proletakec je
DELAVSKI LIST za mislece c it atelje
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
official organ of j. s. f. and its educational bureau
ST.—NO. 2002.
CHICAGO 23, ILL., 30. JANUARJA (January 30), 1945. Published Weekly a t 2301 S. Lawndale Ave.

LETO—VOL. XXXXI.
Kritike na laborite radi od noša je v s Sovjetsko unijo
Ko je prevzela vlado Anglije laboriUka stranka, je bilo splošno mnenje, da se bodo odnoša-ji med Moskvo in Londonom iz-
KONFERENCA ZDRU2ENIH NARODOV SVOJE DELO ZELO DOBRO ZAČELA
"Čemu Višinski ne pride?" so se spraševali na
konferenci združenih narodov v Londonu, a odgovor
je bil ugibanje. Višinski je sovjetski podkomisar za
vnanje zadeve in eden najvplivnejših članov režima *r,liu|J; °ptT"L*Z ce,° "I"11' '	■ r f	da pride med USSR in Veliko
Britanijo do činitesnejše zveze. Kajti angleška delavska vlada se ie izjavila za socializem, pa bi bilo logično, da bi ti dve deželi sodelovali skupaj.
Zvezo z Rusijo, ki velja za dvajset let, je sklenil ie Church-
KOMENTARJI
USSR. Prišel je na zborovanje v London šele minuli teden.'Pred njim ga je zastopal Andrej Oromeiko, ki je sovjetski poslanik v Washingtonu. Višinski je bil med tem v Rumuniji in v Bolgariji ter čaka/ da vidi, dali bo anglo-ameriški blok Rusijo skušal povsem izolirati, ali pa pokazal voljo za spravo.
Dogodilo se je slednje. Angleški in ameriški blok ul- Ampak on je kot torij in kot
TUDI NA JAPONSKEM se zavezniška oblast ukvarja z vojnimi zločinci. Gornje jih je nekaj izmed njih. ki so bili gnani pred sodni stol v Tokiu januarja t. i.
Pogoji Jugoslavije
v •
za resisev spora glede Primorske
Goriika se naj pridruži Sloveniji, Istra Hrvaški in Trst pa naj postane avtonomna edinka v federativni Jugoslaviji
Glavne sile, ki imajo skleniti j Jugoslpvanski memorandum mirovno pogodbo z Italijo, so opisuje vso zgodovino Primor-1 Zed države, Anglija, Sovjetska ja. podatke d ljudskem štetju, unija in Francija. Jugoslavija katera so zc vršila pod Avstrijo,! kajpada ne spada k tej veliki j ki dokaj točno — dasi nehote četvorici, ker jc pač majhna dr- dokazujejo jugoslovanski zna-žava, a vendar ima v vprašanju čaj teh krajev in pa čemu so bili mirovne pogodbe z deželo, ki jo podarjeni Italiji kot odkupnina, je Mussolini upropastil, sedaj da je šla v prvi svetovni vojni
na konferenci združenih narodov povsem prevladujeta, a sta dokazala, da jima je vendar za mir in za kooperacijo. K temu razpoloženju pa so največ pripomogle male dežele in pa Francija, in ob enem zavest Washingtona, Londona in Moskve, da bi bila največja tragedija, ako bi nadaljevali svojo politiko tako, da bi vodila neizogibno v tretjo svetovno vojno.
Sovjetska unija je še vedno uverjena, da ji streže kapitalistični svet po življenju in mu ne zaupa nobenega koraka. Ampak v Washingtonu in v Londonu se trudijo Moskvo prepričati, da sov resnici za mir, ker bi z novo vojno tudi kapitalistični sistem nič ne pridobil.
Dejstvo kajpada je, da so vzroki za spore še tukaj kakor so bili in da kapitalistični sloji še vedno mislijo, da je vojna proti "komunizmu" — torej zoper Rusijo — neizogibna.
Največja zapreka svetovnemu miru pa so nesoglasja med interesi Velike Britanije in Sovjetske unije. Rusija bi rada postala sila v Sredozemlju, a Anglija ga hoče za svoj monopol boli kot še kdai. Anglija ga potrebuje za svojo pot v Indijo, pa si ga je podjarmila na tako imperialistične načine, da tudi angleška delavska vlada v vnanji politiki ne more biti drugega kot imperialistična.
Rusija pa je po končani vojni dala Angležem, in s tem tudi Američanom razumeti, da ne bo več dovolila, da bi se ii zapiralo svet. Zato pritiska na Turčijo, Perzijo, Kitajsko in na škandinavske dežele. Ampak vzlic temu so se zastopniki organizacije združenih narodov vendarle zedinili, da bi bila blaznost, ako bi svet pahnili v novo vojno. In zasluga za to gre največ malim državam, posebno še angleškim dominjonom, ki so dale veliki trojici razumeti, da ne bo šlo, ako bi vztrajale, da le one bodo odločevale.
pa se skuša rešiti, namreč Italija so skuša rešiti z zatrdili, da je pravzaprav zaveznica, ne pa premagana dežela, — veliko besedo.
Tito ne odneha
Zaradi te vere, da »o Italijani sedaj pravzaprav člani združenih narodov, ne pa člani propadlega Mussolinijevega-Hitler-jevega osišča, je v italijanskem tisku tam in v Zed. državah že-
na zavezniško stran namesto z Avstro-Ogrsko in Nemčijo, s katerimi je imela pogodbo, da bo na njuni strani. Pa ji nista mogla ponuditi toliko kot Angleži in Francozi, kajti nagrade so ji nudili na stroške slovenskih in hrvatskih ter nemških krajev v Avstriji in pa nekaj koncesij v Afriki.
sovražnik komunistov in socialistov z Rusijo težko izhajal. Njegov takratni minister vnanjih zadev Anthony Eden je imel \eč sreče. • V sporih med Stalinom in Churchillom pa je posredoval pokojni Roosevelt.
Na veliko začudenje politične svetovne javnosti pa so se odno-šaji med Anglijo in Rusijo poslabšali, od kar je na vladi delavska stranka. Dasi tega ni hotela in četudi jo je pred tako možnostjo svaril predsednik eksekutive delavske . stranke Harold Laski, se je vendarle dogodilo, da sta se na prvi konferenci vnanjih ministrov velike petorice Ernest Bevin in Vjače-slav Molotov zelo skregala in je Bevin Molotovu dejal, da se poslužuje hitlerjanskih metod. Molotov pa. da je lahko shajal z angleško vlado, dokler je bil v nji Eden minister vnanjih zadev.
Pozneje je napetost nekoliko polegla, a ne še toliko, da bi sc v Angliji s tem precej ne pečali. Posebno je napetost všeč torijem. ker napeljujejo vodo na njihne mline- Ampak delajo se. kot da jim je žal, ker so ga taboriti "zavozili \ Associated Press poroča iz Londona v depeši z dne 26. januarja o izjavi, ki jo je istega dne dal proti tabori tora član bivše Churchillove vlade Harold MacMillan. Pravi, da od kar so taboriti na krmilu, so se odnošaji med Anglijo in Sovj. unijo stalno poslabševali in tudi z Zed. državami so veliko mani intimni kot pa so bili J pod Churchillom. "Docim so nam pravili, da se bo prijateljstvo med Anglijo in Rusijo utr-
Ija omenjeni bivši minister, in le žal, da njegova ugotovitev ni iz trte izvita. Niti ni vsa krivda samo na eni strani.
Sistem podkupovanja na delu
Jugoslovanska vlada
lo veliko propagande, proti Ju- hoče. da se politika te sorte v goslaviji, kot da bi bila Jugosla- zavezniških krogih neha . A bo vije v vojni proti nam, ne pa j imela veliko otepanja, ker kot Italija in njen pokojni "duče" dosedanja znamenja pričajo, bi
rada Anglija ostala naklonjena
A predsednik Jugoslavije Tito ne odneha od zahteve, da se mora krivico, ki so jo storili zavezniki Slovencem in Hrvatom v prvi svetovni vojni, sedaj popraviti.
Sedaj, ko so se posebni delegati omenjenih sil sešli, da proučujejo vprašanje mirovne pogodbe 2 Italijo, jim je vlada jugoslovansko federativne repu-blik^ znova sporočila, da naj se upošteva prvič, da je bila Italija
v vojni z Jugoslavijo, da jo je napadla in povzročila v nji ogromno škodo, za katero se ji sedaj ne s5ne dati odveze, pač pa Jugoslaviji odškodnino.
Trst naj pride pod Jugoslavijo
O novi poslanici jugoslovanske vlade medzavezniški komisiji za sklenitev miru z Italijo poroča v depeši z dne 26. januarja čikaškemu dnevniku "Sun" Friderich Kuh med drugim, da zahteva Jugoslavija slovenske kraje na Primorskem, ki so jih zavezniki v prvi svetovni vojni podarili Italiji. Te se naj pridruži Sloveniji, hrvatske kraje pa Hrvaški. Trst pa naj vsled svoje italijanske večine postane avtonomna država v federativni Jugoslaviji, z vsemi takimi pravicami, kakor jih imajo n. pr. Slovenija, Hrvatska ali f>a Srbija
Italiji na stroške Jugoslovanov, in Zed. države pa so toliko naklonjene Vatikanu, da to pomaga tudi italijanskim težnjam do ohranitve Trsta in drugih jugo-(Konec na 6. strani.)
PANSLAVI1EM SOVJETSKE UNIJE ,
Irving Pflaum, urednik tuje- lo, dasi ne bo imelo resnega po- dil° *'m Iavladai° l«borf!l, se K zemskih vesti pri čikaškem ta- mena, ampak bo le formalnost. b®» nasprotno," ugotav-bloj nem dnevniku ' Times in da se ugodi "koncesijam'*, politični člankar ali kolonar. pi- _ . _ še v svoji koloni z dne 13. jan., L T*™"* , pn™*T da sta dva vzroka, ki kažeta, da vlad* od strani Velike bo Stalin kmalu izvršil to. česar Britanije in Združenih držav, j	---I
ruski carji niso mogli izvršiti v	Pflaum* llato Pa nade' Slovanov že več generacij, piše
ljuje: "Verjetno je. da bo s tem Pflaum	•
korakom Stalin uredil vse po- Omenjeni člankar je mnenja, trebno, da se Bolgarija progla- dfl A ,ež| ne bodQ tegg .. si za republiko in za združitev jeir ker se boje za svoje inte_ s Titovo jugoslovansko republi- j rese na Grškem in v TunMji. mIz_ i ko. kar bo prvi korak do zdruze- leda., pravi Pflaum, «da je; nja Slovanov in končna likvida- britska bojazen dobro utemelje-cija turške kontrole Dardanel. na kajU ve^ak kj mi je dal te|
Pričakuje se. da bi federaci-, informacije, verjame, da boj jo, ki bi jo tvorili Bolgari. Mace- eventualno pritegnjena v to slo- j jem Georgom Kimono in zunaj- donci, Srbi, Hrvati in Slovenci vansko federacijo, Turčija pa bo| nim ministrom Petrom Stajno-|<vsi vključeni v Jugoslavijo), brenjena iz Dardanel." vom. Razgovori so se nanašali podprli vsi ti narodi ali jo pro- Zdi se nam, da je Pflauma na bolgarski kabinet, ki naj se stovoljno sprejeli. Se celo mno- njegov "veščak" kaj dobro in-reorganizira na podlagi moskov- go srbskih nacionalistov, ki so formiral. Federacija južnih Slo-skega sporazuma velike trojice uživali prvenstvo v predvojni vanov je na vidiku in je potreb-V kabinet ali vlado naj se vklju- Jugoslaviji, bodo sprejeli takn na, kakor je potrebna tudi širša čita dva člana opozicijske stran- konfederacijo — kar je v resni-; federacija vseh evropskih naroke, kar se bo tudi {gotovo zgodi-'ci prava aspiracija vseh južnih	(Konec na 6. strani.)
Kaj se kuha v "starem kraju?" To je naslov članka, ki ga ima v tej številki Etbin Kristan. Naj ga vsakdo prečita. Kajti je res dober članek, napisan od človeka, ki se je za ustanovitev jugoslovanske federativne republike boril že v prvi svetovni vojni. In že dolgo prej.
Cclestin Jelene je mnenja, da Etbin Kristan z ozirom na razvoj v Jugoslaviji in na svetovni položaj ni ohranil ~Jasne glave" O Celestinu je bilo v komentarjih nekoliko poročano že v eni prejšnjih številk, pa je menda dobro, da se o tem bolj obširno pomenimo. Naj govori, kako on čuti in misli, njegovo pismo, ki ga*je poslal Ivanu Mplku iz Kima. kamor je pobegnil. Datirano je 19, oktobra lansko leto (prepis mi je izročil Ivan Molek sam):
• ^
Cenjeni sodrug Molek!
Pred štirinajstimi dnevi sem prišel v Rim po dolgih potovanjih čez Koroško in severno Italijo. Tudi jaz sem se umaknil zaradi Titovega režima iz Jugoslavije.
Zelo me je razveselilo, ko sem izvedel, da ste Vi ohranili jasno glavo in ste takoj spoznali, da Titovo gibanje, kamor spada tudi OF. ni niti narodno, niti socialistično. niti demokratično, niti osvobodilno gibanje, da nima nič skupnega z marksizmom, temveč je boljševiški terorizem, ki ima svoje osnove v Bakuninu. Usoda I. internacionale se ponavlja!
2al mi je. da sodrug Etbin. če je res. kakor slišim, ni ohranil tako jasne glave, kakor Vi. S sodr. Ivanom Mlinarjem sva mu že za časa okupacije v letu 1942 in 1943 dvakrat pisala v Ameriko in mu razložila, za kaj pri nas gre. Ne vem, ali so pisma prišla do njega, ima pa on dovolj življenskih izkušenj in pozna socialistični nauk. da bi bil lahko tudi sam uvidel, da je to gibanje daleč stran od demokratičnega socializma. Ce sodrugu Etbinu delam ta očitek, pa to ne kali mojega osebnega spoštovanja do njega in ne moti mojih lepih spominov nanj, ki segajo nazaj do jugoslov. konference v letu 1909
Vse to bi raje njemu osebno pisal, ne vem pa njegovega naslova in baje tudi ne stanuje več v Chicagu. Če imate Vi zveze z
njim, mu lahko pošljete to pismo. Sicer pa upam, da je med tem že sam izpremenil svoje mnenje ali pa ga bo prej ali slej.
O drugih Vaših znancih Vam lahko sporočim, da je naš starosta Ivan Mlinar živ in zdrav in duševno čil. Melhijor Čobal iz Zagorja se je obesil, ko so ga | Nemci med okupacijo izgnali iz njegovega doma; kakor je bil odločen v življenju, je bil odločen ob svoji smrti. Jože Kopač uživa zaslužen pokoj v Ljubljani. Ker je opustil politiko, upam, da ni. preganjan. Eržena so Nemci pregnali iz Maribora v Srbijo. Med ulfupacijo nismo mogli dobiti zveze z njim, ne dvomim pa, da pravilno presoja položaj, štruklja, urednika naših kulturnih časopisov, so ti-tovci zaprli, ko so zasedli Ljubljano. Od naših nekdanjih sodelavcev jc odšel v OF edinole France Svetek. Z njim pa smo se razšli že v jeseni 1939, ko je odobraval napad Sovjetske zveze na Finsko.
Predsednik naše socialistične stranke dr 2ivko Topalovič je, kakor verjetno veste, tudi tukaj v Rimu.
Prilagam Vam prepis pisma, ki sva ga s Topalovičem te dni poslala v imenu socialistične stranke angleški laburistični stranki. Iz pisma la:rxo razvidi-te nase mnenje o jugoslovansko-italijanskem vprašanju, ki je prav zdaj aktualno.
I)r. Celestin Jelene.
Jelenčcvo pismo dela vtis, kot da so vsi slovenski socialisti njegovega mišljenja, le Franc Svetek sc jim je "izneveril". Franca Svetka sem videl prvič, ko je prišel takoj po končani prvi svetovni vojni skupno z ljubljanskim županom pokojnim Peri-čem v Ameriko na mednarodno delavsko konferenco v Wash-ington, a v resnici zato, da od-vedeta Etbina Kristana čimprej v stari kraj v borbo za program Jugoslovanskega republičanske-ga združenja. V ta namen so socialisti v Sloveniji delegirali Etbina v ustavodajno skupščino in njegovi govori v nji so tistim, ki so jih čitali ali pa slišali, še znani. Etbin je skozi minulo vojno ohranil "jasno glavo" in mu zaradi tega ne bo treba nikamor pobegniti. Tudi ni bil on še ni-(Konec na 6 strani.)
stoletjih, namreč to, da bo združil evropske Slovane in da bo likvidiral turški vpliv in silo.
Omenjeni člankar pravi, da je to izvedel od neke dobro informirane in zanesljive osebe, sedaj j ki specializira o vprašanjih Balkana in Srednjega vzhoda Stalin je baje pretekli teden kon-feriral z bolgarskim premier-
Korporacije odločno v akciji za uničenje unij
Predsednik unije jeklarskih delavcev Philip Murray je poročal, da so se magnati, ki kontrolirajo ameriško industrijo, odločili poraziti unije, namreč indu- . strialne unije CIO, potem pa bodo tudi * unijami AFL lahko obravnavali. Dejal je, da so se glavarji jeklarskega trusta in pa "malega jekla*' na tajnem sestanku v Nevv Vorku zedinili, da sedaj je čas "ubiti CIO" in se vrniti nazaj v razmere, v kakršnih ie gospodoval takrat car jeklarske industrije velemagnat Elbert H. Gary. V spomin mase si je v Indiani zgradil jeklarski center — Gary — a ima jih še mnogo drugih spomenikov po deželi.. Kajti Mr. Gary je hil magnat zares, ki so se ga hali v Beli hiši in v kongresu pa se
ravnali po njegovih poveljih. Garyju ni hil delavec nič drugega kot kepa mesa. ki se jo naj izkorišča, dokler se more kaj iztisniti iz nje.
Seveda, tudi on je verjel v "demokracijo*', namreč v tako, v kateri je on pomenil vse, delavci v njegovem trustu pa nič. To je pokojni Eugene V. Debs vedno poudarjal, kar pa so mnogi, ki se sedaj prištevajo v Nevv Yorku in pa nekateri v drugih krajih k nekakšnim "socialdemokratom" pozabili in s svojo taktiko pomagajo pod krinko borbe proti totalitarni Rusiji nazaj v stari red jeklarskega trusta, kakršen je bil pod Garyjem.
Go so se Garyjevi nasledniki zbrali na seji v New Vorku, niso imeli drugega v mislih kot knko
čimprej uničiti unijo v njihovih obratih- Smatrali so. da jim to ne bo težko, ker večina unijskih voditeljev itak veruje v njihov "free enterprise", druge pa se lahko o.iiga s komunizmom, pa ho po njih!
General Motors Corporation se ie enako odločila za poraz unije in ko jc stavka končala svoje deseti teden, so si v glavnem uradu magnati, ki prejemajo po tri sto tisoč do pol milijona dolarjev na leto plače in več mencali roke — češ, delavci so že izmučeni vsled brezposelnosti, dobili jih bomo nazaj, jim dali nekaj priholjška in se i«ne-hili njihne unije.
Kamorkoli se ozrete, vidite, da so konipanije zasnovale na-
črte za uničenie organiziranega delavstva že takrat, ko so na vso inoč vpile, kako patriotiČni naj homo. Namreč med vojno. In sedaj kakor takrat le one kontrolirajo kongres, legislature. šerife, sodišča *in župane. Pa go vernerje. kajneda! Ceniu to? Raditega, ker povprečen delavec uživa samo kapitalistično "du-ševno'* hrano pa robanti proti stavkam in "knniui.-zmu", dasi komunistov ni toliko v njih, da hi sploh kaj pomenili. Ampak gospodarjem je *e vrste duševni in fizični materijal lahko imeti pod kontrolo. Saj Imajo v svoji posesti vsa radijska omrežja. vse velike časopise in revije in na filmsko industrijo ter vsa druga propagandna sredstva.
AMERIŠKA SVOBODA TISKA IMA ZA DELAVSTVO LE MALO KORISTI
Unija klavniških delavcev (CIO) se je v posebnem letaku potožila, da jo je veliko časopisje javnosti krivično predstavilo in sploh slikalo za sovražnico javne blaginje. Njen letak je bil izdan predno je vlada vzela mesarsko industrijo vsled stavke v svoje področje. Ampak dejstva, ki jih letak navaja, so nespremenjena. Vzrok, da je vlada tako hitro posegla v stavko klavniških delavcev je, ker moramo vsi jesti/Jeklo in železna ruda lahko počakata. Tudi z avti se ie ne mudi. Ampak če zastavka delavstvo v mesni industriji, nastane kaj hitro pomanjkanje mesa in tega vlada ni dovolila. Sporno vprašanje med mesarskim trustom in delavstvom pa je ostalo nerešeno.
