V Šolskem centru v Ivančni Gorid  okrogla miza o onesnaževanju
Znano je, da je Ivančna Gorica in njena okolica že precej časa ekološko zanemarje-na. Dokazov za to je več, najbolj očitno pa nas na to opozarja odmrli gozd na griču nad Ivančno Gorico, večkratni pomori rib v Stiškem potoku in Višnjici, kakor tudi neznosen smrad, ki se večkrat širi po tej dolini, ter druge spremembe v okolici in na-ravi. Tu je koncentriranih kar nekaj velikih onesnaževalcev. Zato smo v Šolskem cen-tru samoiniciativno ustanovili ekološko skupino, ki bo po svojih močeh skušala reše-vati to perečo problematiko. Lahko rečemo, da je ekološka osveščenost krajanov slaba, zato je ena od nalog skupine ekološko osveščanje mladine in vseh krajanov, njen končni cilj pa sanacija ekološko slabega stanja v Ivančni Gorici ter vzpostavitev ekološkega ravnovesja.
Ena od prvih konkretnih nalog ekološke skupine je bila organi-zacija okrogle mize na temo »Ekološko stanje v Ivančni Gori-ci in okolici«, ki je bila v Šolskem centru v Ivančni Gorici 21. 12. 1989 in iz katere povzemam ne-kaj misli.
Stiško kotlino, na kateri je kas-neje zrasla tudi Ivančna Gorica, poznamo predvsem po pridelavi kvalitetnih kmetijskih pridelkov in proizvodnji kvalitetne hrane. Že v preteklosti so stiški siri in stiški mesni proizvodi spadali v najvišje kvalitetne razrede. Toda to nam ni bilo dovolj. Namesto da bi širili to, že renomirano pro-izvodnjo, smo postavili novo in-dustrijo, ki je iz ekološkega slališ-ča dosti težje obvladljiva. Pred-. vsem ta nam v zadnjem času dela največ preglavic. Sicer pa se z ve-likimi upi oziramo na Evropo, ki z dovolj ostrimi predpisi omejuje ali celp dpušča ekološko vprašlji-ve proizvodnje. Mislimo, da ni prav, da v tej opuščeni proizvod-nji zdaj mi vidimo svojo prilož-nost. Nikakor nočemo postati smetišče Evrope. Kdo nas lahko prepriča, da nam ne škoduje to, kar škodi Italijanom, Avstrijcem
ali Nemcem. Mislimo, da je nuj-no, da čimprej tudi mi osvojimo evropske standarde na tem pod-ročju in jih nemudoma začnemo tudi izvajati.
Sicer pa je očitno, da pri nas ekologija zaostaja za industrijo, kajti resni problemi se pojavijo še-le takrat, ko določena tovarna ali obrat prične z delom, kljub temu da nam uradni strokovnjaki zago-tavljajo da je vse v redu in po normativih. Take primere imamo v svoji neposredni okolici. Misli-mo, da je skrajni čas da parolo »Delu čast in oblast« zamenjamo s parolo »Pameti čast in oblast«, kajti tako razmišljanje nas je tudi privedlo v stanje, kakršnega ima-mo danes. Sanacija obstoječega stanja je nujna. Vemo da urejanje teh zadev veliko stane, vendar mislimo, da ti stroški niso primer-ljivi z zdravjem ali celo življenjem ljudi, kar je razviti svet že ugoto-vil. Mislimo tudi, da dobiček, ki ga ustvarja industrija, ni edino merilo uspešnosti, kajti če ekologi v svetovnem merilu opozarjajo na izumrtje sveta zaradi te pro-blematike, lahko tudi mi, glede na industrijo, kakršno imamo, trdi-mo enajjo za Slovenijo.
Sicer pa so v razpravi sodelo vali direktorji ali predstavniki de-lovnih organizacij:
Kmetijske zadruge Stična, Pra-šičereje Stična, Livarja iz Ivančne Gorice, KlP-a iz Ljubljane ter SOB Krško —proizvajalev fil-trov. Posebno težo razpravi sta dala prispevka ing. Branka Kon-tiča in mgr. Marka Poliča, profe-sorja industrijske psihologije iz Filozofske fakultete v Ljubljani, oba člana skupine SEPO. V raz-pravi so sodelovali še ing. Jernej Piškur iz GG Novo mesto in ing. Tone Miklavčič iz GG Škofljica, ter ing. Bojan Rode iz Hidrome-teorološkega zavoda SRS iz Ljub-ljane. O zdravstveni problematiki v zvezi z onesnaženim okoijemje razpravljala dr. Ana Praznik iz Zdravstvenega doma Grosuplje. Razpravljal je tudi ing. Jože Ja-vornik kot predstavnik sveta za varstvo okolja pri OK SZDL Grosuplje. Vlogo čistilne naprave ter problematiko v zvezi z vodo-vodi nam je razložil ing. Tomaž Rigler iz Komunalnega podjetja Grosuplje. V razpravi je sodelo-val tudi republiški sanitarni inš-pektor, tov. Zvonimir Bric ter
občinski inšpektor Martin Zajc. Občino in občinsko politiko sta zastopala tov. Jože Novak in ing. Matjaž Špolar. V razpravo pa so se vseskozi vkljuČevale tudi učenke srednje šole, članice eko-loške skupine ter krajani.
Na splošno lahko rečem, da je bilo iz razprave čutiti, da je za ta-ko slabo stanje krivo to, da je bila stroka preveč odrinjena od odlo-čanja, namesto stroke pa je odlo-čala politika. Mislimo, da je čas, da se stvari tudi tu normalizirajo. Sicer pa smo ob koncu zapisali nekaj zaključkov.
—    Preko  uradnih  institucij bomo zahtevali, da delovne orga-nizacije oz. onesnaževalci takoj pripravijo sanacijske programe, katere naj predložijo občini in krajevni skupnosti, izvajanje teh pa bomo skupaj kontrolirali.
— Pri uvajanju novih tehnolo-gij je obvezno potrebno upošteva-ti mnenje krajanov.
—    Dvigniti   nivo   ekološke osveščenosti ter tako izboljšati odnos do ekološke problematike.
—  V meritve emisije vključiti tudi krajane, ki bodo določali čas in kraj merjenja. Meritve mora izvajati neodvisna institucija.
—  Zahtevati, da izVršni svet skupščine občine Grosuplje for-mira poseben ekološki sklad, iz katerega bi lahko vsaj delno sani-rali najkritičnejše primere.
—   Dokler bo problematika onesnaževanja v Ivančni Gorici na sedanjem nivoju, krajani ne da-jemo soglasja za uvajanje nove tehnologije, ki bi še dodatno po-slabšala izredno kritično stanje.
za Ekološko skupino v SC: Lojze Podobnik