili zadovoljni, kajti otroci bi ne znali popolnoma nič. Nasprotno pa se sedaj uče otroci nemščine polagoma, s pomočjo materinega, slov. jezika. In ako se otrok količkaj zanima za pouk, priuči se do 14. leta nemščini toliko, da ne le skoraj vsega razumeva, temveč tudi • za silo govori. In če pride slov. fant v gimnazij ali učiteljišče, kjer se ne zatira Slovencev, bode fant lahko uspeval, ako le hoče, dasiravno ni pohajal v nemške mučilnice. Prvi je materin, potem še le nemški jezik, če ga je že sploh treba. In če vam že vaši navidezni prijatelji vsiljujejo nemščino kot nekako edino zveličavno, vprašajte jih, zakaj se pa potem v nemških šolah ne podučuje slovenščine, ko jo vendar mora znati na Sp. Štajerskem vsak. bodisi urad-
nik, trgovec. obrtnik itd. Neumnost je torej vsiljevati nekaj drugim, česar sami ne upoštevajo. Njim se gre torej očividno le za svojo strankarsko korist, seveda na rovaš celokupnega slov, življa. Bodimo torej pozorni in ne plujmo v lastno skledo v zasmeh naših zagrizenih nasprotnikov, ki, liki mačkam, spredaj ližejo in se dobrikajo. zadaj pa praskajo ter nam zadavajo udarec za udarcem vedno občutnejše. Ne dajmo se voditi za nos, pač pa vsikdar in povsod pokažimo, da smo na svoji zemlji tudi lastni gospodarji in nikakšne poturice.
Slovenski kmet ptujske okolice, vzdrami se, bodi previden, stoj na straži za svoje svete svetinje iu se možato postavi v bran navalu na slov. šolo ptujske okolice, kajti, kdor zaničuje se sam. podlaga je tujčevi peti.
lil vi pa, ptujski Slovenci, pojdite med ljudstvo." poučite ga! Na delo. na noge, dokler je še čas!
Kulture ne. dokazuje, ue svilena obleka, ne pariški klobuček, ne loža v gledališču, ne eleganten avtomobil, niti blazirmmt, niti ošabnost. Vse to /caže le v denarnem bogastvu, ki ni vselej zaslužen, — vse to je večkrat izraz srčne revščine in duševnega siromaštva. Pri vsem tem pa >mre biti taka IHaziranka mjčrnejša reakcijor/urka in največja podpornim uasadnjaštva, morda celo opora naših narodnih sovražnikov.
Ne dajte nam toraj takih „dum"! Dajte, nam dobrih šol, ki nam na kmetih in po mentili dvigni jo žensko mladino iz dosedanjega duše vnega spanja, razširjajte našemu ženstvu obzorje bodite mu uenmorni učitelji in vzgojitelji, da bo imel kdaj naš narod svetlejše dni! Dajte našemu ženstvu več in več omike, duševne kulture, potem šele bodo na-prednjaki uspevali s svojim dHom in Slovenci postanemo o istmi modem kulturen narod.
MILA DOBO V A.
'i ri I ÄW It» 9 «I'' - wllln i	i "'l»!}
Sloyenske notice.
Štajersko.
—	Poskusen samomor. V sredo zvečer ob pol 6. nri se je ustrelil pod starini gradom 211etoi trgovski pomočnik pri Juliju Rakuschu v železninski .trgovini v Celju, Rudolf Derjusch. Oddali so ga v tukajšnjo deželno bolnišnico.
—	Za ljudsko knjižnico v Šoštanju so darovali: gg. slovenjegraški Slovenci 30 K; g. dr. Mayer, odvetnik v Šoštanju, 10 K; gospa pl. .Tustenberg v Kačih pri Velenju 2 K; g. Valenčak, župnik v p. v Šoštanju. 5 K: g. M. Voh, c. kr. linančni komisar v Celju. 2 K; g. Vidrih, urar v Šoštanju, 2 K.
—	Bralno društvo v Št. Il ju pri Velenju je priredilo zadnjo nedeljo mesečno poučno predavanje. Govornik je nadaljeval zgodovino slovenskega naroda, opisal žalostne razmere kmečkega stami, katere so provzročile kmečke upore, govoril o reformaciji in protireformaciji ter očrtal delovanje vladarjev avstrijskih do 1. 1848. s posebnim ozirom na življenje Slovencev v tej dobi. K sklepu je podal še zgodovinske črtice trga Šoštanj. Velenja ter Št. Ilja. Redna mesečna poučna predavanja privabljajo vedno večje število poslušalcev, pri zadnjem predavanju smo opazili poleg mož v velikem številu zastopano mladino obojega spola. Prihodnje poučno predavanje bo na binkoštni pondeljek; predaval bode zastopnik kmetijske zadruge o prvem zadružnem shodu na Dunaju in, če bode čas dopuščal, o poldnevnem pouku.