Delavci v ameriških klavnicah zaslužijo poprečno manj kot po $30 na teden. Njihne družine so veliko večje kot n. pr. družine strojnikov, tiskarjev, električar-jev itd., ki so plačani bolje kot delavci v mesni industriji. Zato je življenski standard slednjih jako nizek.
Dobički mesnega trusta so se zvišali med vojno sto odstotkov. 2ivljenske potrebščine so se podražile izpred vojne 50 odstotkov. Ampak plače klavniških delavcev so ostale nespremenjene.
Toda tista masa, ki čita samo meščanski dnevni tisk in magazine, ne pozna teh resnic in se ob čitanju zavajalnih vesti zgraža nad "komunisti", češ, oni so krivi, da je tako in sploh da je toliko industrialnega nepokoja v deželi.
Delo v klavniški industriji je eno najbolj neprijetnih in tudi nezdravih poklicov. Ampak ljudstvo po zaslugi "svobodnega" ameriškega tiska o tem zelo malo ve. In ne bo vedelo, dokler si delavstvo ne zgradi svojega časopisja.
^MMfc^M———II	——. i i i ■	i .	n i	■■ .........——^

PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DltJtVSKECA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
ladajs J«r»loTai».ka Delavska TUkom Dr vik*. Cki«*«#, IU.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCLAUSTICNE ZVEZE
MAHOCNINA t Zedinjenih driaran sa celo leto $3.00; sa pol leta $1.71;
aa detrt leta fl.OO. Inozemstvo: m celo leto 98.50] sa pol let* $2.00.
vsi rokopisi in oglasi morajo biti ▼ naAem urada najpozneje do pondeljka
popoldne ta priobčite? ▼ številki tekočega tedna.
PROLETAREC
fuDlished every Wedneaday by the Jugoalav Workmen'a Publiahlng Co.,
In«. Eatabliahed 100«.
Editor..........
Business Manager..
Frank Zaiti
.Charlea Pogorelec
8UESCRIPTION RATES: Jnited States: One Year $3.00; Siz Montba $1.76; Tbrea Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Siz Months $2.00.
PROLETAREC
1301 S. Lawndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROCKWELL 2864
Francija ima priložnost postati država socializma in demokracije
Na gornji naslov je treba poudariti, da doslej še ni bilo nikdar države, ki bi izvedla socializacijo in bi bila demokratična ib enem v onem smislu, kakršnega oznanjujejo takozvani "demokrati" — bodisi sedaj — ali pa v prošlosti, a ob enem so demokracijo razumeli tako, da so služili kapitalističnemu sistemu namesto socializmu.
Je pa v Evropi država, ki ima sedaj res priložnost ustvariti družabni red, kakršnega bi se po vsej pravici lahko nazvalo za demokratični socializem To je Francija.
General Charles de Gaulle, ki je v borbi proti nacijem storil vse, kar je zmogel in se kregal s pokojnim Rooseveltom, pa s Churchillom in z mnogimi drugimi ljudmi, je spoznal, da Francija kapitalizma več noče in je resigniral. Ne da bi de Gaulle verjel v kapitalizem, ampak vsak drug sistem mu je tuj in zato se socialisti in komunisti ni mogel usoglasiti. Komunisti in socialisti pa so sedaj v Franciji večina Res da so podedovali obubožano državo; res. da imajo v svoji sredi vsled svoje tolerantnosti ie vse tiste kroge, ki so vzrok propada francoske države. In tudi co je res, da še drže na površju bogataški sloj, a revna masa pa je revnejša kot še kdajkoli.
Tudi je res, da je nova Francija nekaj kvizlingov, med njimi Lavala, postrelila ali pa jih dvignila na gavge, ni pa se še odločila vreči sistem, ki je kriv njene katastrofe.
Ko je de Gaulle vsled svoje trme in pa utrujenosti nedavno «signiral, so dobili socialisti in komunisti priložnost, ako se je bi hoteli poslužiti, napraviti eksperment z ustvaritvijo demokratične socialistične države. Z demokracijo se sicer večinoma le slepomiši, ampak na Francoskem je res prilika, da se jo izvede v praksi. V prihodnjih par mesecih bomo videli, ako so voditelji komunistične in socialistične stranke kos tej svoji zgodovinski nalogi.
JOSKO OVEN:
RAZGOVORI
Ze zopet sem dobil pismo z i grešniki in senatorji imajo ž? doma Pismo, katerega mi piše j pripravljene razne zakonske do-
DVAJSET NACIJSKIH GLAVNIH ZLOČINCEV Je v Ntirnbcrgu reklo, da niso ničesar krivi. Njihova ambicija je bila s flrerjem vred sa vladati nad svetom in ker so v vojni propadli, so označeni ta zločince. smo mogli potrditi Zavezniki s temi ljudmi ravnajo tako neino, kot da sploh niso zločinci Spodaj na desni Je Frana von ^ Papen, eden najbolj lisjaških nemških diplomatov. Na skrajni levi je Herman Goring.
moja nečakinja, je bilo odpo-ilano po zračni pošti zadnji teden v novembru prošlega leta— >aj tako pravi poštni pečat na Dismu. Dne petnajstega decembra je bilo pismo žigosano od iugoslovanske cenzure ter je do-ilo meni v roke dne dvajsetega januarja. Stvari pač res ni»o normalne. Pismo je kratke vsebine. Pe*pce t to je ime moje nečakinjo mi piše, da je bil njen brat France, kateri se je nahajal zadnja tri leta pri partizanih. po nesreči ustreljen v trebuh in leži sedaj v ljubljanski bolnici, od koder je bilo tudi naslovljeno njeno pismo.
Piše mi dalje, da mi je že od-Doslala pet pisem, aii da še ni dobila nikakega odgovora od mene. Hm. jaz sem njej že tudi odposlal pet pisem in par zavojev obleke in drugih stvari in upam. da so že dospeli na pravi naslov, saj časa je že dovolj preteklo od takrat.
Res je. da so si pisma, katera prihajajo iz domovine, zelo podobna. Ali je tudi resnica, da so ta pisma tista resnica, za katero smo vedeli, da obstoja ali jo nišami. Vsa-
ločbe, katere bodo prepovedovale stavke v bodoče Glede sedanjih stavk sta se izrazila senatorja Eastlahd in ODaniel, oba iz juga. sledeče: ,4It is appa-. rent to us that the present wave of strikes is inspired and engin-eered from Moscovv and that it is a deliberate attempt to take over the American government step by step." To je precej nevarno konstatiranje, izvzemši če imata dokaze Nikjer pa ne vidiš nobenega obsojanja od teh fantov glede arogantnega postopanja in zavrnitve predsednika Trumana ponudbe osemnajst in pol procentnega povišanja delavskih plač.
Po svetu
Rev. Dr. R. E Tulloss je mnenja, da je vera edino upanje za preprečenje komunizma v Evropi. Rekel je, da je demokracija bila rojena v religiji in da brez vere ne more eksistfratl Pač čudna trditev, če pogledamo v Španijo, Portugalsko, Italijo i v razne južno-ameriške dežele, kjer še danes gospoduje vera. Kaj pa inkvizicija in svete, posvečene grmade, kjer so cvrli "v starih dobrih časih" ta
KATKA ZUPANČIČ:
pismo katero pride, naj bo ze ,	... ,
• r^i^^L, i	j ., ke ljudi, kateri so sanjali o de-
iz Dolenjske ali pa iz drugih J	. , .' . . .
u ra	JL mokraciji? Čudno, kako bratske
IVERI
kuhana koruzna zrna iz svinjske hrane, da sem si tešil glad^ Naj le okušajo, kaj se pravi biti lačen, bos in razcapan . . .** Tako sva se razšla. Nekaj tednov za tem mu je
Dobra Mrs. S. aa ie na neke*a mesarJ* "Ali jc to umrla žena in dva meseca ^
ozdravila	tl,ta-'~ki vas je obiskavala- ko zneje so pokopali tudi njega. Za-
ste bili še naš sosed?"
krajev Slovenije, potrjuje stra
šne grehe naših izdajalcev in pa
postanejo razne religije, kadar
, .. . i. . ... je njih eksistenca in gospodo-groznejse trpljenje naših J .	4.,	K .
•	vanje v nevarnosti: Kje pa je
St'
ljudi.
Človeku je že pač po naturi	__
prirojeno, da rad pozabi vse ti- n'~m sto, kar se direktno njega ne ti-| če. Se posebno v današnjih razburkanih časih, ko je fizična sila skoro glavno sredstvo boja
večja ignoranca in beda kot ravno v deželi, kjer je vera v glav-
zneje so pokopali tudi njega Hotela pustil je dve hiši in okrog pet-
Lansko poletje sem ga videla sem g°tova	deset tisočakov gotovine	bi rad zlezel kam na lep miren i ni mogel iziti pravočasno So
nazadnje. Zdaleč sem ga ugle- "Da. tista, tista! Sama nebesa Mrs. S. se je zdravljenje iz- prostor in pozabil na vse. kar se pač razmere katerim ne moreš
Naše gibanje
Ne bo dolgo, ko bomo dobili koledar v roke. Je pač škoda, da
dala in najrajši bi se mu bila |so liama j° dala1" Globok vzdih plačalo...
izognila. Zdel se mi je nele ?elo postaran, marveč tudi hudo hudo zanemarjen^ pa bi mu bila rada prihranila morebitno za-
Nato: "Nadomestilo nama je za sina. ali hčer. ki sva si ju zaman želela .. ."
Premišljala sem. ali bi kaj po-
drego. Toda v tem me je že uzrl magalo posvariti tega pomilo-in postal, da mi je pomahal s pa-; vanja vrednega skopuha, ki ni lico, na katero se je pri hoji opi-j zaupal nobenemu krstu na sve-ra).
TISKOVNI SKLAD PROLETARCA
I. IZKAZ
.... . .	.. , ■ Chieago. III. Josephine Trojar
tu. razen osebi, ki m. je pustila Mary Je!rnc $2 skupaj 00
godi okrog njega. Te ene vrste eskapizem je čudovito lepa bo-; lezen. kateri sem tudi jaz podvržen — le škoda, da si človek
ne more v današnjih modernih
časih radia in časopisja — privoščiti.	v
Ni menda nobenega med nami, kateri ni še posebno v nje-
'Čudno, da me še poznate, ko v spominu prav neprijeten vtis .j o^troit. Mich. Ignac Travnik 50c	mladih letih rad sanjaril.
mučiti... Po tele tri kumarce"
ge! Oh, moje noge! Poglejte, šlape! Te si še nekako obujem.
•da mu zadnje čase nagaja.
Intervencije imperialističnih jsil nimajo ne konca ne kraja
Ko je perzijska vlada vprašala v novo zasnovani organizaciji združenih narodov za zaščito pred Sovjetsko unijo, je nastal Vned diplomati problem, ne pa preveč za sovjetsko diplomacijo.
Perzijska vlada se je v smislu zakonov organizacije združenih narodov pritožila vrhovnemu zaščitnemu odboru, v katerem ma vso besedo pet velesil (takozvanih) — Zed. države, Velika Britanija, Sovjetska unija, Francija in Kitajska — češ, da ji je JSSR odjedla velik kos zemlje in da je treba proti tej agresivnosti kaj ukreniti
Delegat perzijske vlade se bi bržkone s takim protestom ne upal na dan, ako ne bi prej potipal za zaščito pri angleški in ameriški delegaciji.
Pa je treščil zelo nerodno, kajti tudi z nasprotne strani lahko protestirajo.
Sovjetska unija je res posegla v Perzijo, ali kakor se tej Jdržavi sedaj pravi, v Iran. Odjedla jo je v prid Azerbaidžanu precejšen kos in tako je povečala svoje ozemlje. Vlada v Teheranu !ne spravim vepa srčna na ismatra, da to ni bilo prav, češ, sovjetska armada nam ni pustila **ka• revmatizem in še želodec tposlati naših čet na upornike.
Ko je Andrej Gromejko na konferenci organizacije združenih narodov v Londonu poslušal protest iranske vlade, je Moskvo ,vprašal, kaj naj v odgovor on stori, pa je dobil navodilo, da je #*tvar čisto enostavna. Navodilo je razumel in rekel; Sovjetski kiniji je velitfo na tem, da se bi vrhovni svet združenih narodov Jpotrudil preiskati razmere v Grčiji. In pa v Indoneziji. In po ^trani je namignil, da bi bila Sovjetska unija pripravljena pogledati za kulise še marsikam, kjer posluje zavezniška oborožena ^•ila proti naporom domačinov, ki so verjeli, da so bile štiri obeli ane svobodščine resnica, pa so uvideli, da so ukanjeni, kakor so bili po prvi svetovni vojni.
Kar so storili Rusi v Perziji, ni bilo proti koristim ondotnega iljudstva. A je v navskrižju z oljnim kartelom Velike Britanije, tNizozemske in Zed. držav.
Ko je Malinovski, v imenu Ukrajine, v odgovor na iranski •protest dejal, naj vrhovni svet organizacije združenih narodov preišče angleško intervencijo v Indoneziji, so v Londonu in v |Washingtonu rekli, da je to le "komunističen trik", ki bo udaril niazaj. češ, Sovjetska unija je bolj agresivna in imperialistična kakor pa Anglija in pa Zed države.
« V Moskvi razumejo to stvar drugače. Za enkrat so prijeli ^angleški in ameriški kapitalizem le v Indoneziji — torej tam. Jcjer je doslej posloval v obliki investicij angleških kapitalistov, politično moč pa je dovolil nizozemski kraljici, g Ampak Rusija ima še vse drugačne šanse. Prvič, ona je edina »velesila na svetu, ki je brez kapitalistov. To ji države, v katerih jkapitalizem še dominira, zamerijo in borba se nadaljuje s tega h tališča. Namreč, naš demokratični "free enterprise" je zato. da Movjetski kapitalizem pometemo z atomskimi bombami.
Malinovski, ki je menda zelo dober diplomat, je dejal v odgovor anglosaškemu bloku, da bi se bilo vredno pobrigati v smi-friu obetanih štirih svobodščin v vseh tistih krajih, ki so pod an-Meško in ameriško kontrolo. Recimo v Grčiji.
Pa se je odzval grški ministrski predsednik z izjavo, da je,
se pa nisva srečala že nad leto Zdela se mi je ena tistih karak j < PogiRi Joe KorSičJ	jJe Pa<:' nekaJ čudovitega, kar se
dni."	terjev, za katere je imela moja tVaukegan. III. Andrevv Možek ne da povedati z besedami, poe-
* "O takrat sem bil še dobro mati sodbo, da bi — potrebni ali $2 00	zija. katera omamlja in katera
pri sebi A zdaj* Vi ne veste ne — prodali i svojo dušo za en l.inden. N. J. Agnes Pasarich $1. ostaja s teboj za ceio življenje
kakšen revež sem! Bolan in ves'*™ ž«anec	*	7ELČL!o"Kiubt^sz^h! L Si ™	traviu V
zanič . . Pa se moram takole! "Vi se na mrs. S. jako zane- "VHand' ° K,ub M JSZ usesih si se vedno cul svis kose.
sete- Jaz bi bila boli previdna Zarja Frank $2-	katera je rezala dolge, široke
Jaz DI DHa W p Q2 c™' Kužnik SI, skupaj $53 00. (Poslal hrarH* J m*„i tra«i d —odvil je škrnicelj in mi jih da sem na vasem mestu Caji so ,John Krvbel )	! f u Z	° ° S
pokazal — "sem šel štiri blokel^orda zdravilni, niso pa zdra- Berwvn. III. Joseph Omorza $2. ^VJEVoke brusilnika kateri je v
daleč."	I vila. Bolezen se razvija dalje. | Consiv Mo. Anton Potokar Mir i ,anKem mmU	P° J*™«"
"Vem, vem, kaj mislite reči," Bodite pometni in pojdite h je nadaljeval. "Res imam pro- zdravniku, dokler še morete in dajalno skoro pred pragom, am- dokler ni prepozno." pak jaz oderuhov ne bom pod-i "Mrs. S. je ozdravila svojega piral! Jih nisem in jih nikoli ne strica, ki je bil prav tako. ali bom! Take tri kumare mi je ce-ipa še bolj bolan, kot sem jaz. nil en cel kvoder, tam sem jih In moji ženi bo pomagala. Da ji pa dobil za petnajst centov. Za, je treba operacije, je rekel prihranjeni dajm bom prinesel zdravnik. Videti bi morali, kako domov še štruco kruha. Ali no- se je mrs. S. prejemala za glavo.
ko sva ji to povedala. Na glas je zajokala 'Ne. Marenka, ne! Ti
V čevlje pa mojih zateklih nog ne smeš pod nož. Umrla bi
Oh, s,rce upa ta ženska večje,
Conway, Mo. Anton Potokar 50c. Helper, l'tah Frank Kosmatin
50c.
T
ms
nego je samv Pa poštena, pošte-	^ John p^nik ?5c
„ei, 4 vt , T"k0 leZCm J?k8J	»»P" O. Frank Volkar
bkratka, vse re je zaklelo proti j sele po stopnicah! Pa hodi na-	Frank Vrček $2 skupaj
m«r>; in si je obrisal oči. "Pa jemnino pobirat namesto mene	s4 q3 (Poslal Frank Volkar.)
ojstrini. ter katerega zvoki so odmevali iz doline. Tam iz bliž-Diamondville. Wyo. Anton Trat "jega polja je prinašal vetrič
duh sveže zorane zemlje ter tam izza hribov so blisnili prvi žarki sonca ter razsvetlili vso dolino. Legel si na hrbet ter si pokril glavo. Skozi slamnate niti pokrivala so se vlivali žarki ter se lomili v vseh nijansah barv. Takrat so izginile vse otroške skrbi in neskončna opojnost, katero more opisati samo tisti, ki je bil Star Citv, W. Va. Lawrcnce Sc-j rojen na deželi — te je objela v lak $1 63
nik $1.50.
Transfer, Pa. Joseph Godina $1. (Poslal Joseph Cvclbar.)
Uvingston, III. Frank Novak 50c. . Rarberton. O. Mike Kopach $1; Leo Bregar 50c, skupaj $1.50. Cole/frove, Pa. John Kovačič 50c Detroit. Mick. Anna Klarich $1; Vid Glavač 50c, skupaj $1.50. (Po slala Anna Klarich.)
Midland. Pa. Anton Russ 50c.
kljubovati. Kot je že omenil urednik, bo letošnji koledar izredno bogat v slikah in v vsebini. Ni dvoma, da bo hitro raz-pečan. Glede "Majskega glasa" je moje mnenje, da mora iziti kot po navadi. Ne že radi tra dicije, ampak radi njegove vrednosti in popularnosti ga ne sme mo opustiti. Se posebno letos, ko praznujemo osvobojenje stare domovine in osvobojenje delavstva — mora iziti.
Naši denarni zavodi
Jugoslovansko hranilno in posojilno društvo je vredno, da ga omenja. Pred par leti skoro v likvidaciji — je naraslo danes na poldrug milijon premoženja Več o tem je bilo že v zadnji številki Proletarca. Njegov tajnik je znani naš Donald J. Lo-trich. Njegovemu delu in trudu se je v veliki meri treba zahvaliti za ta ogromni napredek. Delničarska seja bo v soboto 23- februarja v Slovenskem delavskem centru. Za obilni poset vas vabi direktorij.
meni
vendar nisem še tako star! Ne- ona. A ne bi potajila ni centa!" kaj čez šest in šestdeset mi jih In po kratkem pomisleku: "Saj je "	: bo dobila vse dobro poplačano
Kaj pravi zdravnik, sem vpra- že tukaj na zemlji. 2ena nima šala.	nikogar svojega, jaz pa še
"Zdravniki so šušmarji!" se manj .. ." je ujezil. Preveč da se je mučil "Čehoslovaška. vaša stara do-
za svoj denar, zato ne bo zdravnikom molzna krava . Dvakrat se je dal preiskati, vsakokrat pri drugem; pomagal pa mu ni nobeden nič. VAmpak računati, ha. to znajo! Mrs. S. . . — če se je še spomnite — ta vam je zlata vredna ženska! Ona, ona zna zdraviti! Meni in ženi — to veste, da je tudi ona bolna?! — meni in njej kuha čaje vsak dru-
movina je osvobojena." sem ga prekinila, "in kakor pišejo listi, je tam velikanska revščina. Sploh je vsa Evropa na pol uničena. ponekod skoro do kraja."
Vprašujoče me je pogledal, češ, čemu pripovedujem to njemu
"Po ameriških mestih zbirajo obleko, čevlje, denar . ."
"Le naj zbirajo." je zdaj pre-
gi večer. Ona se razume na kinil on mene^. "Od mene že ne zdravljenje bolj, nego vsak špe- bodo dobili nic. Pravil sem vam
cialist. Res ne vem. kaj bi z ženo počela, ako bi ne bilo nje!"
nekoč-, kakšen siromak sem bil tamkaj. Mislite, da sem pozabil.
Mrs. S., ogromna, oblastna že- kako sem na skrivoma izbiral
Ročk Springs. Wyo. Frank Ro-mitz 32c.
Chicago, III. John KoSiCck, k 40 letnld lista $10, Jacob Putz Me, skupaj $10.50 (Poslal Frank V 'do vich.)
Sheho.vgan, Wis. Anton Zorman $2: Frank Stih $1 93, skupaj $4 93 (Poslal Frank Stih )
North Chicago, III. Jack Mostv $7.25; John Butchcr $2 skupaj $9 25. (Poslal Jack Mesec.)
Santa 1'nez. Calif. Mike J Reading $3.50.
Edison. Kans. John Cizcrlc $1. (Poslal Anton Shular )
Rarton. O. Po $1: Joseph Skoff in John Vitez, skupaj $2. (Poslal Joseph Snoy.)
Skupaj $112.11
ko količino orožja in hujskajo-čih letakov, največ pri Židih.
Tole mi ne gre v glavo?
NE ČAKAJTE,
angleška armada v Grčiji popolnoma z dovoljenjem grške vlade, zato da pomaga vzdrževati tam red in mir.
. Mož ga je s tem imenitno polomil, kajti če je grško ljudstvo na njegovi strani, čemu treba tuje armade, pa njenih topov, tankov, strojnic, pušk in gorjač, da dela "mir red"?
Sovjetska vlada se bo bržkone znesla nekega dne nad Anglijo tudi glede Indije, česar se imperializem Velike Britanije najbolj boji. Ampak če je angleška vlada za demokracijo recimo v Bolgariji, čemu še vedno pobija tiste ljudi, ki jo v Indiji zahtevajo?
da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času
JERUZALEM
v Jeruzalemu je angleška posvoji razkošnosti — to so pač liciia s pomočjo vojaštva preis-sanje. katere pridejo samo ob kala	in zaplenila veli-
gotovem času--
Naši južni sosedje
j, Naš rojak Jože List v Mehiki mi od časa do časa pošlje njih revijo, katero minoografirajo v tre hjezikih Jožo urejuje slovenski del in njegova žena pa španski.
Ta njih revija se peča v večini z dogodki v Jugoslaviji, kateri je posvečena Priznati moramo tej mali peščici naših ljudi v Mehiki, da v resnici vrše svojo dolžnost. Ce bo mogoče, jih poj-demo letos ponovno obiskati ter bom pozneje lahko kaj več poročal o njih.
Letos bodo v Mehiki predsedniške volitve. Ravno pred šestimi leti sem se slučajno nahajal v nji in sem imel priliko pd blizu si ogledati mehiški volilni boj. Mogoče, da njih tolilni sistem ter štetje glasov ni ravno kar bi človek rekel prvovrstno — in navadno vladni kandidat
vedno zmaga. Ali eno je gotovo in to je volilni boj tam doli je
vedno zelo vroč. Ali več o tem Cemu sedaj v ameriškem reak-prihodnjič.	wf	cionarnem. "demokratičnem" ti-
prj nas	sku t01*® vpitja, čemu ne po-
M # 41 . 4	magamo Nemčiji s živili in z
. v, , ,	, . Nestalno cet organiziranega vsem drugim, dočim prav isti
in stroskih, ob enem pa delavstva je v stavkovnem bo- tisk ni imel nikakršnega »smi
izvršite svojo obvoznost	™ld* <e ni vi" » slovanskimi deželami.
. J	dcla ta a: V kon«resu in ki jih je Nemčija okupirala in
naprom listu.	senatu grmi. .Reakcionarni kon- mi nikakor nc gre

ANGELO CERKVENIK:
i
itentator
(Konec.)
zbal eksplozije in se umaknil ta-
Obstul jc za damo in buljil v ko daleč v ozadJe Kanalja, si je šopek. Kar nenadoma Je zaslišal deial* m€sto da bi stal Pri meni
.. seveda, njegovo življenje je dragoceno za revolucionarno gibanje! Kanalja!
Krošelj pa je stal tik za damo s cvetlicami in mu posmehljivo mežikal.
"Pazite ... o, o . ... pazite . . . vlak!"
In že je prisopihal težak stroj,
za svojim hrbtom pogovor dveh odličnakov. Govorila sta precej tiho.
Prvi je dejal: "Ah. ali misliš, prijatelj višji svetnik? Beži, beži! Cesa bi se bal! Pri nas je bolj na varnem, nego doma! Saj smo Slovenci takšne ovčičke!"
Drugi pa mu je odvrnil: "Ovčičke. ovčičke (tako neokusno je ki je počasi zavlekel vlak tako nosljal, da bi mu bil najraje vr- daleč, da se je voz, v katerem se gel bombo v neokusni obraz!), je pripeljal minister, ustavil ovčičke. dragi gospod ravnatelj! vprav pred oficirskim zborom
Kaj to! Čeprav bi ne bili ovči- Minister se še ni dobro poka- j POROČILO O RELIFNI čke, imamo pa zato policijo, pri- zal> pa je bil že ves obsut s cvet. ~ ^
jatelj ravnatelj, policijo! Da ti Ucami; gospodje so gromov ito po pravici povem (tu se je mo- kričali in vihteli v loku svoje zakar ozrl na vse strani in samo klobuke. Drug je hotel prekri-še šepetali: naša policija je iz £ati drugega, da bi vprav nje-stare šole, še iz stare — avstrij- gov pozdrav prišel gospodu ministru do ušes Oficirji so salu-
ministra je Varjačiča neusmiljeno sunil pod rebra:
"Neotesanec, čemu pa hodite sem, če se niti odkriti ne znate." j In tisti one za njegovim hrb-! tom je zasmehljivo zinil:
"Zebe ga, zebe ... najbrž ima tisočake v žepu . .."
Že je čutil roko pri svoji roki. j že je nekdo hotel seči v njegov žep...
Silovito je izdrl roko iz žepa, pognal se naprej, zavihtel jo v zraku in pograbil za klobuk, mahal ž njim kakor obseden in zarjul trikratni živio!
ir
Tako je rešil gotove smrti ministra in Sebe. se pravi, da je z pnim udarcem ubil dve muhi.
SKITINA NEWYfrK&klH OTROK, ki so princ *fV pakete v pomoe bednim v Jugoslaviji.
ske šole!"
"Pst!" Višji svetnik je ves vz-trepetal. "Ne tako glasno!" In glasneje je dodal: pol
bližno polovica jih je drugih narodnosti. Potem, ko je lastnik Chicago, lil. — Povsod v Zed trgovino oddal, smo se selili v državah, koder živijo zavedni slovenski delavski center V do-Slovenci, se zbira denar, oble- tičncm času smo še nabrali ka. konzervirane jestvine itd za okrog 700 funtov in smo jih po-naš herojski narod v stari do- s]ali z wesUide postojanko sku tirali po svojih predpisih. Tako' movini. Sedaj na žalost je po- pno v New York. se je prvi trenutek svečanega treben naše pomoči. Kdor tega, y začetku decembra 1. 1. smo
Borba za oblast nad Sredozemljem
Napisal Konstantin Poulod za ONA
V političnem prav kot v voja- mrzlično naglico nadaljuje
•	A*	, r r.	. . I .-----. —a v T . ~ ° ' v	uvvcmu.a i. i. »mu v pomičnem prav kot v voja- mrzlično naglico nadaljuje zi-
SESteo^udi^*'	sprejema v r sil po vseh preizku- ni prej verjel, sedaj lahko ver- pa zopet pričeli s kampanjo,^, ledu ' Sredozemsko danje letališč v južni Palestini,
Tudf detektivie tal nrav	v Th ^ tradlC1Je in reS" ČiU ? f j™' akoraVn° m*mo uPa,i v kai P*' morie d mosanSeitoi ezero se razvija Haifa v čedalje večjo
Tudi detektiv je stal prav	v mčne navdušenosti. prostih in poštenih ljudi. Veci- da uspeh RazloK je hil ta ^orje danes angleško jezero nomorsk()Jhazo
bližini obeh veljakov in se zadovoljno muzal. Varjačič ga pač ni videl, vendar pa je vedel, da se smehlja.
Vlak je imel že dvajset minut zamude.
"Vraga, to je neznosno ... da bi vsaj bil že tukaj .. • drugače me utegnejo še razkrinkati in potem bi ne mogel več izvršiti svoje velike naloge . .
Množica je postajala nestrpna ...
Gruča pricakovalcev se je vz
"Zivio, živio. živio!" Varjačič je otrpnil.
slil, naj se razgovori. .. videti
uspeh Razlog je 1311 pa na pisem se glasi: Sovražnik je ker s0 večinom;* povdarjati: a !>aleslina ob tem nas vsega oropal, požgal je po imam obleko in čevlje, pa bom staja najmogočnejša
Nekaj drobiža
Chieago. III. — Marsikateri delale tfl v jesdrrf svbje^a žlv-lt^nja prične izpraševatl vest. Kako je bilo to mogoče, da ga je vzelo desetletja, predno se je prebudil? Sicer to ni glavno kdaj se je. Glavno je to, da se je.
Vzameš časnik in čitaš: M i 1 i -jori delavcev na stavki. Pa se pomenkuješ sam s sabo. kako je to mogoče, da se naši delavski voditelji še vedno niso zdramili? >e danes se ne zavedajo, da žive x>d "kapitalistično diktaturo" v največji demokratični državi na svetu. In premišljuješ nadalje, ali imajo oni sploh kak politični program. Če bi ga imeli, bi si zgradili svojo, delavsko politično stranko.
Kolonar Leonard Lyons poroča v čikaških Daly Nevvs. da je pri produciranju atomskih bomb še vedno zaposlenih v tej deželi 55,000 delavcev. In da so te, ki jih sedaj izdelujejo, veliko bolj efektivne. Produkcija teh bomb se bo nadaljevala toliko časa, da bo od vlade določena kvota izpolnjena. Kaj to pomeni? Vrag vedi! Mogoče mislijo likvidirati kobilice in komarje, ali pa komuniste? Eno je gotovo. Ako bi teh bomb ne nameravali rabiti, jih ne bi producirali.
it
in obsežnejšo pomorsko bazo. jezeru po-l	.	*
angleška i Palestm* ima ze zdaJ. PreceJ čital sem nedavno poročilo iz
XT .	. . A . . . . .cele vasi, žive ljudi so metali v I no-ui SVo4im ker mo nrnsfin ha a n. k-,trm ^ v t .h nr.^Ho ko"1Paktine lahke in ludl nekaj Londona, da so tudi ruski znan-
Naj najprej izstopi, si je mi-	e hiše £ bolj 2verinskl gJJ h^ b^do Dro^etn	t	I 1	, U	katerc namera" j stveniki iznašli atomsko bombo
' --------------- "'kot nacifašisti so pa bili belo-1	^ hh °PU , 8 »»perialisti- vajo še nadalje razviti v potreb- Pravijo> da ni večJa kot koko*je
—	nem obsegu, da bo zadostovala | jajce a ima strašne učinke. Si-
Ako izvzamemo dobo rimske-! potrebam britanskega vojaštva. cer pa tudi koko§ kokodajska,
V zainjem času so se poja- kadar jajce znese, vili predlogi, da bi Angležf z ru- ; Kje bo v bodoče eksplodirala
fla hočem' Ce namerava človek nacifasisti so pa bili belo-	zc odpfte	Ali kjer je volja tam	liti-
foga^bTti,ga^p^j^Sl^V Pod vodstvom Rupnika	je u/peh.	sli smo n, delo ker ^^
dobro videti! Potem, ko bo končan svečani sprejem, potem ga
in škofa Rožmana.
je uspeh
M	Rekli so. dii m<mo m0gli dobiti prazne tr.n<>-
se borijo za vero, pa so se borili vine smo Vprašali vodstvo Slov. 8« carstva. Sredozemsko morje za sovražnika proti svojemu dejav centra. če nam dovolili bilo šc nikdar tako popolno-
bom ... da, potem!
Govorili so drug za drugim: Najprej kraljevi namestnik (nesrečnež se je tako nerodno spod-
*	•	I ""J J- VUiVV "M	UIIIV. I	n>| ,
taknilLda bi bil telebnil, kakor |ških Slovencev. Borili so se sku in 4 MbojLe v New York v sku.
burila. Glasen žamor je ozna-1 je dolg in širok, če bi ga ne bil pno s sto ln stoletnim sovražni
njal', da se vlak približuje pa 1 minister z izredno prisotnostjo stai. Odličnjaki in veljaki so se duha rešil, zajel pri padcu), ko-hitro zvrstili po veljavnosti in mandant divizije, predsednica
lastnemu narodu Ko so oostala j	vr •• - i -	j-	L, ..	- -	skirn strašilom toliko vplivali nrva atomska bomba, nihče ne
ldMwmu	rwo ao posrai.i dvorano. Nasi želji se je ugodi- ma v oblasti enega samega na- » , . . . 11 F	w ,lwa'
tla prevroča so zbežali s sovraž- lo Posla« smo ' aufcl'v ,. ,,ro.! 4 . .. . K	8 . u ^ na Arabce, da bi mogli preskr- ve.
nikom. In ti izdajalci prosijo se-	in^ Prodre a K	bcli 2idom nekaJ ugodnejših
daj pomoč od poštenih ameri-j ^ t 1 smo ^os ali 52	nmS C3S°V SCm I predpogojev za prihod in biva-
11 smo oaposiau w \ ku p0polnoma prepresti vseh njo v Palest
obal
škimi in političnimi postojanka-
slovenskega naroda. Naj tudi sedaj žnjim nosijo posledice Največjo nesramnost pa je napravil
položajih, ki jih zavzemajo v nekakšnega društva (izročila mu papež ko je v pismu škofu Rož-
javnem življenju. Varjačiču se je prelep šopek in zdeklamirala je. kar sama od sebe, pojavila prtčedno pesmico, sestavljeno pred očmi nekakšna grafično ad hoc), ravnatelj tega zavoda, predočena skala o porabi alko- ravnatelj neke občekoristne hola ali nekaj podobnega, kar < stavbne zadruge, itd., itd.
je nekdaj videl v nekem absti-nentskem časniku.
Priključil se je desnemu krilu oficirjev; za njim se je nagnetlo večje število radovednežev, ki so ga porivali naprej- Kako se bom mogel tukaj svobodno gibati? si je mislil. Videl se je že zmrcvarjenega na tleh . .. Naskočili so ga, poteptali . .. bijejo ga s palicami, suvajo z okovanimi čevlji, pljujejo vanj in vpijejo. Težko jc hropel... Iz očesa se mu je prikradla solza . •. Sam sebi se je zasmilil.
"Kaj se, vraga, prerivate tukaj," je nahriilil policaj nekega železničarja.
"Menda ga bom vendar smel videti, saj je moje stranke."
"A tako ... no, da . .." in policaj se je uklonil.
Varjačiča je množica nosila sem ter tja. kakor valovi čolni-ček. Na nasprotni strani je uzrl Silo, ki je bil precej oddaljen. Prišlo mu je na um, da se je
Največ se je pa minister mo-iiil s policijskim ravnateljem •. .
Fotografi so posnemali prizor z vseh strani...
Sprejem je bil končan, vse se je izvršilo v redu, živahni živio-kiici so se razlegali po dolgem peronu ... celo mednarodni potniki, ki so se vozili tod mimo z brzovlakom, so gledali skozi okno in se navdušeno smehljali.
Minister je že stopal proti čakalnici. Klici so postajali vedno jačjl in navdušenejši.
Varjačič je vedel, da mora zdaj, vprav zdaj.. Krčevito je stiskal v žepih roke .'.. Množica ga je nesla s seboj. Tam daleč je še enkrat in prav v naglici opazil Silo ter se hitro obrnil proč. Z druge strani ga je zba-dalo posmehljivo Krošljevo škiljenje. In tretja pošast — ta je pa bila najstrašnejša — detektiv je silil za njim in mu nepretrgoma gledal na roke.
Neki navdušeni oboževalec
manu podelil tem izdajalcem svoj papežki blagoslov in Rož-manu dejal: Brat, pravilno si ravnal. To je največja klofuta osvobodilni fronti, padlim juna-
_____ Palestini. V slučaju, da Vsem priletnim fantom ki se
tega morja s svojimi voja- pride do tega'ni nemogoče, dc zcle cerkveno poročiti, priporo-li in političnimi postojanka- hodn *iHir> Hai»1i v hnHnro čam. da to store čimprej, ker v
mi in oporišči.
bodo 2idje dajali v bodoče jedro angleške vojaške sile na
nebesih ni katoliških duhovni-
Britanske čete so nastanjene Srednjem vzhodu. Nedavno je kov K1Jucar sv- Peler Jlh v Libiji in Tripolitaniji, v Egip- zapisal* neki angleški vojaški iz- ne mafa Son Ravno tako bl Prl" tu in druge v severni Afriki in vedenec naslednje: "Nobenega P°™čal vsem tistim zakoncem,
pno skladišče Zed odbora. Teža vreč in zabojev bo približno dve toni, morda malo manj, morda pa tudi več,.ker do danes ko to pišem, še nisem dobil računa od
truking kompanije. Dobili smo j vYaie^Tin le va nt inskTh deže'; vzroka^ni!da^neJbi i meh" 2 id je ^ niso zadovoljni s svojim sta-
lah. Roval Air Force ima števil	v Palestini dobro izvežbane vo- ?om< razporocite se. dokler je se
na letališča na turški zemlji,	jaške sile, visoko mehanizirane Icas
Grčija je polna britanskega vo-	in pametno in dobro izvežbane,
jaštva. prav kot Italija in trd-	ki bi niogla voditi zavlačevalno
njava Gibraltar. Angleži drže	borbo toliko časa. da bi ojačenja
zasedene otoke Malta, Sicilija,	prispela do Sueškega prekopa
nas rešilo nevarnosti sta-
nekaj reči tudi po ekspresu. en zabojček celo iz države Wash-ington. Kakor pri prvem zbiranju so bile tudi to. pot prav
kom za svobodo Slovenije in Ju- idne zavedno zene fz Claren-goslavije, kakor tudi direktno; H Hilla* in Cic^ra s tem na
roganje jugoslovanski vladi. In nr^Jno da niso i^maeale na zasedcne oloke Ivlalla s,c"'Ja. pnsp« če ima ta vlada hrbtenico bi 1	t T	nd. Kreta, Ciper in vse dodekanc- To bi
morala takoj Hn^kat^lsko * domaf; * odške otoke	'
moraia iskoj rimsko KaionsKO imena bi jlb objavil, ker jih ni-
cerkev proglasiti za nevarno dr- mam naj m, oproste. Pa lepa
V nebesih tudi ni nobenih advokatov.
it
Nedavno sem bil pri brivcu. Pred mano na vrsti so bili štirje stari civilisti in trije vojaki. Da tične obrambe in bi omogočilo bi mi čas hitreje minil, sem za-
«. mmmfm\nmm*?mmm
PRISTOPAJTE K
1 SLOVENSKI NARODNI i PODPORNI JEDNOTI
I USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
Ti;

i :
£
S
t |
t'
m?. £
C
»»
NAROČITE SI DNEVNIK
PIIOSVETA
99
Naročnina t« Z<lrnl«n« dri«*« (imn Chicaga) in Kanado $€.00
na leto; $3.00 aa pol leta; $1.50 ta Četrt letat *a Ckieaga In Cic«re $7.90 aa celo leto; $3.75 aa pot lata; aa Inoaemtteo $9.00.
Noslov zo list in tajništvo je:
2ii57 So* Lattndale Avenue Cliicago 23, lllinoin
žavi in narodom Jugoslavije in temu primerno žnjo postopati. S to izjavo je papež jasno povedal, da je bil ves čas na strani nacifašizma.