' — Opozarjamo še enkrat na koncert slovite operne pevke g. Maruše Skälove, ki se vrši v nedeljo, dne 20. t. m. — Sporedne točke so sledeče: 1. Bruh: Koncert za violino, G-mol, J. Bal-dus. 2. Smetana: Molitev iz opere „Li-buša", M. Skälova. 3. a) Svendsen: Romanca, J. Baldus. b) Vieuxtemps: Ballade et Polonaise, J. Baldus. 4. Doni-zetti: Veliki prizor iz opere „Lucia di Lammermoor", M. Skälova. 5. Liszt: Polonaise. E-dur za glasovir, V. Volf. 6. a) Vilkar: Pesmi, M. Skälova. b) No-väk : Moravske narodne pesmi. M. Skälova. 7. Sarasate: Ciganski napevi, J. Baldus. — Kakor je torej videti, so točke krasno izbrane. Na sporedu je tudi „Molitev" iz Smetanove opere „Libuša", v kateri je g. Skälova žela povsod največjo uspehe. Istotako tudi „Pesmi" našega, tudi širšemu občinstvu poznanega skladatelja Miroslava Vil-harja. Tudi inštrumentalne točke so najboljše. Saj pa tudi zadostuje ime Baldus in Volf, da smo lahko prepričani. da slišimo v nedeljo res nekaj dobrega. — Cene prostorom: Sedeži I. in II. vrste 3 K; od II. do VI. vrste 2 K; nadaljne vrste 1'60 K; Sedeži na balkonu 1'20 K. Stojišča v parterju 1 K. Dijaki, vojaki in člani „Slov. del. podpornega društva" plačajo za stojišča polovico. — Kakor že omenjeno, pripade del čistega dobička celjsüi „Dijaški kuhinji". Tudi opozarjamo še enkrat na predprojlajo v „Zvezni trgovini". — Začetek ob 8. uri zvečer. — Počastimo torej v nedeljo polnoštevilno naše slovanske goste ter pokažimo, da vemo tudi mi Slovenci čislati umetnost in umetdika!
—	Imenovanje. Naš rojak gosp. Jakob Vrečko, dosedaj poštni oficijal v trgovinskem ministrstvu, je imenovan poštnim komisarjem v Zadru. Čestitamo!
—	Iz Trbovelj. Po javnem ljudskem shodu dne 13. t. m. se je nabralo v veseli družbi za zastavo „Slov. del. podpornega društva" v Celju 14 K. — Srčna hvala!
—	Shod županov, svetovalcev in odbornikov šmarskega okraja se vrši v nedeljo, dne 20. t. m. v Šmarju. Slovenski občinski možje, pridite polnoštevilno!
—	Grozna nesreča se je pripetila v nedeljo 13. t. m. v tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku. Vdrl se je strop in poškodovana sta dva delavca: Jožef Klanjšku je zlomilo hrbtenico, Iv. Šubi je pa lahko poškodovan. Pravijo, da je vzrok nesreče ploha, ki se je vlila v soboto in je zaradi teže tram zlomila. Na vsak način r,e nam zdi. da diši stvar malo po kapitalistični brezbrižnosti.
—	Požar v Braslovčali. 15. t. m.
ob 3. uri zjutraj je na neznani način izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju gostilničarja Franca Brišnik v Bras-lovčah. V gospodarskem poslopju je bilo spravljenih poleg navadno lahko gorljivih stvari še vse polno desk, kar je dalo ognju dobrega gradiva za razširjanje.
—	Izlet na Mrzlico. Savinjska podružnica „S. P. D." poživlja svoje člane in vse štajerske Slovence na izlet, ki ga prired« „Litijska podružnica" S. P. D. dne 20. t. m. Iz Litije je odhod ob 6. uri zjutraj do Hrastnika z vlakom in od tam na Mrzlico. Povratek čez Griže, Žalec in Celje.
—	Lovska sreča. < Dne 11. maja zjutraj je vstrelil tukajšnji distriktni zdravnik g. dr. Josip Goričar na mo-zirski planini na takoimenovanemu „Petelineku" tekom 12 minut dva divja petelina.
—	Slivnica pri Celju. Dne 13. in
14. maja razsajala je tukaj strašna nevihta s točo, ki je zemljo pokrila kake tri prste na debelo. V okolici
Sele. kjer so večinoma sami vinogradi, je vse uničila. Ljudstvo je v teh krajih že Jitak revno, ki večinoma od tega živi, kar v vinogradih pridela in je sedaj silno potrto in v skrbeh kako bo moglo živeti, posebno če ga še kaj takega zadene.
—	Y Sv. Marjeti pri Rimskih toplicah je v noči od 11. na 12. t. m. udri v sobo kuharice župnika in odnesel zlato uro, denarnico in 6 svilenih robcev.
—	Pri uravnavi Pesnice dogajajo se čudne reči, katere moramo javno ožigosati. Enkrat se kličejo delavci zjutraj ob četrt ua šest, drugič pol-šestih, tretjič celo kasneje, tako da ne znajo, kdaj da morajo biti na licu mesta. Delavec-voditelj — ime za danes zamolčimo — zahteva najbrž na višje povelje, da se morajo njemu, ki je sam Slovenec, oglašati delavci s „hier", sicer jim odtrga brez pardona en četrt plače. Plače same so popolnoma take, kakor se zljubi dotičnim inženirjevim zaupnikom. Nekateri mladi, slabi dobivajo po 70—75 kr. dnine, močnejši pa često 65 kr. Vlada torej nezaslišna protekcija. Oboje, osobito pa prvo je škandal, katerega pa ne bomo trpeli in storili bomo vse, da se bodo gospodje naučili spoštovati jezik prebivalstva, jezik delavcev, ali pa šli med Nemce iskat zaslužka, če jim „hier" tako ugaja. Zahtevamo od vodja za uravnavo Pesnice, da take in druge nedostatke takoj odpravi. Vi delavci pa vedite, da služijo dotični, ki vas nadzirajo, brez izjeme od najvišjega do najnižjega tudi kakor vi denar, ki ga plačajo pri dači Slovenci in deloma vi sami. Bodite ponosni na svoj jezik in skrbelo se bo, da bodo nekateri gospodje postali pravičnejši in ponižnejši.