Kot sem že omenil, naš narod v starem kraju krvavo potrebuje naše pomoči Čikaška naselbina, kar se napredno-narodnih ali delavsko zavednih Slovencev tiče, se prav dobro zavedamo, da naš naro dv starem kraju gleda na nas ameriške Slovence in da je trdno prepričan, da ga ne bomo zapustili v najkritičnejši uri.
Ne bom posegal nazaj, koliko so zbrali Čikaški Slovenci pod JPO-SS. ker me takrat še ni bilo tukaj in ne koliko so zbrale druge tri SANŠove postojanke v Chicagu In tudi ne, koliko denarja smo poslali skozi SANSov urad od postojanke št. 25, ako-ravno gre vsota v nck&j tisoča kov. Vidi se mi pa potrebno, da omenim glede zbiranja obleke, obuvala itd., ker teh reči, razen zdravniških, v starem kraju najbolj potrebujejo. V letu 1944. ko je pričel SANS z relifno ak cijo, smo pri postojanki št. 25 SANS izvolili odbor petih članov in sicer: Frances Vider, Do nald Lotrich, Joseph Kristan, Louis Beniger in spodaj podpisani Odboru se je posrečilo, da je dobil prazno trgovino na pro metni ulici brezplačno na razpolago. Nabavili smo si napis in ga obesili na pročelje Napis^Kpar apelov v naše liste in reči so polagoma in polagoma prihajale, kakor tudi denarni prispevki. Imeli smo tudi ljudi, da so pripeljali reči, če se je tako želelo. V relifnem uradu jc delalo 52 žen ih deklet, večina večkrat kot po dvajsetkrat. Pomagalo je tudi 14 moških. V teku sedmih tednov smo poslali iz našega relifnega urada nad sedem ton različnega blaga, obleke in obuval. In to vse v dobrem stanju, ker Mrs Vider ni pustila ničesar' skozi kar ni bilo čisto ih zašito, kar ni bilo čistega in drugače dobro smo dali čistiti sami. Takrat je prineslo reči nad pet sto ljudi. Imena imamo shranjena v knjigi, pri-
hvala za trud. Isto naj mi oproste darovalci, ker večina ni pustila imen. Tudi vam iskrena hvala v imenu onih, ki bodo de»-ležni vašega daru. Ravno tako iskrena hvala vodstvu Slovenskega delavskega centra za brezplačno dvorano, gorkoto in luč.
Najmogočnejša koncentracija1 hrze ofenzivne udarce." angleških vojaških sil je zbrana na Srednjem vzhodu. Računati je treba, da je tega vojaštva j najmanj pol milijona mož Ne-: dvomno gleda uradna Anglija na probleme Palestine in drugih dežel Srednjega vzhoda s tega vidika, to je. upoštevajoč to os-
To kratko poročilo o delova- "ovno dcjftvo' kl n?ora biti	°°	polletnih na-
vsakega političnega ko- rnčnin. Namreč agitator, ki pošlje
seznamu z drema jtolletnima.
laga raka.
Morda v največji meri se tiče Palestine. Zanimivo je v zvezi Anton Zornik. zap. Pcnna. s tem, da je nedavno neodvisni John Krebcl. Čleveland. O. londonski finančni tednik ThejChns. Pogoreiec, Chicago, ni.
Mich.
nju relifne akcije pri postojanki št. 25 SANS sem napisal zato. da bodo tisti, ki pri vsaki stvari omahujejo in že v naprej vidijo neuspeh videli, da kjer je volja so tudi rezultati Tudi pri nasi
postojanki nismo mogli dobiti! Economist. pozval angleško v la- Joseph Koršič, Detroit, Mi pet članov v odbor. Sprejel« do naj skrbi za to. da se končen- Luka Groser. Chicago. 111 sva s tajnikom in pridružil se je Racije angleškega vojaštva	!
šc Louis Mohar s\var sc jc za- Srednjem vzhodu zniža - ker LomU Barborleh, Milwaukee, čela in prišli so pomagati tisti, bi le to utegnilo zmanjšati na- FranR Cvetan< Johnstown, Pa, ozirojna tiste, ki so vedno pri-ipetost v teh predelih in tako,Jow>ph Qblak ChicaRO% ni. pravljeni delati, kadar sc gre za P"vesti do izboljšanja razmerja > ^ Zcvnlk Ul Sallv, III. dobro stvar In pomoč našim s Sovjetsko unijo. Naj tu opom- Kaytin Krznožnik, Red Lodge, bratom in sestram v starem kra- nim na to. da jc bilo v Jeruzale- Mont ju je ena najbolj humanitarnih, mu najmanj 12 oseb ubitih v Joseph Ovca. Springfield, III.
teku teh nemirov.	Anton Gort;nz, Springfield. 111.
| čel čitati magazin. Nato vstopi deveti in pozdravi vojaka, kateri je sedel poleg mene. "Dobrodošel, budy! Me veseli, da si zopet prost V armadi si bil približno tri leta, kajne? Življenje na Pacifiku je bilo brez dvoma naporno. A sedaj si srečno spet doma. Yes, sir. mi ti bomo hvaležni.
"Da pa ne le govorim, ampak eno eeloletno. je zabeležen v tem tudi mislim tako, na, tu je ci-
AGITATORJI
NA DELU
Vse naročnino, ki jih pošljejo zastopniki in drugi agitatorji Prole-
gara! Ali bi se rad seznanil z 30 mladim dekletom? O, yes, ti si 23 poročen, in pa dva otroka imaš. j4 kajne? Čemu si tako potrt, kot 10 da si mutast?" 8 In vojak mu pojasni, da nima 8 stanovanja. "Ti mi hočeš dopovedati, da nimaš doma za svojo 8 družino? In da vsi štirje živite 6 v eni sobi v kleti? In še iz te 6 skromne sobe se morate izseliti do prihodnje nedelje? Ali ni to kriminalno?"
kar si jih je šc katerikrat vodilo Zato je potrebno, da greste na delo vsi Slovenci po vseh Zed. državah in Kanadi.
I^ouls Zorko. predsednik št 25 SANSa
Ako bl delavci h takim veseljem podprli delavski tlak. kakor podpirajo zavajalno fasopHje, bi bilo kapitalizma kmalu konec.
Norčeva vest je vedno čista, veliki— Roda Roda.
- ■ ^
TRINER'S
B I
V 60 letih sa Slovani
Štora hi II milljonr Me-iltnh T It INI IMI \ l GA GRENKEGA VINA
Najvišje odlikovanje na sedmih mednarodnih ratstaVah
Vsebuje 200 fdtnic Vitaminov Bl na unlo. Želodčno zdravilo
Slovantktn purifttjr, ^ " IcmljMr |»< tMvorfiltft. \ v »fh Irk.miati . '
R WIN E
John Pečnik. Fontana. Calif. Anton Tratnik. Diamondville,
Wyo.
John Snkle. Paonia, Colo. Joseph Kosich, So. Chicago, 111. John Kovačič, Colegrove, Pa. Joseph Kodrič, Čleveland, O. Anton Shular, Arma, Kans. Frnnk Klun, Chisholm, Min. Frank Podboy, Parkhtll, Pa. Matt Malnar, Willatd, Wis Anna Mahnfch. VVaukegart, IU. Joseph C vel bar. Sharon, Pa. Mike Kopach, Barberton, O. Frank Zaitz, Chieago. III. Albina Kravanja, GlertCbe, O. Anna Klarich, Detroit. Mich. Mary MarinŠek; Gallup. N. Mex. Frank Remiti, Ročk Springs, Wyo.
Skupaj 4 tedne (od 13 dec. 1&43 do 10. januarja 1946) 176 naročnin, prejšnji izkaz (4 tedne) 184 naroč i nin.
Toda britanske vojaške oblasti niti ne mislijo na to. da bi znižale število svojih čet na Srednjem vzhodu. Nasprotno, nameravajo izvesti nekako pre-grupacijo svojih sil, v skladu s strategičnimi potrebami sedanjega položaja. Premcščevanje angleškega vojaštva se neprestano nadaljuje zdaj že šest mesecev. Osnova tega premeščeva-nja jc naziranje, da Egipt in Irak kmalu ne bosta več niti bistvena važna niti popolnoma varna kot oporišči angleške vojaške sile — pred vsem pngleške mornarice in zrakoplovstva.
Znano je, da so angleški komentatorji že čisto odkrito razpravljali o tem, da bo pričakovati v bodoče napadov na Srednji vzhod ali na Sucz le sc iz vzhoda Grčija ln Turčija velja ti kot 'zunanji utrdbi' Sueškega prekopa Radi tega je videti
unu si no d;i se prrmrsti jedro	^
angleške vojaške sile iz Iraka1 vsako nedeljo prvo in naj-i l in Egipta v novo postojanko, ki naj bo bolj blizu — torej v Palestino.
Cenijo, da bodo štele britanske Sile v Palestini ob koneti leta že 100.000 mož Dočim se z
No. jaz nimam nobene Jdeje, da se bi moglo v našem demokratičnem Chicagu kaj takega primeriti. Sicer pa ta vojak ni edini, ki je brez dostojnega stanovanja. Je i na tisoče drugih, ki so v enakem položaju.
John Chamazar.
Dr. John J. Zavertnik
PHYS!CtAN and SURGEON 3724 West 26th Mreet
Tel. Crawford 2212 OFTIOE HOURS:
1.30 to 4 P. M.
Wed and Snn.)
0:30 to 8:30 P. M.
(Exeept Wed, Sat. and Sun.)
ftea. 2219 So. Ridfewar Ara. Tel. Crawford 8410 If no aaaerer — Cal Anitln 5700
Poslušajte

BARETINCIC & SON
starejšo jugoslovansko ra- < di o uro v Chicagu od 9. do ; 10. ure dopoldne, postaja
WG£S, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan. I	«
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-381
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.

Kdo zastopa Ameriko v Jugovzhodni Evropi?
Zna li predsednik Truman ? - Ve državni
tajnik Byrnes?
(Ta članek je spisal Louis' urednik revije "The Living Age" Adamič in ie bil objavljen v an-i (predno je ta mesečnik postal glc&čini v njegovi publikaciji T glasilo japonskih vohunov v Ze-&T (izdaja za januar-februar). dinjenih državah), je bil Bake Slovenski prevod je preskrbel less zaupni prijatelj macedon-tajnik SANSa z Adamičevim skega bandita in fašističnega dovoljenjem.)	; agenta Vanče Mihajlova Kobal.
Ta tri vprašanja so važna Za-i rojen Slovenec i bivši časnikar), denejo več nego samo jugovz- j poročen s Srbkinjo—je tovariš hodno Evropo To ozemlje s svo- članov osobja bivše jugoslovan-jimi pol tucata državami slučaj- ske ambasade pod poslanikom no meji na sovjetsko Rusijo. Ali Konstantinom Foticem; Fotič je posedujejo naši ameriški zastop- bratranec proslulega kvizlinga niki v teh državah tak karakter. Nediča v Belgradu; in s temi v
mentaliteto in tak vpogled, da
zvezi je bil Kobal odkrit Mihaj
delajo naravno za dobro raz- lovicevec od 1941 in osebna cen-merje med narodi in novimi vla- trala v vojnem departmentu za dam teh držav — in z njihovim četniško trditev.
Stotnik Jadwin v Bukarešti se je postavljal, da je bil tja poslan. ker črti Ruse, in nič se nc boji ta fakl prikrivati. Stotnik McNeil v Atenah je osebno na-
sosedom — \elikanom bolj proti vzhodu — ali ravno narobe1 Odgovor na to je: ravno narobe.
GENERAL GEORGI C. MARSHALL je svojo misijo na Kitajskem dobro opravil, ako je res. da je dosegel sporasum med vlado diktatorja Ciang-Kai-šeka in kitajskimi komunisti. Gornja slika ga predstavlja, ko je do>pel v šungaj.
Ameriški diplomatski in' vo- sprotnik levičarstva, toda javno jaški zastopniki v jugovzhodni se vendar pravilno obnaša. Stot Evropi se delijo v dve vrsti: 1» v nik Thomas Štefan v Tirani.
Evropi se delij< tiste, ki so se zadnja leta izkazali nesposobne za bolj zaželji-va in po ugledu važnejša mesta in so bili "spravljeni s pota" z nastavljanjem v jugovzhodne
Albanija, je menda edini ameriški vojaški ataše na Balkanu, ki nekoliko simpatizira s tamošnjo ljudsko vstajo.
Izmed ameriških diplomat-
evropske dežele, in 2>oni, ki sojskih zastopnikov je veleposla-tam službovali pred 1939 in so nik Lincoln MacVeagh v Ate-"poučeni" o tedanjih zadevah nah. bivši newyorški založnik teh dežel, ki pa niso več take — in neke vrste liberalec, postal če so sploh kdaj bile take. V pr- zadnja leta ostro protilevičar-vo skupino spadajo skoraj vsi ski, dasiravno je največkrat po-vojaški imenovanci; v drugo pa kazal precej dobro in dozdevno precej našega političnega in di- pravHno stališče Ernest Jacobs plomatičnega osobja. Toda po- v Tirani, ki je precej let službo-glejmo bolj natančno.	val na daljnem Vzhodu in v
V zavezniškem oblastnem sve- Kairu, in Harry Fultz. ki je bil
tu »Allied Control Council) za jugovzhodno Evropo zastopajo
preje z neko angleško šolo v Albaniji, sta dobro informirana in
Ameriko trije generali: general vzdržujeta prijazne odnošaje s major William S. Key v Buda- Hodžijevo vlado, pešti, general major John A. I Poglavitna ameriška politi-Crane v Zofiji in hrigadni gene- čnodiplomatska zastopnika v ral Courtland V. Schuyler v Bu- Zofiji in Bukarešti sta po Vrsti
karešti. Key in Schuvler nimata niti aktivnega vojaškega rekorda v drugi svetovni vojnfc niti političnih ali diplomatskih izkušenj; nekam ju je bilo treba
Ma.vnard Barnes in Burton Bar-
ry. Barnes je udobno služboval v Bolgariji pri predvojno fašističnih in na videz fašističnih režimih. Barrv je bil v fašistični
"spraviti", pa sta bila poslana i Turčiji do osvoboditve Rumuni-na Ogrsko in v Rumunijo. Crane je. Oba sta patriotična Ameri-
je bil v akciji v severni Afriki in Italiji; radi staranja pa je do-
kanca, toda polna starinskih idej, mrtvih faktov, nezmožna
bil svojo sedanjo službo v Bol-1 prilagoditi se socialno-politič-gariji. Vsi trije oficirji imajo nim spremembam, ki so se po-naslednje skupne lastnosti o di- ; javile — ki so se morale poja-plomaciji in politiki, ki ni pred- viti na Balkanu. Strašno naspro-vojnega tipa in orientacije, do tujeta sedanjosti in delata na malega nimajo pojma; tekoča vse kriplje. da bi zaobrnila tok balkanska poltika jim je toliko časa Bledita pred bodočnostjo poznana kot španska vas; vsi so in se je strašita. Patalogično div-amerikanski patrioti ultra kon-i je sta proti Rusiji, zlasti Byrnes, servativnega kalibra. Črtijo Ru- ki si ne more pomagati, da bi ne sijo in Ruse Sledijo britanskim bruhnil nezapisano opazko, ka-smernicam za vzhodno Evropo darkoli bi pogledal skozi okno izza leta 1941-42 in ne opažajo,! svojega stanovanja v Zofiji in j da se je ta britanska "linija"! zazrl rusko uniformo. Barnes ni J pričela že spreminjati.	samo glavni ameriški zastopnik
Sovraštvo do Rusije je nepri- v Bolgariji, temveč je tudi sim-krita lastnost večine ameriških bol preobratnega pokreta v de-vojaških atašejev in drugih vo- želi, kojega cilj je povnftek sta-jaških zastopniko vv jugovzho-• rega režima. Manj izrazito ve-dni Evropi. Vsi dejansko na- lja to tudi za Barryja. sprotujejo levičarstvu — oziro- V njunih uradnih in osebnih ma kar oni smatrajo za levičar- odnošajih z ljudmi v glavnih stvo, kar pa navadno vključuje mestih sta oba Barnes in Barry vse. kar jim ni všeč. Tega se pa naklonjena skupinam takozva-1 niso nalezli v sedanjih službah; ne "opozicije", ki vključuje par to so prinesli seboj; baš radi te dostojnih posameznikov s pred-lastnosti so nekateri bili na- vojnimi političnimi rekordi, ve-stavljeni na ta mesta. Nimajo činoma pa sestoji iz futilitari-zmožnosti premotriti razvojev jancev (nepridipravov) in idea-; na Balkanu in v sosednjih dr-1 logično bankrotiranih fašistič-žavah količkaj objektivno ali z nih privržencev, kojih dobro-zgodovinske perspektive. Na-1 znani rekord je antisovjetizem
štejmo nekaj imen:
Major Caleh Gates, ataše pri ameriškem poslaništvu v Bel-
in kojih edina vidna bodočnost je povezana z njihovim najbolj priljubljenim pogovornim pred-
gradu. je bil odločno proti par- j metom—vojna med Anglo-Ame-tizanom, a za četnike, še predno i rikanci in Sovjeti. To je važno je odšel v Jugoslavijo, "da ob kajti novi voditelji v Bolgariji jektivno presodi položaj". Isto in Rumuniji ter ruski opazovalci velja za stotnika Johna Bakc- v teh deželah le s težavo razli-lessa in majorja Andreja Koha- kujejo med Barnes-Barryjevo la. ki sta oba v Zofiji. Kot bivši! ^Nadaljevanje na 3. »tranl.)
are y0u in need of
$1000 - - $2000 - - $3000
\ _ TO AVOID THE SALE OF YOUR PROPF.RTY
Write or telephone
D. L. KRUEGER
111 WEST VVASHINGTON STREET Central 5225
n eli* \VA.\n:»
ATTENTION, VVOMEN!
Thr Ball-Rand Plant ran use a number of VVomen on the manv jobs novv open in our Production Departmeuts
Here is ah excellent opportunity to earn good monev at interest-ing vvork We manufacture a large line of high grade merchan-<fcse vvhich offers you the opportunity to learn a job which vvill promise you stead.v income and regular employment in pleasant surroundings.
VVe have lovv cost meals in our own cafeteria, insuranee benefits, nevv medical department, rest rooms and many other attrac-tive features. — Typical openings at present are:
BOOK F RS. CIRCULAR KNITTERS. POVVER MACHINE OPFR ATORS, E VELET MACHINE OPFRATORS SPOOLERS — LOOPERS
also many attractive openings in our Rubber goods Department.
Investigate these and other opportunities at the factor.v emplo.vment office today. Located at the food of Spring street. Open 7 a m. to 5:30 p. m.. Start the new year right vvith a vvell paving job vvith a good concern.
VVrite or call and an intervievv vvill be arranged.
BALL-BAND PLANT, MISHAVVAKA, IND.
GIRLS-GIRLS
To Wrap Crackers and Cookies
F.XPERIENCED PACKERS 73 cents; BEGINNERS:' 55 cents per Hour. GRADUAL INCREASE UNTIL EXPERIENCED 45 Hours per Week — Time and a Half after 40 Hours PAID HOLIDAYS AND VACATION
See MR. HOW AR D
THE SAWYER BISCUIT CO.
1041 WEST IIARRISON STREET
TOOL MA K E R S
Look to the future vvith an old established Company FIRST OR SECOND SHIFT Salary commensurate vvith qbility Excellent vvorking conditions. — Many Compan.v advantage.«
EVINRUDE MOTORS
4143 North 27th St.,	MILWAUKEE, WIS.
Central Plaza Hotel
NEEDS IMMEDIATELY
M A I D S
Top wages — Permanent Apply
HOUSEKEEPER 320 North Central Avenue
MANsfield 2300
10 Power Machine Operators
SPORTWEAR AND CASUAL
DRESSES Highest piecevvork rates—Nevv High Povvered Machines vvith Individual Motors inereases your earnings — Paid vacation
DORALL SPORTSVVEAR
115 South Market St.
6th floor	FRAnklin 7792
MACHINISTS
Allaround for General Work Steady. Highest VVages.
E. G. TODT CO.
«388 S. F.VVING AVENUE
South Chicago 1376
STOItF ( I.FRK
Experienced. — Steady. Good vvorking conditions.
LORAINE CLEANERS 270» W. Fullerton
PHFSS G IRL, WII IT F
Dry cleaning plant in Evanston Good pay and vvorking conditions. — Permanent. Applv in person or phone ( IIANOR CLEANERS, Inr. 817 Univer*ity PI., Evanston Greenieaf 0234
BEAUTY OPERATORS
Experienced, ali around. Also manicuring. 5 day vveek No Saturday vvork Top salarv and commission Permanent position in congeniai surroundings. Esther's Hair Dre**ing. Room 1544 Civic Opera Building 20 North NVacker
T V P I S T
Fanfold operator in cashier cage of New York stock ex-change house. Also little short-hand. Good pay to right person Call Mr. WALTHOUSE Andover 1430
GENERAL OFFICE* WORK
Stenographer or typist Begin-ners or experienced. Splendid opportunity. 40 hours vveek. Vacation vvith pay. Good salary Permanent position vvith a future. Call LAF 3000 Mr. Kirchner
GENERAL OFFlcI HELP
Dictatophone operator and light stenography. Five dav vveek. Good salary. Permanent position. Southvvest side. Good future. Phone Miss PAHLKE VIR 1126
VVANTED SEVVING MACHINE OPERATORS to vvork on La-
dies coats. VVomen or men Experience not necessary. — Good Pay. ŠPORT KING COATS 327 VV. Adams St 6th floor
WOMEN — GIRLS
vvanted immediatelv for vvork on machine for aH kinds of Garments Good vvorking conditions
A. ROTH COMPANY 3972 Milvvaukee Avenue
ELECTRICIANS
Local 134 VViring of houses. North Shore Vlcinity. Steady work
SHORE LINE ELECTRIC CO. 141.1 llovvard St.. Evanston University 2354
W O M E N
for VViring and Racking Experience not necessar.v Day or Night ShlfU
C HROME RITE CO. 4534 VVest North Ave.
HELP VVANTED
A NEVV HOSPITAL INSURANCE DEAL FOR "GO-GETTERS"
VVANTED
NEVVSPAPER SUBSCRIPTION SALESMEN i
FULL OR PART TIME
men to offer NEVV, DIFFER-ENT Hospital Insurance Policy in connection with nevvspaper subseription campaign. Easy to stil. LIberal guarantee. See Mr. Lorrigan, Mr. Hanson or Mr. Kearns, Circulation Department, 421 W. VVashington Street.
The Chicago Sun
GIRLS - VVOMEN
for typing and clerical vvork in small pleasant mail order office. Permanent positions.
Hours 8 30—5:00 No Satur-days. Excellent opportunity vvith good, starting salarv.
Convenient transportation.
CENTRAL MERCHANDISE Co.
161 VV. IICRON STRFFT
85 CENTS PER HOUR
64c FOR THE FIRST 30 DAYS VVHILE YOU LEARN AFTER THAT 67 CENTS Niče vvages for piecevvork Good vvorking conditions
Edwin I. Guthman & Co.
15 SO THROOP STREET
GIRLS
We Have Openings For
BOOKKEEPERS ON N.C.R BILLERS ON ELECTRIC MACHINE FILE CLERKS
Phone Mr. E. J. MARKE ANDOVER 4515
LITHOGRAPHER ~~ Metal Decorating PRESSMAN
Must know how to operate 2-color Hoe press
Automatic Machine Operators
CONTINENTAL CAN CO.
5535 VVest 65th Street
Millinery maker on popular priced hats. Perm. position.
Very good pay. Excellent vvorking conditions.
SIIIRLEY HAT CO.
DEA 8592 177 N. State St.
2 — VV AITRESSES — 2 Days. 8 A. M. to 5. P. M or evenings 5 P M. to 1 P. M Apply Mr. Musso at 10 A. M.
HAPPY HALLOVV BEL 1432 3201 VV. Fullerton
SHIRT FINISHFRS
Also soft cloth ironers. Experi-ence necessary. Applv at once AMERICAN HAND LAUNDRY 216 VVest North Ave. Mich. 5070
T Y P I S T S
Immediate need for several re-fined girls. Good salary. Ex-cellent vvorking conditions. GEORGE S. MAY CO. 840 N. Michigan Ave.
Here is a job vvith a future for GIRLS. Bonbon dippers and rollers, from 9 to 5:30 P. M. Soda fountain girls from 3 to 1 P. M Good salary . Steady vvork. Pleasant surroundings.
Apply at once Cupit Candies, . 3207 W 63rd
Here is a Job with a future for
MEN. CANDY MAKERS Permanent positions. Pleasant vvorking conditions. Top pay Good hours. Steady work Apply at once CUPID CANDIES 3207 W. 6.1 r d St.
TYPISTS, FILE CLERKS and Stenographers
Experience not necessary. Good vvorking conditions in loop insuranee office. 5 days a vveek.
Paid vacation. — Call H AR. 9415, Mr. DOUGLASS
YOUNG LADY
To learn a ncw eraft in small Studio. 38 4 hour vveek. , Good opportunity DOROTIIY LYNCH STUDIO 836 N. State St. DEL 4274
iiei p \v\vn:»
NOT JUST A JOB
POSITIONS VVITH A REAL FUTURE FINEST VVORKING CONDITIONS PERMANENT ANI) TOP PAY
4
STENOGRAPHERS - TYPISTS MESSENGER GIRL
MALL TOOL CO.
7740 South Chicago Avenue
GIRLS AND VVOMEN
LlSfcT FACTORV WORK - TOP VVAGES Exceilent Working Conditions
ESSEX VVIRE CORP.
411 S. PEORIA STREET - HAYMARKET 6300
Secure your future vvith old established Cwwpr.ay vvith expanding peacetime program
VVe have several openings for lst class
TOOL DESIGNERS
FOR FIXTURE VVORK
Excellent opportunity and vvorking conditions Salary commensurate vvith ability
EVINRUDE MOTORS
4143 North 27th St.,	MILVVAUKEE, WIS.
ELEVATOR OPERATORS FILE CLERKS MAIL CLERKS Telephone Operators
Exccllent VVorking Conditions
STEADY EMPLOYMENT Applv
Room 241, Personnel Office1
HOTEL SHERMAN
Good Opportunity
Women and Girls to operate SEVVING MACHINE Regular garment vvork. Possi-bly to make $1 00 to $1 25 per hour. Piecevvork, 60c for be- i giners. Modern and easy to
operate machines. Pleasant vvorking conditions
DORALL SPORTVVEAR
115 S. MARKET ST. 6th floor
VVOMEN - GIRLS
Secure a job vvith pleasant
Compan.v to vvork for. Easy vvork Experiencc not neccssarv. Bonus and Pension. 5 4 Dav Week
Apply Immediately
GITS MOLDING
4600 VV. III RON STREET
(4) GIRLS
For Light Easy VVork
ASSEMBLING ORDERS IN DRUG VVAREHOUSE
Fine Conditions
GOOD PAY STEADY VVORK
United Rexall Drug Co.
2321 VV. PERSHING ROAD
comptometeiT
operators (2)
for
SIMPLE FXTENSION SOME CLERICAL
Nevv Office Pleasant Permanent VVork Good Opportunity
United Rexall Drug Co.
2321 VV. PERSHING ROAD
file girls (3)
NEEDED
Experience Unnecessary
Clean Light Office Permanent Employment
United Rexall Drug Co.
2321 VV. PERSHING ROAD
START VVORKING FOR A PLEASANT PEOPLE
STEADY JOB
Women and Girls
typists (4)
OR
GIRL FOR OFFICE CLERICAL VVORK
Old Established Firm Excellent Conditions Permanent Employment
United Rexall Drug Co.
2321 VV. PERSHING ROAD
McCoy-Jones & Co.
440 N. VVELL S ST.
18 to 50 Years Sevving machine operators
44 Hours. -Experience not Girls VVanted at Once!
necessary	I
For General Office VVork For North Side Laundry
Five day week Pleasant working conditions ...	i ^. i I	Excellcnt Salarv
. Women ana Girls	APPIY
Get job in a factor.v vvith light - MONTANA LAUNDRY
and clean vvork	,13? CLYBorRN AyK
Good pay for begmners
STEADY	|----
Apply immediately
CODE & CO.
654-656 LAKE STREET
4th floor
Women and Girls
Wanted for clean and light vvork by making Rods
and Reels Not over 35 years old Steady. — 65c per hour
RICHARDSON ROD & REEL CO.
3150 N SAVVVFR AVE.
VVOODVVORKERS ATTENTION!
STEADY VVORK. OVERTIME sander iia0ids drum
tri m sawyers
jointf:rV«ands
machine hands DOETSCH & BAUER
1334 altgeld street
EXPERIENCED Sil EARS GRINDER
Steady position
KRAtTT & DOHNAL 325 South Clark Street
Kaj se kuha v "starem kraju ?
Etbin Kristan
Čudno je to z novo Jugoslavijo . ..
gova vlada ima nekam podoben program in v Avstraliji in Novi
Ce prebira človek ameriške Zelandiji precej časa hodijo liste in verjame, da ima večina po takih potih; celo v Kanadi vi-prav, bi se moral zgroziti, kajti dtmo skromne začetke. Torej... večinoma, ce se sploh ozirajo na Dalje predvideva ustava splo-to "balkansko" deželo, ne puste šen proizvajalni načrt, — hm, na njej niti ene dobre dlake | pjatiletke? — in pri izvajanju
službo, ker — kakor je sam povedal — ni vedel ničesar o Jugoslaviji. Jugoslovanska zgodovina in politika sta mu neznani. Nekako bahatoš super-patrioti-čno, nepoučeno je proti levici. Pogled na Rusa mu skremži obraz. Govori neoprezno, nebrzdano, pogostokrat nesmiselno. Obnašati se zna neolikano (kot
vsled namena tiste kliko -bal-	goslavijo in Ameriko). Navdu-1 prn/1kJ
kanskih ekspertov v državnem	»ujeta tudi ameriške poročeval-	rre9iea VSeDine
departmentu, du bi se prisililo	ce v tuj,ni, da pošiljajo v Ame-	Amer. drUŽinskeOCl
Tita izbrisati Mihajlovičevo ime riko Titu sovražne depeše, od	... .
z liste vojnih zločincev. "Eks-	klanjata potne vize Jugoslova-	koledarja
perti" to hočejo, da bi se izma-	nom, ki želijo potovati v Ame-	Amerika v malem (Janko Ze-
zali iz zagate v departmentu in	riko po trgovskih poslih.
brbral z Cavendishom Cannon-om, balkanskim ekspertom' v državnem departmentu. |*
in se
Najrajši pa jo kar prezirajo. Po- načrta in kontrole proizvajanja . . ,	. „
• 4. , • . •	..	. r . i J se ie v Londonu za časa konfe-
zabljeni so tisti davni, davni ca- se država naslanja na sodelova- J	... . .
si. ko je konservativni Churchill nje delavskih strokovnih in dru-! fence zunanjih ministrom, ko je v angleškem parlament^ pel Ti- gih narodnih organizacij. »Potu slavo in pripovedoval, s kale- znam dosti ljudi, katerim to ni šnimi nadčloveškimi napori dr- kakor ne bo všeč . ,.) že jugoslovanski partizani vec Sedemnajsti članek pa pravi nacijskih divizij v šahu kot sku-| to pne angleške in amerikanske sile v Italiji Tudi v Angliji se,pažnjoin ^^^ j^Jj,;	Patte^ni'Tkrbtjo ™*raciji ir
ne spominjajo vec tistih časov. I ve vsem oblikam narodnega za- privatni ameriški interesi na rodi ,s4eJ° 1
JuK-Uvija ima p«^"novi ^'-jdružništva.	Balkanu al, bo njihova' lastni-
jentaciji	..1.^.1	j
kdor
pred zainteresiranim deloiVi splošne javnosti ter v očeh washingtonskega tiska «k i ima 'jj^J®* tudi kosmato vest glede Mihaj-loviča). To želijo radi tega, ker so tiste vrste ljudje, kojih vpo gled v človeške in narodne raz mere jih navdaja s strahom ir
ga). Spis o ljudeh, ki so se med Ponovno: Ali predsednik Tru-ivojno zbirali »n pomenkovali man kai ve o tem? Ve li gospod 0 svojih sinovih ter hčerah, ki so "\vrnes?	jih imeli v armadi.
I (Pripomba: Vsebina tega član- BoJ trinajstih (Iz zbirke Ser-' ka tudi deloma pojasni, zakaj Je geJa Vošnjaka). (Povest iz parti-državni department "prištulil" zanske borbe v Sloveniji.) tisti "rep" v svoji izjavi za tisk, Crne rokuvice (Katka Zupan-
om osovražuje tekoče* ljudske ko * naznanil pred Božičem, da ^ič) Zgodba iz našega domače jim oso\razuje ieKoie ijuuskc	------------ga življenja v Ameriki, kakr-
šnih se nešteto dogaja, a le ta je literarno opisana.
vstaje po vsem svetu. "Eksper-i urad,no Priznava novo jugoslo-ti" ter njihovi tovariši po tem-Ivansko republiko "Balkanski
peramentu in v socialnem vpo-
eksperti", katere je Adamič tako mojstrsko predstavil svojim
go povesti in pesmi od ljudi, ki so bili hostarji.
V pesniškem delu so zastopani večinoma partizani, med njimi Tone Seliškar, Lojze Jure, Matej Bor, in še precej drugih, sami naši ljudje.
DRUGO ZANIMIVO GRADIVO
Letošnji koledar je urejen tudi z raznim drugim gradivom, ki je vredno več kot pa mu je cena $1.50. N. pr. John Goršek obuja v njemu spomine in doživetja izpred petdesetih let.
Koliko je Slovencev v Ameriki? A tem razpravlja Janko N. Rogelj.
Anton Garden je posegel v
gledu se trudijo na vse k;-pije. «	^
jie Edvard Kardelj, nrfelnikju-	S ™ ™
goslovanske delegaci e, predlo- ^"sali m preprečili vsako takt
Država posvečuje . posebno svojo Ujavo glede tržaškega	t t., j. dobro znamenje m Ju-
Franz (Crtiča o dečku, ki je v gvoje spomine, ki so polni nagi-
masla vojni izgubil starše in postal sin ^ ^ udejstvovanju v delav-
policijsko vlado;
in svobodi, katero na-in se za njo borijo
"Balkanskim ekspertom" to-
je (looro znamenje goslavljo. Propaganda proti nji, ki jo vodi reakcionarni tisk v Ameriki in Angliji zadnje čase.
To je seveda sumljiva rčč in na zasežena in podržavljena ' On rej ni mar objektivna situacija jo le krinka, za katero se skriva-
.. ^ I j	, •	* u j c ac»tu a auiuijiva »VI. m iki /.a3c<.ciui m	»jv.... •	• Vj ... •..«•• "—J-—--* - -	• j •« l v MllmU, /.u KdlCrO se SKrlVa-
^/inLtr^is.d^iM u" veleindustrijskim mogqtcem je bivši Du Pontov uslužbenec, v Jugoslaviji; brigajo sr in po fo^rlgTehr ameriške in bri-zid ui ustrele. Čudno je le, zyeni kakor mrtvaški zvon. TaJ ~ ..	------iraU Ki
jo ob
da ne znajo tisti, ki priDj/vedu-jejo take bajke, navesti/niti enega konkretnega slučaja.
Več kot šest in pol milijona volilcev je 11. novembra 1. 1.
ameriških vojakov in ameriških WACS. Napisal jo je J Z Celega imena noče v koledarju, dasi je ta pripovest, iz Nemčije, zajeta od slovenskih ljudi.
"Lipe gre v Ljubljano." Satira, enodejanka, napisal Frank Česen. -----------• —
Major Heribert von Hardfau-
Pattersonova mentaliteta za- skušajo, kako bi manipulirali ta tanske diplomacije napram novi ko naglašanje zadružništva! Ce hleva da morajo biti politične položaj v svoj lastni prid: vzdr- Jugoslaviji in njenim prebuje- sten je bil filozof. (Povest iz se zadruge razvijejo, razširijo, oblike v drugih deželah v vsa- žanje starega, zadušitev novega,' nim narodom. Zakaj ne slone a- osvobodilne borbe, ki jo je na-vkoreninijo, postavijo na širšo kem ozjru lake kot so najboljše ter ohranitev svoje reputacije, meriške zunanje smernice v du- Pisal Etbin Kristan. Ne boste in širšo podlago — nekega dne v Zed. državah, sicer jih noče ki je sploh nimajo.	hu revolucionarnih principov | y®rJ®\l• koliko razuma je v tem ni
pride lahko do tega, da bo ves priznati za demokratične. Toda Potom Pattersona (ki
skem gibanju.
Kaj so pretrpeli ljudje, ki so morali tiskati plakate v času osvobodilne borbe v Sloveniji, pove spis "Podtalni tisk v Sloveniji."
opozicijo je bilo oddanih nekaj več kot sedem sto tisoč glasov
Ne sme ga hoteti! Diktatura! Patterson se hlini, da čisla Tita opustil obtožnico proti Mihajlo- kratičnim svetom''
Mirko G. Kuhel, tajnik
Ce bi bil pri kakšnih ameriških j kr° cTlo'davilo da feTes-	resni£n? ,pa "	vifu Tito * Pa "e t	b
volitvah rezultat le nekoliko do-	J L , prdv,jo' dd je res	b' * zavedal v svojih last- cmstavnega vzroka, katerega sc	_
doben temu bi bU ozna^n ^^t^u^Z možganih - nasprotuje vse- ..balk ki ekspertr v držav	~ "
Landslide z najdebelejšimi cr- i ^a st-oj dob?i4k P^^ dru-	Statesman Ar 'pj^ion ^L/mdoni daio namre^^d^ie MlhaiVovir	Itve V Evropi
kami na vseh prvih straneh, češ. ga(\en svet ljudstvo '	A,:
bilo Ampak
turi in bo trobila, dokler bo ime la kaj sape
tvo ip r^^iTo Ali ni g3wfn SVe , !ima °Pazko v "^J1 24 n°vorn- .sodeloval s sovražnikom ter dn	kr lkl I	v	........ , ^
tvo je izpregovori o Ali ni Ustava ne odpravlja privatne bra da (patlerson) zasluži na- so „iMOvi četniki noklali n . sto	T , ljudi kot se Pot v novo življenje' je ix>- ni $6
to v Jugoslaviji ljudstvo^ lastnlne Toda nc postavlja jij^ov ameriškega ambasadorja	* V*™**™ vo,m * in	vest ki jo je napisal Anton Sla- 08.
ak reakcija trobi o dikta- nobenih oltarjev: ce zahtevajo|pri opoZicijikot ga uradniki v | f ^eKovim Šilom aV »	^ J,h b° U tOS V Evr°p1' Prv,c	be' ZeI° dobro zaJeta' 1Z žlvlJe' I-
IZČRPEK IZ POROČILA TAJNIKA SLOVENSKEGA DELAVSKEGA CENTRA
Chicago, III.—John Rak, taj-
r______nik Slovenskega delavskega cen-
za 1776, na mesto v duhu an t!?V.	ko povest pre-j^g pravj v svojem poročilu, da
v minulem letu poslovala, podrob-bo podal na obese vrši v četrtek, dne 31. januarja, na 2301 South Lavvndale Ave.
Poročilo o dohodkih in izdatkih ter o imovini so dobili vsi delničarji in dobili ga bodo še | posebno vsi, ki se udeleže seje Skupni dohodki so znašali la-,589,98, stroški pa $6,594.-
dajo namreč, da je Mihajlovič Se nikoh se ni seUlo v lako y PrJoletarcu
Marya Omahen Hohar ima spis o svojem dedku. Skoda, ker ga on ne bo mogel brati
O oderuhih pri pogrebih zelo dobro razlaga Anton Shular. O tem je bilo in bo prilično omemb
zajeta, iz življe- Imovina Centra znaša $16,-
skupni interesi, se lahko omeji ali ekspropriira. toda le na pod
h • r.mh»™diV vZvzdu ",'KOV.,m	»'» v izseljevanje več milijonov pri-nja pijancev in tudi njen za- 53366^^Predelav« ki 50 v mi-
01 uansKi an.o-s«a. v_ ut.sl.uu Mnislu njeKoveua povelja, pove „,,mh delavcev in
vojnih ujet-: ključek je dober.	' - - . .. i_.._.»_	t—
privatno nazivajo. Pošilja dr
ii listi vsak dan po cele ^"odnino "kar se' navsezadnje	dfPartmentu ^>8° j kraljev« jugoslovanska vlada x
i7 si irt'1'1 kraia in sk°dnln01' Kar,.s0. "dvsezadnjc kablje , protlvnlml porofai o Londonu, pri Ii
v kap.tal.st.cmh državah Jugosl iji Ko je bH prošlo po- lerso„
letje v Zed. državah, je ocividno
Odkar je pošta odprta, objav- iagi zakona in s primerno od-ljajo naši lis"1	J
strani pisem
vsi se vjemajo v tem, da je osvo- prakticira
bodilna fronta priborila narodu Zemlja _ pravi načrt _ pri. ^ edesedniku frumanu v svobodo in demokracija Ampak pada tistim ki jo obdelujejo. uiesa lsvojc narobe pojme. _
pismarji vedo bolje kot oni ki Zakon določi, ali more imeti kaj jug0slavija ni in ka bi so preživeli vsa štiri dolga, stra- kakšna ustanova ali oseba, ki ni rala b^ šna leta in ne le videli, temveč poljedelec kaj zemlje in koliko
John 2igman iz naselbine
Ija, ki iih ie odobrila u bežna nik()V iz Xemt,ije; drugi<, prisil.