Opazovalec,
—	Iz Ptuja. Resnica oči kolje. „Marburgerca" se grozno jezi. ker je „Domovina" v zadnjih števij^air ptujskim nemškutarjem povedala v brk par resnic. Zakaj pa „Marburgerca" ne dokaže, dani res, kar piše „Domovina". Pisavo o ptujskem okrajnem šolskem svetu imenuje „hundsgemeine Angriffe", drugega ne ve nič povedati. Mi Slovenci bomo pisali tudi v prihodnjič o takih mogočnih oblastvih: ali je to nemškutarjem po volji ali ne. Resnico sme vsak človek pisati.
—	Iz Ptuja. Naše trafike. Pisec teh vrst nam je poslal dopisnico z nemškim napisom in se pritožuje, da je obletal več ptujskih trafik in vendar ni dobil nikjer dopisnice z dvojezičnim napisom. Istotako ni dobiti dvojezičnih poštnih nakaznic in spremnic. Temu pa bi se, mislim, dalo odpomoči. ako bi bili ptujski Slovenci bolj zavedni ter zahtevali vedno le dvojezične poštne nakaznice, spremnice itd. (Opozarjamo, da je vlada trafikante odvezala dolžnosti imeti poštne vrednosti in da imajo odslej samo še pravico jih imeti. Sklep iz tega je lahek! Op. ur.)
—	Hum pri Ormožu. Krajnemu šolskemu svetu je izvoljen načelnikom g. Fr. Paulinič, kmet in župan v Lo-perčicah ; njegov namestnik je g. Franc Juršič, .kmet ravnotam. Krajni šolski nadzornik je g. Martin Ivanuša. kmet itd. na Humu. Odborniki so: gg. Anton Praprotnik, Andrej Skrinjar in Martin Vtičar. Dosedanjemu mnogoletnemu načelniku g. Martinu Ivanušu je izrekel novosestavljeni krajni šolski svet za njegovo mnogoletno, zelo zaslužno in in požrtvovalno delovanje v korist šoli enoglasno zahvalo. Enako drugim od-stopivšim udom. — Začetek šolskega leta določil se je na 16. septembra vsakega leta ter velike počitnice za dobo od 16. julija do 15. septembra. — Želi se v poletju samo dopoldanski pouk.
— Shod županov, svetovalcev in odbornikov gornjeradgonskega okraja
se je vršil dne 6. t. m. pri Kapeli v gostilni g. Divjaka. Shod se je završil sijajno. Vdeležilo se ga je 95 občinskih funkcijonarjev, med temi 14 občinskih predstojnikov. Predsednikom shoda je bil voljen obč. sv. g. I. Zemljič, zapisnikarjem župan g. Trstenjak. — Gosp. dr. Grosman obrazloži važen namen županske zveze sploh ter za naš okraj še posebej, na kar se med splošnim odobravanjem sklene osnovati čim preje tako zvezo in se izvolijo v pripravljalni odbor župani: gg. Breznik, Ve-berič, Nemec, Trstenjak in Kaučič. Med velikim ogorčenjem se je razpravljalo nato o nesramuo pristranskem postopanju c. kr. okrajnega sodnika v Gornji Radgoni, ki jemlje za cenitve po celem okraju edino naša najhujša renegata, orehovskega Wratschka in radgonskega Winklerja, ki niti ne stanuje v našem sodnem okraju. Sprejela se je nato ostra resolucija, ki se pošlje na merodajno mesto. — G. dr. Korošec iz Maribora je razpravljal jako spretno o političnem položaju ter o kmetskem vprašanju. Zborovalci so se izrekli za kandidaturo dr. Korošca. Po triurnem posvetovanju sklene predsednik to ve-levažno zborovanje z željo, da se v kratkem zopet snidemo, kajti bliža se čas osvoboditve, bližajo se volitve v okrajni zastop. _
Kranjsko.
—	Slavnostna seja mestnega občinskega sveta ljubljanskega v
proslavo sedemdesetletnice častnega občana ljubljanskega, pesnika in pisatelja Josipa Stritarja, se vrši jutri v soboto, dne 19. t. m.
—	Slovenska opera. Ljubljanski listi javljajo, da je slovenska opera za sezono 1906/7 osigurana.
—	Imenovanje. Višji poštni kontrolor Rubbia je imenovan za poštnega svetnika in za deželnega poštnega inšpektorja na Kranjskem.
—	Mestna hranilnica v Kranju je imela v 1.1905 skupnega denarnega prometa 4.141.800 K 85 v in 20.834 K 91 v čistega dobička.
—	Žrtev požara. Vsled požara v Ratečah na Gorenjskem je obubožal kočar Jožef Kampoš. Te dni se je Kampoš pri Krnici obesil.
Koroško.
—	Otročja neprevidnost. V Št. Rupertn pri Celovcu si je par dečkov hotelo privoščiti veselje streljanja z možnarjev. Nabasali so prazno pivovo steklenico z vapnom in vodo in steklenico trdno zadelali. Hitro se je čul razpok in nekemu 11 letnemu fantu so prileteli v lice kapljice vrelega vapna ter koščki steklenice, tako da zgubi najbrž pogled.__
Primorsko.
—	Pri 14 letih. Nedavno so ponoči aretirali v Trstu dve 14letni deklici, kateri sta povedali na policiji, da sta zbežali ponoči od doma z namenom, da se udasta „veselemu" življenju.