. . . ... p no izseljevanje Nemcev iz nove Strabane ima kratko 'črtico o kateri je b«l a( Poijg^ ,nad tr, m pol milijona svojih starših. Jako lepa nove-» akreditiran kot Nemcev) iz Ceške je bilo del0- lica
ma že izseljenih in drugi pride-
veleposlanik. In ker se Tito noče ganiti, poplavljata Schantz th — Patterson državni department mo" in Belo hišo z neugodnimi poročili o Jugoslaviji.
tudi čutili, kar se je godilo Morda je vzrok ta, da jugo-
V privatnih rokah ne more biti na nikakršni pe>dlagi veleposest.
Toda 'Patterson je ameriški veleposlanik za Jugoslavijo (ali
Joško Oven je obudil v letoš-jo na vrsto letos, dva in pol mi- njem koledarju svoje spominer lijona Nemcev, iz Madžarske jih na tri leta vajeništva v učenju j§z mora pol milijona. 150,000 iz krojaške obrti in nedvomno boj Avstrije in več ali manj so taka njegov spis zanimal nič koliko
črtu, bi stale kakih $10,000, kar je precejšnja vsota in o tem bo na občnem zboru glavna razprava.
Pridite na sejo vsi delničarji, vsi pooblaščenci delničarjev in vsi člani in članice kluba št. 1 P. O.
Ta dva zadržujeta trgovska prisilna, regulirana izseljevanja čitateljev.
slovanska demokracija ne; ravna j Zakon doloci 'rnaks_ iemlji'. »	^JuTLl
po predpisih "zapada . ki si ~ s)Vn nritratnn nncpst i Dr/ava	.	...
in kreditna pogajanja (med Ju-tvrše i/ drugih krajev.
Borca se spozna po njegovi ideji: kdo je heroj in kdo fanatik?—Roda
Dalje je v tem koledarju mno- Roda.
šzke privatne posesti. Država
sti patent na demokracijo. Tam zlasti in ^p^ majhnega
imajo pač drugačne pojme o po litiki • in njenih nalogah in mi-
i nsrednjega kmeta
njim pretkana poklicna oseba topega obličja po imenu Schantz katerega drugi ambasadni urad-
o
litiKi in njenin naiogan in m.; ? zakonitim sredstvi pomaga	T r?"™
shjo. da se demokracija gradi od država d,lovnemu ljuds^u. ^
spodaj gor. Ce j« to greh. no - se more združju in ;rganizirat;; fat ersonov Kom.sar m « ma-tedaj je Jugoslavija na pragu za obrambo proti gospodarske- nlPul,ra SVOJC8a ^izkušenega.
mu izkoriščanju. Država jamči
čanjem minimalnih plač in s
To vse je kajpada le še načrt in obe zbornici ustavodajne skupščine bosta imeli dovolj dela, da ga preučita in obdelata. Razume se. da je razen tega po-
peklal Kajti to antimilijonarsko idejo mislijo spraviti celo v ustavo nove republike, tako da postane osnovno načelo zd zgradbo države in za njeno bodoče življenje.
Ministrstvo za konstituanto je izdelalo načrt ustave in ga predložilo ustavodajni skupščini, ob?nem pa ga je objavilo in — nezaslišano! — vsak državljan ima pravico, ne le da ga čita, ampak tudi da izrazi svoje mišljenje o njem in če se mu zdi prav in potrebno, da pošlje skupščini predloge za izpre-membe ali dodatke. Tako bi človek sklepal, da sodeluje vsak državljan pri izdelavanju ustave, z drugimi besedami, da ga narod sam izdeluje. V Beogradu, v Zagrebu, v Ljubljani, Sarajevu, Skoplju mislijo, da je tako postopanje demokratično, ampak iz Rima prihaja glas, da je,^ .	.	A^^^L^ vse le Titova diktatura in glas \CfO ZOSfOpO AmeHKO
zamejcev, ki jih peče vest^obi- ^ jugovzhodni va odn>ev v Londonu in Wash- » ^
nerazumnega predstojnika (po imenu) po svoji volji Schantzov
.	. .	IIIIVIIU > WV >>IUIi » V» • J •	. • M. I .bV .
delavcem in namescencem pra l . . f,	. . . .. ~ .
.	... .. uradni čin je prvi tajnik On jp
vico zdruzevanja in jih sciti z .. n ... -T , ..	,
.•ji	ji proti Rusiji. Pod njim v amba-
omejevanjem delavnika, z dolo- ,. . , , i , . \ ,
sadi je kakih dvajset uradnikov in uslužbencev, ki so večinoma
pravico do letnega plačanega ...	.	..
r	a aktivno ustmeno silno proti Ti-
pocitka.	1	r
j tu, proti Rusiji, za Mihajloviča. ' in se družijo največ s peščico premožnih Mihajlovičevih zagovornikov v Belgradu, ki računajo na ameriško-angleško intervencijo in vojno z Rusijo.
elavja se dosti zanimivih določb « . . . . .	, .
r	. . .	. . . . Schantz je izbral vse osobje v
in ves načrt bo vreden se kak- ,	„ , .	J
sne besede. Toda za ogromno večino ljudstva je gospodarsko
ambasadi v Belgradu.
Koga pravzaprav Schantz za-
vprašanje najvažnejše in po tem stopa? Kaj je njegova igra^ Kaj predlogu se že nekoliko vidiJhoče dos**i potom svojega lut-
kaj se kuha v Jugoslaviji — in
karskega "veleposlanika" Pet-
zakaj je toliko kričanja o Titovi tersona? Ob kratkem — zasto-diktaturi. Ne slišimo pa takega Pa ,e «ručo ' balkanskih eksper-krika iz Jugoslavije in pravza- tov" v državnem departmentu v
prav gre za Jugoslavijo.
ingtonu in povsod, kjer se boje • komunisti^ega" bavbava
Ce bo ustava sprejeta vsaj v glavnem, bistveno tako kakor je predlagana, lahko pričakujemo še več preklinjanja in grmenja o diktaturi. Kajti načrt se osnovno razlikuje od "klasičnih' ustav zlasti v tem. da obsega posebno poglavje o "Družabno gospodarski urediUvi." Temu so v 4-tem poglavju« posvečeni članki od 14. do vštevši 20.
Uvod najbrže ne bo ugajal tistim, ki jim je "free enterprise največji malik, kajti osnutek pravi!
Proizvajalna sredstva so v Federativni narodni republiki Jugoslaviji splošno narodna last v rokah države, ali lastnina narodnih zadru.inih organicij. ali last privatnih fizičnih ali
pravnih oseb
Vse rudno in drugo blago v zemlji, vode, viri prirodne sile, sredstva železniškega in zračnega prometa, pošta, brzojav, telefon in radio je narodna last.
Ta ustava je pisana za Jugo slavijo, torej se kapitalistični mogotci v Ameriki lahko potolažijo; ampak Comrade Attlee se ne bi smel zgražati, kajti nje-
VVashingtonu — samo manjše uradnike, ki so bili preje odgovorni Sumnerju Wellesu in Adolphu Berleju. toda so zadnje leto ali nekaj takega postali le nezadostno nadzirana klika v departmentu — ki so ga polomili pri vsaki točki, ko so prou-
Chicago and Northern Illinois-the Center of Your Market
Evropi?
(Nadaljevanje s 4. strani.) barvo ontirusizma in med bar-lčevali ali analizirali Tito-Mihaj-vo, ki jo kaže bivše fašistično 1 lovičev prcblem v dobi med vodstvo, ki tudi računa na novo 1941-45. Na razpolago so imeli
svetovno vojno) Ker se pajdaši-ta skoraj izključno s protiruski-mi elementi, se naša politično-diplomatska zastopnika istovetita z nazadnjaškimi desničarji in fašističnimi strujami. Barnes je krut človek; nekaj njegovih osebnih prijateljev izza predvojne dobe je bilo sojenih in us-mrčenih od nove vlade radi kolaboracije z Nemci. Njegova navzočnost v Zofiji mora biti z vidika ruskih opazovalcev živa priča o ameriškem antirusizmu, o možnosti naših sovražnih od-nošajev napram sovjetski Zvezi.
Ali predsednik Truman, o katerem bi rekel, da je človek dobrih namenov — ve o tem? Možnosti so, da ne. Ali se državnemu tajniku Byrnesu o tem kaj sanja?
Naš veleposlanik v Belgradu Richard Patterson. Jr., spada v posebno vrsto. V Nevv Yorku ga ne poznajo "za preveč brihtne-ga". Edvvard Stettinius in Joseph Grew sta ga odbrala za to
vse informacije, kar bi jih človek potreboval, da položaj v Jugoslaviji zazre v pravi luči glede Tita in njegovih partizanov, toda niso marali videti resnice, oziroma je niso mogli in so vzdržali o Mihajloviču svojo trditev, s katero so sami sebe prevarali (s pomočjo Konstantina Fo-tiča in britanskega zunanjega urada) leta 1941. Ta teza (trditev) je bila, da je bil Mihajlovič le kralju vdani, patriotični poklicni vojak in ne kolaborator z Italijani in Nemci, niti ne pripravljen boriti se proti Titu.
Leta 1944 je nova Titova vlada postavila Mihajlovičevo ime prvo na listo vojnih zločincev in zadnjo jesen je izdala 800 strani obsegajočo knjigo dokumentov (prvega izmed dveh ali več takih zvezkov), ki dokazujejo, da je Mihajlovič vojni zločinec na podlagi sprejete zavezniške definicije, kdo je vojni zločinec.
Zadnjih 14 ali 15 mesecev je bila "diplomacija'* Schantza in Pattersona motivirana največ
( In^fti j Mrrt h«nJist M*rt—thr u*r/f s Urgrtt h*r!Jirf n*Jrr •«* raa/
V tem kraju živi — 26.000,000 ljudi s tovorom.
ki ae Ka čez noč dostavi v Chicago. Industrija v Chicagu uživa vse ekonomske udobnosti; hiter uvoz in izvoz; nizka prevoznina; udobnost za odjemalce in založnike; stalen dotok izvenmestnih kupcev. Eno samo poslopje—Merchandise Mart. privabi 400.000 kupcev na leto. Furniture Mart, na primer, je dru»<o tako centralno trgovišče, ki je priznano srediSče industrije S pohištvom. Ni čuda, da je Chicago priznano kot "velik trgovski centrum."
Industrialna sredstva so različna—V oarčju tega
centralnega nakupnega in prodajalnega omrežja, Chicago in Northern Illinois okraja je nekako Jedro te ogromne trgovske zaloge. Tu živi 5 milijonov ljudi, katerih dohodki so zadnje leto dosegli 7 V* bilijonov dolarjev. Tu je 10,000 industrijskih poslopij, ki izdelujejo vse mogoče stva, ri, doli do X-ray predmetov. Osemdeset odstotkov vseh industrij v Zed. državah je zastopanih tu. Chicago po vsej pravici zasluži ime "department store of in d ust ry"—poleg onega kar se Se dobavlja iz drugih tvornic.
Družabne prilike so obširne. —
življenske in delovne razmere v vseh okrožjih Chicage in severnega Iltinoisa so privlačne za delodajalce in delavce. Residenčni okraji so skrbno planirani. Družabna posluga policijskega, og-njegasnega, zdravstvenega in sanitarnega oddelka, šol, bolnišnic in cerkva, vseučilišč in muzejev je priznano najboljše v deželi. Kljub temu so davki, po mnenju kvalificiranih strokovnjakov, zmerni. Povprečno ima Chicaga nižje davke v primeri s petnajstimi največjimi mesti v deželi. Lokalni in državni davki na industrije so le odlomek kosmatih dohodkov.
Cas je sedaj.—V sedanjem času si industrija išče prednosti strategičnega okrožja kot še nikoli. Napredni tvorničarji in obrtniki vedno ocenijo vse okolščine kjer mislijo graditi svoja podjetja. Dognati skušajo prednosti, ki jih nudi Chicaga in okolica večini industrij. Veseli nas. da smo Jim lahko na razpolago pri temu in da jim nudimo pomoč naših treniranih industrijalnih inženirjev, katerim so znane vse okolščine v okrožju do potankosti. Dobrodošle so nam tudi vaše poizvedbe, katere bomo držali zaupno.
Industries locating in this area have these outstanding advantages Reilroad Center of the Tnited States • World Air port - I o I and \Vatcruays - Geofraphical Center of U. S. Population • Great Financial Center - The "Great Central Market" - Food Producinf and Processing Center - Leader in Iron and Steel Manufacturing - Good Labor Relations Keeord - 2,500,000 KtlowaUs of Power - Tremendous Coal Reserves - Abun-dant Gas and Oil - Good Government - Good Living.
r
Thi« is th« ftfch of • >«n«§ of advermemtfct« on th« industrial. agricultural and r«sid«ntial advantages of Chicago and Northarn Illinois. For more information. communicat« with the
# TKKKITORIAL INFORMATION DEPARTMKNT
Manfkfttr BnrMt»R—140 South Dtarhorti Strert, Chictp ?, Illinois- Phtnt RANJolph lf>P
COWMO\WKAITII K D1 SON COMPANV • PUBUC SERVICE COMPANV OF NORTHERN ILLINOIS N F.STKRN UNITKDUAS AND ELECTRIC CXJMPANY • ILLINOIS NORTHERN UTILITIES (X)M P AN Y
Cemu se angliji nic ne mudi	\
poraziti fašizem v španiji ?
Ku je dobila na Angleškem v bloku zahodnih držav bi se v vlado delavska stranka v roke. slučaju latinskega sredozemske-so nekateri španski demokrati ga bloka popolnoma spremeni-in socialisti upali, da bo Fran- le. kajti Britanija ne bi nika-eovemu režimu kmalu konec A kor mogla upati na to, da bi so se morali kmalu spoprijazni- imela edini odločilni glas v taki ti z resnico, , da je delavska vla- skupini držav, da — takozvana — v resnici pri- Stoletja in stoletja je bila tra-vezana tako moyno na torijsko dicija angleške zunanje politike. ; imperialistično politiko, da ji še da mora biti Španija slabotna in celo bolj zvesto sledi kakor pa odrezana od drugih latinskih de-ji je Churchill in druge prej- žel. Torej lahko rečemo, da an-, šnje torijske vlade.	gleško zunanje ministrstvo manj
Žurnalist Donald Bell, ki piše misli na fašizem v Španiji kot za časniško agencijo ONA. ima na to, da mora Španija ostati o tem vprašanju sledeči članek- slabotna in izolirana. V sedanjem svetovnem položaju je
Čeravno je bilo v mednarodnih diplomatičnih krogih mnogo govora o Francovi Španiji, je angleški minister za zunanje zadeve Bevin o tej zadevi vztrajno molčal in je o priliki nedavne tiskovne konfgerence le omenil, da velike tri velesile ne na meravajo začeti pogajanj glede Španije, ter da se bodo vršila tozadevna pogajanja le potom diplomatičnih zvez. Minister Be
oboje tesno povezano in se ne da ločiti.
Najljubše bi bilo najbrže angleški vladi, ako bi se španska politika "nekoliko" spremenila. Ako bi Franco odicl in prepustil svoje mesto don Juanu, ki bi bil sedanji dedič španskega kraljevskega prestola," bi bilo z angleškega vidika vse v redu —1 Španija bi ostala notranje raz-
v Italiji upravičeno sovražno mnenje
Kako bo primorsko vprašanje končno rešeno, je sedaj seveda nemogoče točno ugotoviti. Vemo pa. da Jugoslavija v svojih zahtevah ni odnehala niti za las in da je dala zaveznikom tak načrt, ki ga morajo sprejeti, če so res za atlantski čarter, "štiri svobodščine" in za demokracijo.
Prosvetna matica
V fond Prosvetne matice so vplačala društva, klubi JSZ in druge organizacije v septembru, oktobru, novembru in decembru 1945 kot
sledi:
Številka in kraj društva Vsota
CELICE V N t' E K E N B Mt G U, kjer imajo savecniki nacijske vojne zločince priprte. Pri vsaki celici Je zavezniški vojak na straii.
Volitve v Belgiji
Belgija bo imela prve volitve po vojni, oziroma od kar je vojna nastala, dne 17. februarja.
vin je v objasnilo dejal, da je| delj£nf , Spr,f i\S'?b1°tnf . Za «la™h vPr»fanj v volilni januarja 1946,:: svet tako poln težav, da ne ve- ves ostal, svet pa bi bilo slabo | kampanj, je vprašanje povrn.t-
karijero skončal in si za zmerom pokvaril svoj stari sloves.
Angelo Cerkvenik je o Cele stinu Jelencu med ffrugim tole zapisal (v Proletarcu z dne 2.
lja izzivati novih prerekanj pre dno niso urejeni sedanji spori.