—	Cene ribam v Trstu so se v
i
zadnjem času jako znižale. Pa ne radi obilnejšega lova, ampak radi napovedanega boja podraževanju živil.
Slovanski jag.
—	Kdo bo Strossmayerjev naslednik I To vprašanje še vedno pretresajo razni hrvatski listi. Pred kratkim smo poročali, da je skoraj gotovo, da postane to prošt Martinec. Sedaj pa javljajo hrvaški listi, da ima kandidatura Martinca slabe nade in govori se o sarajevskem nadškofu dr. Stadlerju kot nasledniku Strossmayerja.
Bližnja bodočnost pokaže, koliko tem resnice.
—	Na volitvi saborskega p sednika je križevački škof .latij hobeczky glasoval za kandidata j žene opozicije dr. Medakovi docim je zagrebški nadšl dr. Posilovič glasoval z
d j a r o n i.
—	Hrvatski sabor. V seji 16. t. m. je vložil posi. dr. Diši Popovič nujni predlog, tičočseii nitete saborskih poslancev, v kate se zahteva, naj vlada potom posel« ukaza zabiča vsem sodiščem in di pravdništvom. da se imajo v a prošenj za izročitev poslancev vi postopanje strogo ravnati po zali z dne 16. maja 1867 o nedotakljh in neodgovornosti saborskih čil Ta predlog je podpisala vsa opozü dr. pl. Nikolič. virilist P* baron Rauch in dr. Dušan Pel ki je izstopil iz madžaronske strani Predlogu se je priznala nujnost Jm je utemeljeval dr. Popovič svoj predlo naglašajoč, da se je v zadnjem zas danju kršil zakon s tem. da se je Tomašičev predlog sklenilo, zahti sodišča po izročitvi poslancev d r. Ti koviča, dr. Harambašiča T u š k a n a odkloniti z razloga. postopanju imenovanih poslancev n zapopaden subjektivni mement krivdi S tem se je kršila imuniteta poslana ker bi bil moral predsednik zahteni sodišča, da se mr izroče poslanci i kazensko zasledovanje radi besed ü so jih rabili v saboru, takoj a Mu odkloniti. Madžaron A v a k u mor/d je branil bivšega predsednika Vas» Gjorgjevic, dočim so se opozici-jonalci dr. E1 ego vi č, Svetozai Pribičevič in dr. Po t očnjak odločno izrekli za predlog. Dr. P» povičev predlog je bil sprejet Glasovala je zanj vsa opozicija, doča so madžaroni obsedeli in niso glasoval Nato so se vršile volitve v razne (4 seke. Po izvršenih volitvah je pr«J sednik pozval one poslance, ki so bil izvoljeni v dveh ali več okrajih, u se izjavijo, kateri mandat Jb drže. S v e t o z a r . P r i b i č e v i č , izjavil, da pridržuje mandat v Kari niči in se odreka mandatu v Glini J u r a j T o m a c pridržuje mandat Biškopcu in se odreka mandatovi Novem M a r o f u in Sv. I v a«, Stjepan Zagorac si pridig« Veliko Gorico, odreka se pa mas datom v Koprivnici. Veliki ftpn Tošo Georg j e vi č je odložil b» lovarski mandat.
—	Hrvatski sabor. Dne 17.1.1 je bila zadnja seja minolega zasedbi hrv. sabora, a ena najvažnejših. V f četku seje je predložen nujni predi« posi. Lukiniča, s katerim se dež. vlad pozivlje. naj stori vse potrebne koraki da bodo v bodoče volitve čiste. ■< Sledi volitev kraljevskega soda.J Slede volitve 40 delegatov v ogafi državni zbor; ker se med ,roaroèo" stranko in oporbo ni dosegel sporazm, so voljeni v ogrski državni zbor magnatsko zbornico Miroslav gj Kulmer, dr. Vladimir pl. Nikotin fml. Tomičic; v posi, zbornico pa 21 članov oporbe, trije izven strank in 10 virilistov. Mažaroni niso glasovi
Slovanski sever.
—	Cesar v Pragi. Pri cesarji bila deputacija mesta Prage pod \ stvom župana dr. Groša in je povab cesarja, naj obišče Prago. Cesar rekel, da meseca junija ne utegne più, da pa pride gotovo na jesen in ostane takrat dlje časa v Pragi.
—	Baska državna dnma. I 15. t. m. se je začela v dumi debat» načrtu za adreso na carja.
J
— mešanega blaga. — Kje, pove uredništvo tega lista.
Skrb vsake gospodinje je posvečena družinski blaginji!
Kathreinerjeva Kneippova sladna kava
je po Kathreinerjevem načinu svojega proizvajanja okusna, zdravju v prospeh in poceni, ima torej neprecenljive prednosti za vsako gospodinjstvo !
Poudarjajte pri nakupovanju
izrecno ime Kathreiner in'zahte-
V v 'ite le izvirne zavoje z varst- ^ W v m n znamko ž'ipnik Kneipp ^
Konjice: Franz Kupnik Vojnik: Franz Zottl Hrastnik: Paul Bauerheim Konsumno društvo Josef Woak Ljubno: Joh. Filipič .
F. X Petek Sevnioa: S. F. Schall; „ Ludwig Smole ,, Anton Verbič Ttg Lemberg: Fr. Zupančič Oomilako: Franz OnkaU
Trbovlje: Konsumno.društvo Franz Dežman Anton Klammer ,, Jos. Mahkovec ,, Jos. Moll sen.
Johann Müller ,, Jos. Sporn Velenje : Ulrich Lager „ Carl Tischler . ,, Josef Wotti St. Jurij : F. Kartin nasi. „ J. F. Schescherko
Ne poročaj se
brez knjige o zakonu dr. Retana z i 39 podobami mesto 3 K samo 125 K. Sveto- 1 valeč za mlade poroCence Aiesto 6 K samo 3'50 K. Obe deli skupaj samo 4'50 K franko, i naprej vposlano ali po povzetju. (255)30-8
a. Gunther, zaloga znanstveni» knjig, kurijoznosti, ' V „Machtlos", p. Hönebach (okraj KASSEL).
Protinske in skrninaste boleCine. bodenje v straneh, trganje v udih, krče. boleCine v hrbtu, živcih in mišicah, trganje v ledjih, izpahe itd. ozdravi po izjavi tisočerih zahvalnih pisem Feller-jev lepo dišeCi rastlinski esenCni fluid z znamko „Elsa-Fluid"} 12 malih ali 6 velikih steklenic stane franko 5 K. 24 malih ali 12 velikih franko 8 K 60 v. pri izdelo vatel ju E. V. FELLERJU lekarnarju v Stubici, Elzin trg št. 202. Hrvatsko. — Priporočati je. da se naroCe Fellerjeve odvajajoče rabarbara-krogljice z znamko „Elaa-Pillen" skupno z Fluidom 6 škatljic za 5 K: iste vplivajo Čudovito pri bolečinah v želodcu, neredni prebavi, slabosti, zaprtosti itd. — Pravega balzama je dobiti ne 1. ampak 2 ducata za 9 K franko. — Zagorski prsni in sirup za kašelj 2 steklenici S Kron. — Prave švedske

želodCne kapljice 3 steklenice (204/b) 10—8
5 K franko.
Drnšfreno gibanje,
—	Št. Pavel pri Preboldu. V
nedeljo, 20. t. m. ob 4. uri popoldne je otvoritev vrta na Savinmostn. Sodeluje št. Pavelska godba in moški zbor poje narodne pesmi (Bajak, Žirovuik.)— Ob neugodnem vremenu v četrtek, dne 24. t. m.
—	Gasilno društvo ža ormoški okraj s sedežem na Hardeku priredi v nedeljo 20; maja t. 1. popoidàn ob dveh na Hardeku pri podpisanem načelniku svoj X. občni zbor po običajnem vsporedu. K udeležitvi se prijazno vabijo vsi, častni in izvršujoči člani, kakor podporniki in prijatelji društva. Pomozi Bog!
Za odbor: Martin Stanič, Anton Porekar,
načelnik.	tajnik.
načrtu se najprej izreka obžalovanje nad. nasilstvi, ki so se pripetila po .manifestu 30. oktobra, nadalje povdarja potrebo, da se razveljavijo iz-jeani zakoni, da se določi odgovornost ministrov in administracije dume; državni svet Škodljivo vpliva na delovanje dume; zahteva se na nedotakljivost osebe, svobodo besede in tiska s posebnim lakonom. splošne pomiloščen je, odpravo smrtne kazni in enakopravnost vseh državljanov. Včeraj se je adresna deista končala. Radi zadnjega stavka v jbdresi. kjer se glasi, da poslanci prej ne morejo začeti delati.- dokler ni za-sigurana popolna amnestija, vlada v jjrladnih krogih veliko razburjenje, ker Ì« smatra to kot kak ultimat, Čujejo « glasovi, naj bi se duma razpustila. Češki agrarei proti mlado-Na Žofinu v Pragi se je vršil 15. t. m. kongres vseh agrarnih i itrank, na katerem sta bila tudi nav-wča poslanca grof Sternberg in grof Deym. Načelnik dež. poslanec Zdarsky je ixjavil, da bo pripadala pri prihod-ijih volitvah velika večina mandatov »grarcem. Poslanec Stanek je poročal 9 političnem položaju. Ostro je grajal t mladočeško politiko. Zborovalci so ogorčeno klicali: „Sramota mladočeškim ^roditeljem!" Nasproti novemu ministrskemu predsedniku agrarei ne bode nič bolj prijazni, kakor so bili nasproti Gautschu, če ne izpolni njihovih zahtev. Shod je odobril nastop strankinih voditeljev.
i i Svetovne vesti.
j. t Sto let je doživela te dni blizu Zadri« gospa Marjeta Marinkovič, telesno in duševno čila.
—	Gora se je pogreznila. Na Manilili se je na otoku Luzon nakrat pogreznila gora Denla. Namestil gore
sedaj ondi jezero. Ne ve se še ko-o prebivalcev je mrtvih. ' — Poneveril je 20'0.000 mark tajni svetnik Schatz v Rostock ti. rav-j tamošnje ženske klinike.
-	Grozen umor. V državi Flo-v mestu Pcuzaceba so našli ta-
mošnjega pastorja Ackermanna, nje-iženo in 7 otrok mrtvih. Policija jej ni mogla priti na sled rao-
- Za japonskega poslanika v
London pride baron Komura, ker je danji poslanik Hijaši imenovan za ustra zunanjih zadev.
V starosti 65 let je umrl dragi predsednik upravnega sodišča dr. Julij Lehmayer. Bil je prej sek-tijski/ šef v naučnem ministrstvu, v kateri lastnosti se je izkazal kot posebno liut sovražnik Slovanov. Njegov Mk postane najbrže bivši mini-»lpredsednik marki Bacquehem.
— Italijanski dijaki na Dunaju
so imeli shod, na katerem so sklenili razviti po celi Avstriji agitacijo, da se prizna na italijanskih vseučiliščih položenim izpitom veljava v Avstriji, dokler se ne ustanovi italijansko vseučilišče v Trstu.