Minister Bevin torej ne misli več, da je problem fašizma na Španskem velevažna stvar —
ve kralja Leopolda na belgijski	,Nc m,'re"11 ra,7U,metl n.lt'
tron. Sedanja vlada ga ne pusti ul,rHrlontan'h klerikalcev (cena« j. dočim bivša katoliika pr?v vem- da J'*1 boli agrarna (klerikalna, stranka, ki si je po reformrr«"0-res poStem
Oo- vojni ime prekrstila v •'krščan- ?,Je' •>»> Pom.sll pa da je n. pr
Dr. Jelene z belogardisti in
AKTIVNOSTI V POMOČ JUGOSLAVIJI
San Francisco. Calif. —
bro znan predstavnik plavalne- sko socialistično stranko", delu ........
kljub temu. da je se pred ko- ga športa Charles Sava prireja je za njegovo vrnitev in za ob- nemškimi nacisti vred pobegnil maj par meseci podpisal komu- * sodelovanjem American Com- varovanje monarhije Ta zava- prod Uudsko armado svojega nike iz Potsdama Takrat so ve- mittee for Vugoslav Relief velik jalna stranka, s svojim "krščan-liki trije odločili, da je Francov Water Festival v soboto 2. fe- skim socializmom", ob enem ze režim prava nevarnost za ves bruarja v Crystal Plunge Clubu, i l0 napada sedanji "levičarski svet in izjavili, da je nemogoče 775 Lombard St. Pričetek ob 8 diktatorski režim ' vsled povabiti Španijo v društvo na-1 uri zvečer.
armado
lastnega ljudstva (in vedeti je treba, da je ljudstvo vedno demokratično! ), mi naravnost pamet obstane! Saj ni nihče zahteval od njega, naj bi se bil šel boriti v gore, ne. niti te^ga ni za-
nj e*go-
^ff	, .	vega preganjanja industrialcev.
rodo\\ dokler sc ne znebi svoje Nastopili bodo znani tekmo- Dasi so v belgijski vladi so- L , , v . f . ^
ga sedanjega režima S poudar- Valci plavanja, med temi Ann cialisti in komunisti zastopani, I ^levaJ ™hce, naj bi bil aktivist kom je tozadev na izjava velikih Curtis. Marion Pontaeq, Sugar ni niti z daleč res da bi bila to!Osvobodl,ne fronte Toda ljud-treh naglašala. da sta Hitler in Sahner, Patsv Sinclair, Frank kaka "levičarska diktatura" V stvo ima pravico zahtevati, da si Mussolini pomagala generalu j Magnigan in pa naša jugoslo- kolikor so kapitalisti preKanja. ' "J'^ najmanj pa. da nisi pro-Francu na oblast. Dogodki, ki vanska "Champion Diver" He- ni ^ to radi tega ker so doti- tl nje,,lu in da borcem pravično so sledili, nikakor niso razbre- ien Crlenkovič-Morgan	i čni bogataši svoVtovarne upo- Priznaš' da njihova borba po-
menili Francove vlade niti opra- Prebitek te prireditve je na- slili v prid nemške armade in trebna, še več. da je neobhodna, vičili njenega držanja tekom menjen Rdečemu križu Jugo- na vsi liniji kolaborirali (sode- Je poštena, človeška! Ko sem vojne.	slavije. Vstopnice se dobijo pri l0vali> s Hitlerjevo Nemčijo sc vrnil v Li"bljano (zdaj sem
Winston Churchill je objavil Am. Comm. for Yug. Relief, 135 Katera strank« ho	n i spet na sv°jem 8tarem mestu*.1
pismo, s katerim je zavrnil Stockton St., Room 701.	• vnlln-l v^J.I ^aI] Pa so mi P°vedali, da je Jelene
Francovo ponudbo, naj se An-	*	c ULnba De ist	i	* pobegnil, svojim ušesom nisem
glija pridruži skupni fronti pro- Humanitarno društvo Sveti kiJLalno pol]tično gibanje"^ Zd^ H^tri ti Sovjetski uniji. Dokumenti, Vlaho (sv. Blaži prireja veliko direktivami Vatikan« r^	veda doumeI- da Je bl,° t0 ma"
kate so zavezniki razkrili v ar- proslavo v nedeljo 10. februar- ^^ ^ kar ^ ^k^LuT isl° Dr	kl * bl1
hivih nacistične stranke v Nem- ja v Scottisch Rite Auditoriumu.. ,itve VJ Avstriii ™	sna roka Draže Mihaiioviea ki
čiji. so razodeli, da je bil Fran- Van Ness & Sutter St. Program " v Fr	i je kakor veste'< bil naravnbsl
co leta 1940 pripravljen napo- prične ob 2. popoldne, na kate- i|h'	^ ,	" krvnih vseh resnično demokra-
vedati vojno Veliki Britaniji, rem bo med drugimi nastopila flrhrKlfn __	1Pnn ,, 'Stično usmerjenih elementov. Zi-
Poleg tega pa je bilo najdenih naša slovenska pevka Anna Fa- du kakor pred votno^ !V<?! Sem med Vojno 1 Srbiji in tudi mnogo dokazov za to, da bian-Judnič. Vprizorjene bodo mjimeni	^^
nudi Španija azil mnogim naci- j na odru "Tri ptičtce" in več dru-stičnim mogotcem in da nemška gih lepih točk Ples se prične ob industrija dominira mnoge pa- 8. zvečer.
noge španske narodne indu- Pri tej prireditvi sodeluje 18 strije.	društev, med temi Izobraževal-
KOMENTARJI
(Nadaljevanje s 1. strani.)
dobro vem. kaj so Dražimovci uganjali v krajih, kjer so oni in Nemci ter Nadič imeli oblast Sodelovanje med Dražo, Nedi-čem in Nemci je bila tako očit no, da je to mogel v Srbiji vsak
nim potezam ameriške in angleške diplomacije. t
London in Washin^ton v stiski
Vlada v Londonu ve, čemu je dobila Italija po prejšnji vojni jugoslovansko Primorje in Trst, potem pa si je vzela s trikom še Reko. To je le predobro vedel Judi ameriški predsednik VVilson in se za pravične zahteve Slovencev in Hrvatov zelo potegoval. Od kar pa je ameriška vlada—in to posebno pod Roose-veltom, začela ljubimkati z Vatikanom se v spletke proti Mussoliniju posluževala rajše raznih cerkvenih glavarjev, n. pr. nadškofa sedaj kardinala Spell-mana. kot pa Slovencev, se vlada v Belgradu od vvashingtonske diplomacije ne more nadejati kaj prida opore; rajše nasprotovanja. kajti saj dosedaj je bilo tako. Isto velja glede angleške vnanje politike.
Ampak Jugoslavija ima na svoji strani Sovjetsko unijo, podpira jo v zahtevi za pravično rešitev primorskega vprašanja na vsi črti Čehoslovaška. in sploh vse druge dežele, ki sedaj spadajo v takozvano sovjetsko sfero.
Treba je tudi priznati — da neglede na sovražno propagando proti Jugoslaviji v ameriškem tisku — vsi ti propagandi-sti vendarle omenjajo, da so Slovenci in Hrvati na Primorskem za Jugoslavijo in Tita in pa da imajo o anglo-ameriški politiki;
3, SNPJ. Johnstovvn, Pa (za 1946)	, $12
6, SNPJ. Sygan. Pa (m 194G)	6
1». SNPJ, Bridgeport, Ohio (za 1«46 >	6
14,SNPJ, NVaukegan IU. (za
.00
.00
00
.00 00 00
.00 .00 00 .00 .00
1946 >	12
16. SNPJ. Milvvaukee, Wis	12
29. SNPJ. Thomas, W Va.	6
35.	SNPJ, Braddock, Pa (za 194$)	6
36,	SNPJ. NVillock, Pa.	6 42,SNPJ. Sheboygan, Wis.	3 47. SNPJ, Springfield, 111.	6 49. SftPJ. Girard, O.	12 53. SNPJ. Cleveland, O
(za 1946)	1200 56. SNPJ. Nevv York City,
N Y	12 00
59. SNPJ. Depue. 111	3.00 64. SNPJ. VVest Newton, Pa
(za 1946)	12 00 69, SNPJ. Eveleth, Minn.
(za 1946)	6 00 81, SNPJ. Red Lodge.
Mont.	3.00 89. SNPJ. Midway, Pa. (za
19461	6 00
89. SNPJ. La Salle. IU.	6 00
102. *WPJ. Chicago. 111	12 00
119,	SNPJ. VVaukegan. IU.	6 00
120.	SNPJ. Gallup, N Mex.	3 00 721, SNPJ. VVest Aliquippa,
Pa ua 1346 >	12 00 124. SNPJ. Forest City, Pa.
(za 1946)	6 00
137,	SNPJ. Cleveland. O.
(za 1946)	6 00
138.	SNPJ, Strabane Pa.
(za 1946)	12 00
168, SNPJ. Conemaugh, Pa	6 00
206, SNPJ. Gross, Kans	3 00
Bon Air, Pa.	12 00
Bellaire, O	3 00 Cleveland, O.
300, SNPJ, Braddock. Pa. 6 00 312, SNPJ, Cleveland, O 12.00 325, SNPJ, Govvanda, N Y.
(za 1946) 333, SNPJ, Blaine, Ohio 388, SNPJ. Pursglove, VV.Va, 407, SNPJ, Windsor Heighti, W Va
425, SNPJ, Elm Grove, W.
Va (za 1946; 434, SNPJ. Arma, Kans 450, SNPJ. Euclid, Ohio
(za 1946) 477, SNPJ, Cleveland. O. 518, SNPJ. Detroit, Mich.
(za 1946) 559, SNPJ, Chicago. IU. 564, SNPJ, Detroit, Mich 748, 8NPJ, Cleveland, O. • (za 1946) Fed. SNPJ, Kansas Fed. SNPJ. zap. Penna Fed. SNPJ, Minnesota 1, SDZ, Cleveland, O. (za 1946)
23, SDZ, Cleveland, O. (za 1945-46) Sam. podp. dr "Edinost", La Salle, IU. (za 1946) Camiola Tent 1288, Macca-bees, Cleveland, O. (za 1946)
KLUBI J. S. Z.
U, Bridgeport, O.
47, Springfield, O. 175, Moon Run, Pa.
DRIGE ORGANIZACIJE Krožek št: 1, P S. A., Cleveland, O (za 1946)	12 00 Dram dr, "Ivan Cankar",
Cleveland, O.	6.00
Izob, in zabrdom,Xibrary, Pa.
(za 1946)	12.00
Čitalnica SDD, Cleveland, O.
(za 1946) *	N 3.00
ti 00 6 00 6 00
3 00
5	28
6	00
6 00 9.00
12 00 12.00 6 00
6.00 12.00 12.00 6.00
6.00
12.00
6 00
12.00
6.00 3.00 6.00
Skupaj $485 28 TAJNIŠTVO P. M.
254. SNPJ. 258 SNPJ, 264 SNPJ.
( z;» 1946 > 282. SNPJ.
Panslavizem Sovjetske unije
(Nadaljevanje s 1. strani.)
dov, končno pa vseh narodov sveta. Turčija je bila že v balkanski vojni in po prvi svetovni vojni potisnjena z Balkana, le z britsko pomočjo si je ohranila zadnjo ped zemlje na evropski celini ob Dardanelski ožini, s katero so britski imperialistični interesi držali Rusijo zaprto v Črnem morju.
Skrajni čas je. tla se vrata Dardanelske ožine odpro Rusiji in vsem, ki težijo na to ožino za plovbo v svet po Sredozemskem morju.
6 00
Little Falls, N. Y (za 1945-46)	24 00
287, SNPJ, Burgettstovvn, Pa. 6 00 299. SNPJ, VValsenburg. o Colo. (za 1946>	6 00
Slavo velikih mož je vedno treba presojati, s kakšnimi sredstvi so si jo pridobili. — Rochc-foncauld.
Navzlic vsemu temu Bevin ni	ni in dramski klub "Slovenija"	ko^j tak« da bi Pred kom bežal	bedak videti. Žal je bilo še ne-
več mnenja, da je Francovo	ter društvo "Tabor Slovanov". *>anca Svetka sem videl v	kaj tovarišev . ki so sodeloval:
Španija rrednarodni problem.	Dobiček je namenjen otrokom v	dri*gič. ko je bit upravitelj ljub-	pred vojno v marksističnem kul-
Kako si to razložiti?	Jugoslaviji, kateri so v mttiuli	Uanskega "nebotičnika". Bilo	turnem in strokovnem gibanju.
Vsakomur je jasno da bo	vojni ostali brez staršev. Uf, to v njegovem uradu 1. 1938	pa se niso kdo ve kako dobro ob-
španska zadeva rešena šele. ka-|	»	f?"*1* je V0jn0 "l1 ^agotav-) nesli. Je pa mnogo takšnih, k,
dar bo diktatura odpravljena in' Zastopniki Jugoslovanskega	*Jal da 80 simpatije slovenskega	jim je treba izreči vse prizna-
republika obnovljena Večina	Rdečega križa, dr. Neubaur. Na-	organiziranega delavstva z Ru	nje. posebno še preprostim de-
angleških delavskih prvakov to	da Kraigher in C^ajo Radkovič ^ ^duferal za sloven-	lavcem "
dobro ve in tudi Bevinu bi bila	pridejo v San Francisco v sredo komuniste rn je smatral, da	jasno Je ko enkrat to dvoje
republika na Španskem najbrže	27. februarja 1946. American	kar ie b,1° n^ed njimi slabega.	mncnj prcčitate, da je Jelene iz-
ljubša. Toda Bevin je danes	Committee for Yugoslav Relief	se fe Izcistilo v borbah samo od	Rubii razsodnost, ne pa Etbin
mnogo manj prvak angleških	prireja ob tej priliki velik shod	sebe. Drugo se bo uredilo, ka-	Kristan, zato je pobegnil — ne
poslovnih unij kot zunanji mi- v Scottisch Rite Auditoriumu,'dar dozon čas- dcJal Franr pred Hitlerjem, temveč pred
Van Ness & Sutter St. ob 8!' tv*. • Svetek ima v sedanji Jugosla-; svojim lastnim ljudstvom Cer-čer. O daljših pripravah bo spo- zel° vazno m^sto. O Erženu kvenik in drugi, ki so se borili ročeno pozneje.	j Jelene potrjuje, da so ga Nemci proti fa§izmu. so pa lahko ostali
Kampanja nabiranja hrane za lz£,ial1 ,n izgnali so mnogo dru- doma. da grade novo državo.
otroke v Jugoslaviji je pričela S1 h socialistov. Slovenski socia-	-:--
San Franciscu po iniciativi llst,cni intelektualci — in med
tt/
Cemu naj si mladenič napenja oči? Zdaj je novih žarnic v izobilju .. . Opremite svoj dom z boljfto razsvetljavo, ki ga bo naredila udobnega in varnega.
nister britanskega carstva.
Angleška politika skozi zadnjih 150 let je bila posvečena stremljenju za popolno nadvlado v Sredozemlju. Danes, ko je Italija na tleh. Francija pa tako slabotna kot morda še nikdar v
v 5>an rranciscu po American Committee for Yugo-' slav Relief Apelira se na vse
listični
njimi je nad pol ducata sotrud nikov Am druž. koledarja —
sot rudnike in društva, da i«-J*	U" v hoste ka-
ničiti te stare sanje. Ostvarjene sode,uW° v tei kampanji, bodo, ako bo le mogoče zapreti	M' S ' poročevalec.
Rusiji pot iz Črnega morja, ako
ostane Grčija pod angleškim Kdo bo prevažal poŠto nadzorstvom, ako bo Palestina prVeqa razreda9 pod kontrolo slabotne in notra-nje razprte arabske lige in končno. ako bo Španija tudi nadalje slabotna država, odvisna od dobre volej in protekcije s strani
Velike Britanije.	, _ , . . . «	, , ,
n	. . '	...	no. Sedaj bi rade ta redni do-
Bog ve kaj b, se zgodilo ako hodek s preVažanjem pošte do-pride do liberalne revolucije v bile ameriške aeroplanske dru-
Pogoji Jugoslavije za rešitev spora glede Primorske
(Nadaljevanje s 1. strani.)

tej deželi! Anarhisti, komunisti, socialisti in katoliški demokrati bi bile najbrže stranke, ki bi izšle iz revolucije Verjetno je, da bi se dve ali pa celi tri stranke levice zedinile in sklenile koalicijo, ki bi sicer nedvomno ne prišla pod vpliv Rusije ali komunistov, ki pa bi vsekakor podpirala politiko latinskega sredozemskega bloka. An-
kor pa v Rim|
Dr. Slavko Zore je bil v Slo-venskem delavskem centru v
Chicagu že mesece nazaj vpra-; slovanskih krajev pod svojo ob-šan, kako so se v partizanski lastjo.
borbi zadržali slovenski sociali- Ne more pa se zanikati, da so Doslej so vso ameriško pošto sti. Večinoma so šli med parti- jugoslovanske zahteve popolno-prvega razreda prevažale in šciZane, med komuniste, je odvr- ma v soglasju z atlantskim čar-prevažajo železnice, katerim O Živku Topaloviču pa je terjem, in da ima Jugoslavija plačuje zvezna poštna uprava pojasnil Sava Kosanovič: "Sta tudi vso moralno pravico zahte-nad 24 milijonov dolarjev let- ra dobričina • • Živku se je za- vati odškodnino od Italije, dasi
zdelo, da mora biti z režimom je ne bo dobila. Ameriška in an-iiT Draža Mihajlovič mu je po- gleška vlada sta se namreč od-delil odličen titel borca "v šu- ločili, da je Italija ne bi mogla mah in gorah" Jugoslavije za plačati. Rusija vztraja, da to si-kralja in njegovo demokracijo, eer ne drži in jo zahteva, men-S tem je svojo revolucionarno 1 da nalašč, da nagaja reakcionar-
žbe. Ako hočeš poslati pismo z
letalom sedaj, je poštnina višja najmoenejše kot pa za pisma
prvega razreda, ki jih prevažajo železnice. A če bi dobile aeroplanske družbe vso pošto prvega razreda, potem bi višja poštnina za pošiljanje v letalih odpadla. 2eleznice se boje nevarnosti, da bodo res ob te milijone dohodkov, pa delujejo !
gleški načrti za ustanovitev L-'"* ^^jf	prVe*f
kozvanega zahodnega bloka s	°S,ane P,lh0V m0n0P°l
tem še ne bi bile onemogočene,	-^—-
toda upanja na popolno nadvla-1 „Pej| |aJl k,rjlvl|na do v Sredozemlju bi splavale pot.- Meni ,e pa «di vloga satlrid dokončno po vodi.	nefa psa hvaleinejša, kakor pa vlo-
Tudi notranje mvnovesje sil ga patrlotlčne kamele- Rodn Roda
♦♦•I II t I♦♦♦♦♦♦♦4«♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦4#♦♦♦•♦♦♦♦♦4
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
i ADRIA PRINTING CO. 1
Tal. MOHAVVK 4707
1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL. j
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
Zamenjajte zgorele žarnice za nove. ki vam bodo dale dovolj in dobre razsvetljave — po celi hiši. Udcnite jih vsepovsod Zgorele žarnice prinesite v najbližjo Public
Service prodajalno ali pa na njene pooblaščene zastopnike Zamenjajte -|ih! Nabavite si dovolj novih za vse potrebe,
Denite novo žarnico v vašo obedno sobo, v shrambo, na stopniftCa in v podstrešje klet, in imejte jih vedno nekaj na "razpolago".
Navadne zgorele žarnice (označene "S P" of N. I " ali ' Renewal Servirt^je lahko zamenjati brezplačno; druge pa proti malemu na-
plačilu.
INOIS
Žarnice vseh velikosti zdaj lahko dobite v bližnji Public Service prodajalni ali pri pooblaščenih zastopnikih


Iz SANSovega urada
3935 W. 26th St., Chicago 23, ILL.
RAČUN ZA NOVEMBER IN DECEMBER 1945
Bilanaca v banki dne 31. Ročna blagajna
oktobra 1943.
18.096 84
5 83
DOHODKI (za politično akcijo S^NSa): fct. 1, Detroit, Mich. ...
2. Chicago, Illinois .	........
6. Ely, Minnesota ...............................
8. West Newton, Pa. " 12, West Aliquippa, Pa.
15, Springfield, Illinois " 22, Midway, Pa 24. Virden, Illinois 27, Arcadia. Kansas .... .	.
" 30, Sharon, Pa. " 35, Gary, Indiana
36, VVaukegan, Illinois
" 39. Cleveland, Ohio ...................................
45, Shcboygan, VVisconsin	........'
M 47, Pueblo. Colorado_____________
48,	Cleveland, Ohio
49,	La Salle. Illinois .......................
53,	Johnstown, Pa.............................
54,	South Chicago, Illinois .................
" 59, Brooklyn, N Y.
67. Los Angeles, Calif....................
.76. Pueblo, Colorado ................................
83. Walsenburg, Colorado ........................
" 86, Elizabeth, N. J. ...	............. ..
" 90, Kirkland Lake, Ont„ Kanada ...........
91, Chisholm. Minnesota ................
94, Hostetter, Pa.................................. ..
98, Export. Pa.......... ..........................
101, Greensburg, Pa...................................... .
101, Forest City, Pa.	..........
" 106, Euclid. Ohio ....................................
" 107, Gallup. Nevv Mexico	..............
DruStvo št 210 SNPJ, McKees Rocks. Pa........
Društvo št 240. SNPJ. Bentleyville, Pa. :.... Društvo št 386. SNPJ. Library, Pa Društvo št 388. SNPJ, Pursglove, W Va.
Društvo št 403, SNPJ. Tacoma. Wash. ............
Skupne podružnice SANSa in Progresivne
Slovenke, Clevaland, O. .......................
Fed. društev SNPJ za zapadno Penno ................
Centralni odbor podružnic SANSa, Chicago, 111.
Istarski družabni klub. So. Chicago, 111. ...........
Frank Maček in družina. Moon Run, Pa...............
Helena Kušar, Berwyn, 111.......'...«.........................
.John Osredkar. Sanborn. Wis...............................
Frieda Tarson, New York, N.Y. (po Gl. Naroda) Mrs. A. Justin, Valley, VVash. (po Glasu Naroda) številka 25, Fort Pierce, S D (po Glasu
Narodai ...................................:................
Mary Omejc, Valley, Wash. (po Glasu Naroda)
Fred A. Vider. Chicago, 111. ,.......... ......
•Slov. dram. klub Zora", Pueblo, Colo.............
Joseph P. Kristan, Chicago; HI.
Rar.ni manjši prispevki .........................................
DOHODKI (za pomožno akcijo VVRFASSD):
fct. 1. Detroit, Michigan ................................... S
6. Ely. Minn. (Jugosl. narodni dom)
" 12, West Aliquippa Pa ........................
18. Sheboygan. Wis.........................................
" 24. Virden, 111..................................................
" 30, Sharon, Pa.................................................
" 33, Bridgeport. Ohio .......................................
" 36, Waukegan. 111. ...............................................
" 39. Cleveland. Ohio .......................................
48. Cleveland. Ohio ......................................
50,	Denver. Colo...........................................
" 53. Johnstown, Pa...............................*...........
" 56, Milwaukee, Wis.......................................
' 74, Sheboygan, Wis..........................................
" 90, Kirkland Lake, Ont., Kanada..................
91, Chisholm, Minn........................................
" 94, Hostetter, Pa...............................................
" 96, Auburn, 111................................. ............