Listnica uredništva.
Iv. Keč-k, Sv. Tomaž pri 0.: O stvari smo že itak sporočali.
Trgovci
pomočnik
Vojaščine prost, z dobrini spričevali, ter mešane stroKe Vešč se sprejme s 1. aVg. 1.1. prednost imajo taisti, Kateri so dovršili trgoVsKo šolo ali obrtno nadaljevalno šolo ter so zmožni Knjigovodstva in Korespondence V sloVensKem in nemšKem jeziKn. Ponudbe sprejema tVrdKa
Jatttso popoVič
(3oi) «-i CerKnica pri frKeKn.
magj delavske sile potrebujejo gasilna društva pri bri galnicah najnovejšega zistema in prenosom ravnoteža. odlikovanega v Pragi na zazstavi leta 1903. izumitelja in tvorniCarja
R. Ä. Smekal-a
iz Smichova. Podruž. Zagreb'.
Ti stroji delajo desno in levo. eno in dvo-mlazno 30 do 35 m mlaza! Skladišče vseli —— potrebščin. Tudi na obroke. ——
S spoštovanjem (109) 21—10
podružnica R. A. Smekal.
_Prva kranjska industrija za marmor in granit i stroji na par
I Felix Toman
stavbeni in umetni kamnoseški mojster
Resljeva cesta 30 Ljllbljclllcl Resljeva cesta 30
priporoča svojo delavnico za arhitekturo in plastiko
častiji duhovščini in p. n. občinstvu.
v
Specijalist cerkveno umetnih proizvodov.
Prevzame v izvršitev podobe, oltarje, lece, obhajilne mize, krstne kamne itd.
vsakovrstna stavbena kamn. dela
kakor stopnice, okvirje, podboje, stebre itd. od peščenika, apnenika, (274) K-3	marmorja in granita.
Solidni proipd \ nappi pogoji, ierii in proračun brezplačno.
pomaga izbomo kot nedo- j sežen uničevalec mrčesa.
Kupi samo v steklenicah.
Oelje :
Gustav Stiger Victor Wogg Alois Walland's Nf. Carl Ii. Frid. Teppei Milan Hočevar Josef Matic Anton Fei jen Franz Zanggei Anton Topolak Ferii, Jakowitseh Anto») Kolenc
Celje: Fianz Pečnik „ Franz Ranzinger ,, Rauscher Adler Ap. ,, Johann Ravnikar
Otto Schwarzl 4 Co ,, Josef Srimz ,, Franc ürch
Johann Laune Dobrna : Josef Sikošek Braslovöe: Johann Paaer ,,	Ant. Plaskan
Videm: Joh. Nowak
Trg: Laiko : Andr. Elsbacher
,,	Carl Hermann
Planina: Ludw. Scherscherko ,, F. Wambrechtsteiner Michael Jazbinäek Gornjigrad: Jacob Božič
,,	Franz Scharb
Poljčane: Ferdinand Ivanus ,.	Faruz Kaučič
,,	A- P- Krantsdorfer
,,	Anton Schwetz
,, Carl Sima
Mozirje: Leopold Vukič Radolf Pevec Pristova: Marie Snppanz ,.	Anton Suppanz
Brežice: Franz Matheis ,,	Joh. Pinteric
,,	Uräic Sc Lipej
Franz Varlec Zalee: Adalbert Globočnik „ Adalbert Geiss ,, Jacob & Marie Janič Vitanje: Antou Jaklin
—	Akad. podružnica »t. Cirila in Metoda v Gradcu priredi 21. t. m. v hotelu ,.Schimmel", ob 8. uri zvečer, II. izvanredni občni zbor s sledečim sporedom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Rešitev priziva. 4. Volitev. 5. Slučajnosti.
—	Slovensko akademično društvo ,.Ilirija" v I ragi ima V. redni občni zbor dne 21. vel. travna 190(i. ob 8. uri zvečer v ,.Narodnem domu" na Kr. Vinogradih. Slovanski gostje dobrodošli!
Učene«
iz dobre in poštene rodbine, s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme v trgovini mešanega blaga v večjem trgu. — Kje (299) pove uredništvo. a-2
Učenec
od poštenih starišev 14 let star, s primerno šolsko izobrazbo se sprejme v trgovini
„Patent Mach" * se dobivajo à
40,65,80,120,135. svileni 150,180, za Mi 25,35,50,60, svileni 90
v naslednjih prodajalnah:
ANTON KOLENC, Celje I
Nar. dom in v lastni hiSi Graška cesta 22.
A
Trgovina špecerijskega blaga ter dež. pridelkov (120)	na debelo in drobno.	46-14
Na&nanjairrryljudno, da sem otivoril'v lastni hiši Graška cesta št. 22 popolnoma novo urejeno TRGOVINO s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki. Trgovina v Narodnem domu pa ostane kakor do sedaj. Potrudil se bodem dobro in pošteno postreči z vedno svežim in dobrim blagom ter prosim slavno občinstvo za mnogo-brojni obisk. Kupčija in prodaja vsakovrstnih deželnih pridelkov, sadja, svežega in suhega kakor: jabolk, kutin' hrušek, črešenj, češpelj, marelic, breskev, drena, orehov, kostanja, pravega in divjega. Kupujem tudi vsakovrstno žito kakor: pšenico, oves, rž, koruzoj laneno seme, konopljeno seme, krompir, fižol, bob, grah, predivo, bučna zrna, koruzno slamo od storžev, nadalje: maline, jagode, suhe gobe, rhallsno štupo, mravljinčna jajca, želod, vosek, maslo, smrekovo, borovo, macesnovo seme, ma-cesnovo gobo, bezgovo gobo. vsakovrstne cvetke in koreninice raznih zelišč kakor: tisoč rože, arniko, bezgovo cvetje, lipovo cvetje, sploh vse cvetke in koreninice lepo posušene. Jemljem tudi lepo kuretnino: piščance, race, gosi, kapune, jrarane itd. Kože od ""	"Ivine.
l	///i vL jf^S^IMp Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov i
v r/ sftfiE^SB^ ff" \	r at»i c j a/oteb «u miiov o itfKB
f	-	ZWILCHENBART
I	BA^EL (Švica) Centralbahnplatz št. »
S	sprejema potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih"" cenah ; —
h	vožnja na morju le H do 7 dni ; odhod parobrodov redno vsako soboto, j
J	— večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov 1 C; do Havre.GòVóri in piše se v vseh jezikih.
O	Kdor hoče potovati, naj «e. pismeno obrne zanesljivo na nas in sprejel <• , -j s'' t brezplačno najboljša pojasnila.	(3g) 53—20
S.............Ä*^«
prodaja, cfsl(cj: ., šolskih knjig in igralnih kart
vsakovrstne divjačine.ili.do
frü.W.U.ojU;
Najboljša ^ n^gei^a^ejo f^fjf °a vožnja
Vsakih 14 dni vozijo "Pl Trst-New-York
pani ili i z dvemi vijaki in brezžičnim brzojavom opremljeni. ltf.O'OO tòn nflseCT? — Pojasnila in iifozni ljsti se dobijo pri zastopniku
ANDREJ ODLASEK, Ljubljana
Slomšekore ulice št. 25.
Bližnji odhodi parnikov ,iz. Trsta: CA^IPATHIA, ponedeljek 14. m^ja 1906. ALLTONIA, ponedeljek, 28. maja 1906. SLAVONIA. ponedeljek II. junija <9(Mh:i .tö inflM^Ü) o Qitnrf ssrtd ' f
priporoča
kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni = in barvani papir. =
BraslovSe, Peperko Tom.	j	Uova eerkev, Arlič Mih.	Šmarje, Losehuik Jan.
Celje, Puttan %	j	Polzela, Cizél Josip	Teharje, Wengust Fr.
Dobrna, Strasser Paul.	j	Rečioa, Konzumno drnätvo.	Trnovlje, Fazarinc A.
Ootovlje, Malgaj Er.	Zibika, ZgložpiH J.	Vransko, Schwentnev K ^
Gornji glad. J. Božič.	Št. Jurij ob J. ž„ Kavčič M.	Vojnik, Zottl Fran.
Hrastnik, Bamboli» P.	it. Jnrij ob T., Rizman M.	Žusem, rtajšek Flor
Loka, Jakša Ivan	Št. Peter, Koron Fr.
Mozirje, Žuža Fr. "TiiJ^i—41J	Šmarje, ^topica Aut.
Prodajalne v drugih krajih daje c.kr.izkl. pr. tovar. za klaénike Fr. Mach, Brni
Najprimernejša darila fa godoVc, birmo itd. so
Cene primerno nizke. Délo solidno in se v teku tedna fcgotovi. Lispa ni treba odstraniti. Za vse v snaženje Izročene stvari se jamči.
v vseh velikostih črtane, z eno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane.
Man trachte die Fabrikmarke.
po raznih cenah
Šoštanj, Štajersko.
Keminia pralnica
urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek itd.
rjroPm^im -s-
F Singer Co. Nähmaschinen Aot.Ges. vzorna
Vsak šivalni stroj ima varstveno znamko, I ko"strukcija '--usposobljajo
stroje do najvišje tvornosti ter so vsakomur v uporabo.
Brezplačni pouk Všivanju in vseh načinih modernega in umetnega vezenja —
Singerjevi šivalni str»oji so ua največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji.
Singer Co. delnica družba šivalnih strojev
CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. ^ 52 l30
m tiskovin eh
šolske svete. učiteljstvo. župnijske urade. Jokrajne zastope. užitninske zastope. hra-'Snilnice. posojilnice, odvetnike, notarje - in privatnike. -
Zbiralnica v Otflju pri gospodu
Josipu Hočevarju
krojaški modni salon, Kolo* dvorska ulica.
'(64) 67-50
papirnat« vre« ^
Tialnih tovarniških cenah!.
fUlilUÜ« pečatniki, vig-1 RD	nete, (Siegelmar-
^»•fftfw»t|% ken) za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem času.
prodaja v vseh velikostih najboljše izdelane lirma. ki . obstoji že n#d, 30* let 1 _£ »J lil
'•lil •*«	umetne, pokrajin-
IvtlVrff	ske in s cvetlicami
'•^»••Ww	od najpreprosteje»
do najfinejše izpeljave.

za birmo, vez v raznih barvah.
■	sledeče vrste,^smrekovega. jelkovega,	m
I	borovega, bukovega in hrastovega I
V	okroglega Ipsa (hlode) potem hrastove	I
1	deščice (frize) po dnevni ceni, kakor |
+	tudi gozde pripravljene za posekati.	^
Albumi za slike, dopisnice in poezije.
v kasetah in mapah. — r
Pismeni papir
Zavitke za urade v vseh velikostih
Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo v „Zvezi slov. posojilnic'1 v Celju in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v vseh slovenskih pokrajinah. 104-79
Jé-J za tiskovine in pisarniške I V tli K1 potrebščine so brezplačno \vMft|i na razpolago.	—
---rr-T-.-—-
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne céne.
Ponudbe nasloviti je na
Parno žago Deghenghi v Ljubljani
Cesta na Rudolfovo železnico št. 47- — Pisarna: Šelenburgove ulice štm
(8) 100-76
lfbzičke
kjer drugje, kakor pri p. kosticu v Celju. (.295) 152-3
& -z* y	>:>■'
.Wo*
■Ä
......
mmwä,
Pri prvovrstni avstrijski zavarovalni družbi (•270) proti požaru in za življenj« najdejo 16-2

Narodna
Priprave za valjanje perila (valjarje), - - -pralne stroje, stroje za jziemanje, omare za léd najboljše kon-ä=S= itrukcije daje =
«A	tvrdka
kot krajevni in okrajni zastopniki izplačujoči sé postranski postranski posel,, kot glavni zastopniki in Stalni' potovalci pa dobro trajno «službo. Poiju'diie pod ,15305 Gradec'postotestante.
priporoča pristna završka vina, kupljena na vinskem sejmu v Ptuju in vedno sveže marčno pivo. — Gorka in mrzla == kuhinja vedno na razpolago. = Za obilen obisk se priporoča
Jakob Omladič, gostilničar.
v novo zidani vili. pripravno za leto-viščarje ali penzionisfe. 1 4 ure od < VIja
Posebno priporoča za sv; birmo novo došlo moderno blago.
Kje, pove upravništvo „Doniovitu.
pol ure od železniške postaje Brežice (Kann)
Akrathoterma prve vrste, toplote 40—42° R vplivajo eminentno proti protlnu, mišični in étenski revnii in njih posledičnim boleznim, kakor tudi nevralgiji, kožnim boleznim in ranam, kroničnemu materničnemu vnetju, eksudatu itd.
Stanovanja in kopališki bazeni nanovo sezidani, odgovarjajo vsakim higijeriičnim zahtevam, ter se slav. p. n. občinstvu (2T"»i n—n	najtopleje priporočajo., ^ " '
—— Kopališki zdravnik dr. I. Strašek. Vsa nadaljna pojasnila da kopališko oskrbništvo toplic, p. Brežice.
posteljno perje
po nizki ceni. f. feg novo, C* očiščeno K D'6.0, boljše K
, belpj pavoluomeUko,. oči-sceno K —-lfe in K --'24, snežnolielo. pavolnomehko,. fZm-, oüisjjeiio. Ki—-30 iwKa™»«., byMj Pošilja se franlp po jio-vZetjil Zamena In'rvraeilo rsičjjit in portoštroškov dovoljena'.
tadhsel, Lobes 347, p. Pilzno, -ČeSko.
ebni kredit !
PL in brez žirantov za častnike, duliov-dvorne — državne - - in zasebne uradnike, sije. trgovce, obrtnike, trgovske nameš-t k pokojnini upravičene dame in zaseb-11 vsake vrste na 14—25 let proti mesečnim K ali celoletnim odplačilom: kapital in Ä'ie istočaspo odplačujejo, jrj^stbnost: osebni kredit v zmislu pariško-itke enkete (kapitaliziranje plače.)
Ini kredit!
stane; poštni zavoj bruto 5'"kg (ecj 50 do! 00 kom.) pri stiskanju malo poškodovanega lepo sortiranega, kot cvetlioe dišečega
toiletnega mila
vijolica, roža, heliotrop, rao-ius, zvonček, breskvin ovet itd.
^—.—Pošilja po povzetjn	■
IVI AN H ATT ANO V O PODJETJE
BUDIMPEŠTA Vili.. Bezerédy-nlica 3.
višje na I. II. in III. stavek za pouke ta polja, obresti, hiše na deželi, vilej •ne. kopališča, mline, mineralne in druge e, kamnolome in vsake vrste nepremičnine S detneečMVne vrednosti.	<1
iz Celja i« oseAia«1,1"
,rtlo«n
l)Wi»stv.tt
doUaialočin
javnemu
v-Celje '
ivbni kredit!
U -Stavbe vsake- vrste , v - ■> - H obrokih. Ifflapreduje stavba..
^vertiranje bančnih in privatnih dolgov, j Énice in reeskompti in akceptna menjava rjuvce.
Jzjnelojemo iu financiramo načrte za ^vana podjetja. Prevzamemo ■ tehnične in |jSaie potrdbe po zapriseženih izvedencih. Kujemo spreminjave obstoječih podjetij Wfike družbe.
|i^ko reelno! Hitro! Diskretno po pivo-sfyàh inozemskih in trancosko-angleškili
.ftima-reference! Zahtevajte prospekt! Znamko za odgovor priložite!
LER L. EGYED BUDAPEŠTA,
Jj V., Kobàry-Utcza 19 B. 24—11
.Narodnem



naznanja, da je znižala obrestno mero od I. = sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na
Za občinska in korporacijska posojila v okrajih Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj ,f Šmarje in Vransko pa od pet na
Obrestna mera za
Izdeljujem nove ter popravljam tndi stare, bodisi decimalke. premostile ali sploh vsake vrste tehtnic.
Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dop. od 9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike.
Posojilnica v Celju
uraduje vsak dan dopoldne od
9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike
Lastnik: Konzorcij lista „Domovina"4 Tisk „Zvezne tiskarne" t Celju
Odgovorni urednik in izdajatelj Vekoslav Spindlei