" 97, Newark, N. J...........................................
" 98, Export, Pa..............................................
" 99, Luzerne, Pa.................................................
" 102, Forest City, Pa...........................................
" 106, Euclid, Ohio ....................................
Prispevki za pomožno akcijo poslani na SNPJ
fct. 50 SNPJ, Clinton. Ind. ............................
' 91 SNPJ, Johnston City, 111..........................
" 237 SNPJ, Conneaut, Ohio ..............................
" 240 SNPJ, Bentleyville, Pa.............................
M 266 SNPJ. Muskegon Heifhts. Mich...........
' 356, SNPJ. Benld, 111
" 388 SNPJ, Pursglove, W Va.........................
" 398 SNPJ, West Brownsvile, Pa.....................
" 476 SNPJ, Salem. Ohio .......................
Krožek št. 10. SNPJ, Salem. Ohio.......................
Postojanka JPO-SS št. 4. Sheboygan, Wis. . Postojanka JPO-SS št. 39, Coverdale, Pa. Centralni odbor podružnic SANSa. Chicago, 111.
Progresivne Slovenke. Cleveland, Ohio ..........
Centralni odbor podružnic SANSa. Cleveland, O. Joseph Janeš. Neelyville, Mo. (nabral med _
tamkajšnjimi rojaki) ................................
I star ski družabni klub, So. Chicago, 111. Federacija SNPJ za okraj Westmoreland, Pa. Math. in Anna Lomshek, Cherokee. Kansas I. čehoslovaški izobraževalni klub, Salem, O,...
Helena Kušar, Berwyn. 111.....................................
Matt Saitz, Berwyn,Ill..........................................
Jacob Zupan, Berwyn, 111.......................................
Minka Alesh, Chicago, 111...............................«
John Borse, Chicago, 111................................. •
Mr. A Mrs Gratchner, Chicago, III..........
Betty J. Sears, Chicago, 111.....................................
John Dekleva, Somerset, Colo...............................
Math. Karnely, Someriet, Cok)...............................
Jack Tesovnik, Roundup, Mont.............................
Dr. Slavko Zore, VVashington. D. C.......................
John Pintar. Hurson, Wyoming .............................
Razni manjši prispevki ..........................................
$ 18.062 17
$ 3.832 91
150 00 5.50 30 50 25.60 13.50 25 00 25 00 12.07
14	00 50 00 10 00 64 70
500.00 2.00 10.00 500 00 33 25 100 00 29 00 20.00 12 00
2	89 8 00 6 00
61.00 20 00 16 00
8	30 7.50
25.00 260 00 20 00
15	00 10 00 10 00 39 00 12 50
1,000.00 100 00 350 00 70.00 25 00 20 00 20 00 20 00 20 00
20.00 5.00 5 00 5 00 4 50
9	60
1,144.00 100 00 133.05 13.00 16.00 100.00 323 25 6.50 500.00 500.00 650.00 240 00 258 23 50.00 885 188 80 16.00 11.00 44.00
3	00 19.00 75 00
500.00 4,417 02 98 05 5.00
49	00 20 00
6.00 38 00 14.00 51 00 25.00
50	00 1.000 00
100.00 710.00 500.00 800 00
211 oa _
70.00 50.00 50.00 25 00 25.00 5 00 5 00 25.00 10.00
5 0».....
10 00 1000 •10 00 5.00 5.00 5.00
8 75 $13,961
PROSVETNA MATH A
Ju^Ntovaiiivke ^orialUlirne rxv/v
2301 S. Lawndale Ave.	Chicago, Illinois
ODBOR:
Frank feaen, Etbin Kristan, Ivan Molek, Joseph Oven, John Rak, Charles Pogorelec, tajnik.
SEZNAM PODPORNIH DRU- 16», Conemaugh, Pa. — Tajnik i Federacij« SNPJ, Clevelaad, O. —
Tajnica Josephine Tritnik, 1116 E. 71st St. (3)
ŠTEV VČLANJENIH V PROSVETNI MATICI
MRS. ROOSEVELT in Barbara Raecolin ter Eugene Santiugo—rba »o šest let stara. Slika je bila sneta v kampanji za jugoslovanski relif.
Popravilo adresografa Voštnina"
Seja izvrSevalnega odbora /opisnik (za september) •>eja Združenega odbora *eja pomožne akcije VVRFASSD Shodi -1--—-
Subvencija združenemu odboru Sicupni izdatki za politično akcijo, itd »oslano na VVRFASSD za pomožno akcijo
Skupna izplačila
Bančna bilanca 31. decembra 1945 I^očna blagajna 31. decembra 1045
6 93 100.09 97 50
10.00 ati 30 229.20
2.000.00
$
3,833,62 17.488 85
S 21,322 47
14.510 16
23.45 14,533 61
$ 35.856 08
PREGLED
Skupni dohodki za politično akcijo SANSa	od
6 decembra 1942 do 31. decembra 1945	S 74.648,82
Skupna izplačila v isti dobi	t>0.11r>.2i
Preostanek*
$ 14 533 t. *
Skupni dohodki za pomožno akcijo WRFASSD
od 1 oktobra 1944 do 31. decembra 1945 $116 218.25 ;>dposlano za pomožno akcijo do 31. dec 1945 116.218 25
Preostanek
Mirko G. Kuhe), tajnik.
000.000 00
Vineent Cainkar. blagajnik.
V. DOROSEVIČ:
RADOVANJE V PEKLU
..t
IZDATKI:
Najemnina urada ...........................
Razsvetljava urada .........................
Čiščenje urada (5 mesecev) ........
Plača tajnika (devet tednov) . Plača pomočnika (deset tednov)
Izredna pomoč ...........................
Telefon in telegrami .....................
Tiskovine
Kkapre* ...............-..........................
Naročnin* .......................................
Pisarniške potrebščine
Publikacije .......................
100.00 2 00 15 00 262.80 314 50 13 00 22 03 125.00 2 00 2 94 35.13 390 00
.00 $35.856.08
Sence stopajo druga za drugo pred vsemogočnega Alaha in vse žele isto:
"Paradiž!"
Nekateri — za sebe
Drugi — tudi za svoje sorodnike.
Tretji — šc za svoje prijatelje.
In Alah odgovarja vsem:
"Bodi!"
In pri t™ si misli in žalosten premišlja:
"Nikogar ni, ki bi poprosil za svojega sovražnika."
Tedaj pa sc mu približa senca Arutijana iz Bakuja.
"Česa želiš?" vpraša Alah.
"Imam sovražnika. Zenijan mu pravijo," odgovori Aruti-jan.
"Kaj? Za svojega sovražnika hočeš prositi?" In obraz Alahov »e je od veselja razsvetlil.
"Da," je potrdil Arutijan. "Pošlji ga v pekel! Izkaži mi to veliko milost!"
V tem trenutku pa stopi druga senca pred Alaha. Senca Ze-nijana.
"Kaj želiš pa ti?" vpraša Alah.
"Bodi milostiv, o Alah in pošlji Arutijana v pekel! Ničesar drugega ne želim!"
Alah da znamenje in Šejtani zgrabijo Arutijana in Zenijana ter ju odpeljejo v pekel.
Ko konča Alah s sprejemom senc, ga je popadla žalost.
"Danes so vsi, celo največji grešniki, v paradižu," je rekel k svojim angelom- "Samo dva nesrečneža iz Bakuja morata goreti v peklu. Žal mi ju je. Ali kaj, tako sta hotela!"
In pošlje Alah angela v pekel, da pogleda, če se ne da kaj ukreniti.
Angel se vrne s povošenimi perutmi in javi:
"Zabavata se! Veselita se! Ra-dujeta se!"
"Kaj? ... Veselita se, zabavata in radujeta?" je ponavljal Alah ves začuden.
Angel pa poroča:
"Ko so vrgli šajtani Arutijana v vreli kotel, je zakričal, ali koj 9e je premagal in vpraSal:
"Kje je Zenijan?"
Ko je zagledal Zenijana v žareči ponvi; je začel kričati ves vesel, ves vzradoščen in se smejati:
Tako! Tako ... Le krepko!. .. Le podkurite! .. Močno!..
Zenijan se je zvijal v žareči ponvi, vendar je vprašal: "Kje je Arutijan?"
In ko ga je zagledal v vrelec* kotlu, jc začel kričati ves »rečen in se smejati:
"Krepko, krepko!... Tako! .. Močno, le podložite, da bo vroče, da bo cvrlo!.. •"
In zdaj se ves čas radujeta in smejeta. Arutijan je srečen, ker kuhajo Zenijana, Zenijan je srečen, ker cvrejo Arutijana... In ne želita si nič drugega. Vidiš, o Alah, tako se je zgodilo nekaj, česar celo tvoja modrost ni mogla predvideti: Ljudje se radu-jejo v peklu " Alah se nasmehi ja in reče: "To so svoje vrste ljudje, ti ljudje iz Bakuja!"
In je dal narediti v peklu poseben oddelek-
"Za ljudi iz Bakuja," je rekel. "Naj se tam radujejo. V Bakuju se gotovo niso mogli."
Ko so ljudje v Bakuju zvedeli za to, so vzdihnili: "Ako nam hoče Alah nakloniti svojo milost, naj še določi, da se mora pekel kuriti z nafto. Tako 3e bodo cene nafte (petroleja) lahko dvignile vsaj za 50 odstotkov."
(Iz ruščine prevel Iv. V.)
i
PRISTOPAJTE K	*
; SLOVENSKI NARODNI : PODPORNI JEDNOT1
> NAROČITE SI DNEVNIK
i

99
Slan« ta celo Itlo $6.00, • pol leta $3.00
Ustanavljajte nova društva. l)e«et članov (tc) Je treba ia novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je;
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO 23, ILL.
Resniea živi v kleti; zmota sedi na 'pragu. — Austin 0'Mal-
ley.
lilas Hrezovšek, Ho* 74.
št. 192, Milwauke«, WU. — Tajnica Mary Vasil, 814 W VValker St.
(4)
St. 19.?, VVillard. Wis. — Tajnik
Martin Kem, R. 1. St. 206, CroM, Kans. — Tajnik John Shular, ItR 1, Box 162, Arcadia, St. 244, Kajrlor. Pa.—Tajnik Anton, Žagar, RK1> R<>x .17. >V Krady. | St. 254, Bon Air, Pa.—Tajnica Syl-via Skedel, R. D. 2, Box 182, Johnstomn, Pa. St. 258. Bellaire. O. — Tajnik George Vucelieh. 427 VVeat 43r<i St.r 5hadyside, O.
fet. 262, Farrell, Pa. — Tajnica Franees Gorenc, 925 Cedar Ave., Sharon, Pa. St. 264, Cleveland. Ohiu. — Tajnik Charles Zakely, 3540 W G3rd St. (2)
St. 267, Kemmerer, W — Tajnik
Anton Tramik, Box 161, Dizmond-ville, Wyo. St. 26», Ely, Minn. — Tajnik Jacob
Kun-tclj, Box 523. St. 282, Little Falls, N. Y.—Tajnik John Stcrzinar, 9 Levvis St.
St. 2£7, Bur~ettstown, Pa. — Tajnik Fraiik Laurich, 10 Linn Ave. St. 295, Bridgeville, Pa. — Tajnica
France? Oblr.k, 9-21 McLaughlin P.d, St. 299, VVa.senburg, Colo. — Taj
niča Louisc Zupančič, 328 Penn Ave
St. 300, Braddock, Fa. — Tajnik Anton Rozanec, 1400 Wolf Ave., N.
St. 312, Cl:veiand. O. — Tajnik John Strancar Sr., 716 E 159 St. (10)
St. 318. Bag galejr, Pa. — Tajnica Theresa Matko, 404 Depot St., Latrobe. Pa.
S. N. P. J. II. I. Chicago, lil—Tajnik Milan Medvelek, 2610 So Lavvndalo
Ave (23)
St. 2, La Salle, III. — Tajnik Fred
Vla Mi, 25 VV>«tclox Ave., Peru,
lllinoi*.
it. 3, Jahn«town, Pa.—Tajnica Mary Vidmar, 301 Boyer St.
5, Cleveland, O. — Tajnik Ludvik Mf#ve«ekA 6409 St. Clair Ave.
(3)
St. 6, Morgan, Pa. — Tajnik John VVirant, Box 283. Bridgeville. Pa. il. 8, So. Chicago, III. — Tajnik Joseph Vucich, 2924 Ewing Ave.
t. 10, Ročk Springs, VVvo. — Tajnica Rojc K. Omeyc, 1313 Clark
Street.
5t. 13, Bridgeport, Ohio. — Tajnik
Jose;ih Snoy, RFD 1, box 7.
St. 14, NVaukegan, IH.—Tajnik Frank Bruce, 1015 McAllister Ave., No
Chicago, 111. St Ki. Milwaukee, Wi». - Tajnik
Frank Pt : kt». x;\/ W. National Av 7.
(4)
St. 21, Pa?bio, Colo.—Tajnica Rose
Radovich, 108 Rice St. ftt. 28, Cleveland. O.—Tajnik Anton VVapotich. 892 E 73 St (3)
St. 29, Tboma., W. Va.—Tajnik Len-hart VVerdinek, Box 1.
St. 33. Ambridge, Pa.—-Tajnik Anton Zit*rna. 205 Locust St.
i
St. 34, Indianapolis, Ind. — Tajnik Frank Sabotin. 961 N Haugh St.
St. 35. No. Braddock. Pa.—Tajnik
Louis K«ri*h, 1902 Johnston St. .	-r • m t
...... ...	1 .. ^ 5«. 321, VVarren, O. — Tajnik Joseph
3«, VV.Ilock. Pa. — Tajnik Geo j Ja 148 4th St s w 1
Jance. Box 43	Sf 325 Gowanda N Y _ Tajnica
St. 39, Chicago, lil. — Tajnik Johni Msry Stibil, 39 Palmer St.
Potokar. 2610 South Ridgeway, St 333 Blmine Q _ Tajnik Mike
Avc	Smerdel, Box 02.
St. 42. Shebovgan. Wis. — Tajnik St. 344, Sbeboygan. Wi». — Tajnik Frank Jamnik. RFD 3.	Leo Miloj»tnik, 121T> Alab&ma Ave.
St. 44. Conemaugh, Pa. — Tajnik St. 358. Pouer Point. O. — Tajnik Frank Mele, Box 87. Parkhill. Thomas Mrcina. Box 16.
Va'	1 St. 388, Pursglove. VV. Va. — Tajnica
St. 47, Springfield. In. — Tajnik Rose Selak, Box 214, Star City. John Goršek. 319 W Elliott Av. \V. Va.
St. 49, Girard, O. — Tajnik John St. 407, VVindaor Heighta. W. Va. —
Tancek. 401 E. Kline St.	i Tajnik Frank Kolenr, Box 3,
St. 53, Cleveland, Ohio. — Tajnik j SI. 432, VVilkes Barre, Pa. — Taj-
»-----L r. ... _	ni|j Charles Kraintz. 52 VVilson
Street.
La^lje si je lopovu napravili bogastvo kakor pn ga je zapraviti kot ucntlcman. — Colton.
Joseph F. Du) n, 15605 VVattrloo Road. (10)
f»t. 56. New York Cit.v, N. Y. —
Tajnik Anthony Cvetkovich. 983 Seneca Ave. Brooklyn 27,
St. 59. De Pue, lil. - Tajnik John
Zuffich* Box 396. St. 64. VVeat Newton, Pa. — Tajnik
John Kobe, RFD 1, Box 117. St. 69, Eveleth, Minn.—Tajnik Louis
Ussar. 107 C/arfield St. St. 81, Red Lodga, Mont. — Tajnica
Mary Erznoinik, Box 753. St. 82. Johnatown, Pa. — Tajnik
Frank Chuchek, 442 Oho £t. St. 87. Herminie. Pa. — Tajnik Anton Zornik, Box 202.
St. »8, Moon Run, Pa. — • Tajnica
Jerica Gorjup, Box 204. St. 89. Midwav. Pa. — Tajnik Johi Just. Box 22.
St. 98. La Salle. III. — Tajnik Leo
Zevnik. RFD 2.
St. 102, Chicago, lil. — Tajnica Minka Alesh, 2124 S. Pulaski Rd.
(23)
St. 104, VVeat Alli«, W»a. — Tajnik Jos Turk, 954 So 58th St. (14)
St. 106, Imperial. Pa. — Tajnica Ma-
ry PoUak, Box 324.
St. 110, Chisholm, Minn. — Tajnik Frank Jenko, 411 4th St. 8. W.
St. 118, Pittaburgh, Pa. — Tajnik
Joe Hrvatin. 5419 Butier St.
St. 119, VVaukegan. III. — Tajnica
Anton a Bczek, 1124 Jackaon St., No. Chicago, 111.
St. 120. Gallup. N. Mem.—Tajnik Anton Gantar, 208 W. Princeton Are.
St. 121, Detroit, Mich. — Tajnik Joe KoršiČ, 1947 Florence (3).
St. 124. Foreat Cltjr, Pa. — Tajnik
Louis Sasso, Box 877,
St. 126, Cleveland, Ohio. — Tajnik
John J. Gabrenja, 22010 Ivan Ave. (17)
St. 137," Cleveland. O. — Tajnica Josie Zakrajftek, 7803 Cornelia
Ave. (3)
St. 13». Strakane, Pa. — Tajnik John 2igman, Box 221.
St. 142, Cleveland. Ohio. — Tajnik
Frank Sustar*i*, 15726 Holines A v. (10)
St. 143. East Helena. Mont. — Tajnik Frank PerHch, Box 327.
St. 434, Arma, Kana. — Tajnik Martin K ruši č, Box 144.
St. 449, Cicero, lil.—Tajnik Frank Margolle. 2139 S 58th Ave. (50)
St. 450, Euclid, O. — Tajnica Mary Dodic, 977 E. 239th St. (17)
St. 476. Salem, O. — Tajnik Frank Hrvatin, 510 Aetna St.
St. 477, Cleveland, O. — Tajnik Gašper Segulin, 10709 Prince Ave. (5)
St. 518, Detroit, Mich.—Tajnik Frank Tehovnik. 5657 Celeron St. (9)
St. 520. Cudahy, Wis. — Tajnik Frank Borstnar. 3648 E. Bar-nard Ave.
St. 559, Chicago, III. — Tajnik Do-nald Lotrich. 2610 So. Lavvndalc Ave (23)
St. 562, Barton, O. — Tajnik Joseph Skoff. RFD 4. Box 119-A, St Clairrville, O.
SI. 564, Detroit, Mich. — Tajnik Chas. Kaitner, 442 Puritan. (3)
St. 569, Fontana, Calif. — Tajnik John Pechnik. RFD 3, Box 869
St. 643, Girard, O. — Tajnica Mary Maček, R.F.D. No. 1.
»t 721, W. Aliquippa, Pa. — Tal-nica Kay Derglin, 138 Main Ave.
SI. 748. Cleveland, O. — Tajnica Josephine Terbizan, 14707 Hale Ave (10)
Kanaaaka Federacija SNPJ, Pitts-burg, Kana. —- Tajnik Joe Bratko-vleh, R. R. 1.
Federacija SNPJ, N. E. Ohio. — Tajnik Lovrenc Frank. 38 W. 14th Street. Barberton. Ohio.
Federacija SNPJ Fajrette in Green County, Pa. — Tajnin Antan Skvarch. Box 391, Vestaburg, Pa.
Federacija SNPJ aap. Penna. — Tajnik Jacob Ambrozich, R. 1, McKees Rocks, Pa.t
Federacija SNPJ E. Ohio in Pa. — Tajnik Frank Rezek. 167 Trum-bull Ave., Girard, O.
Federacijo SNPJ, Milwaukoe, W»a. —
Tajnik Frank Primozich. 1424 VV, Mineral St. (4)
Federacija SNPJ, Vfreatmoreland. Pa.
Tajnik Anton Zornik, Bos 202, Herminie, Pa.
\ St. 147, Cleveland. O. — Tajnik Leo- F.. „Npj ?| ti.rd Po.l».k. UU E. l«»th S,.

(10)
St. 153, Youngfttown. O.—Tajnica IIMen Fabian. 69 Richview Ave
Si. 158, Euclid. Ohio. — Tajnik John
Ivancie. 20H00 Millcr Ave. (19)
RFD 1, Box 52, Bellaire. O.
Federacija SNPJ, Chieago. III. —
Tajnik Frank Aleah, 2124 S. Pulaski Rd (23)
ca? Poskusite, morda (a pridobita!
Federacija SNPJ, Minneaota.—Taj-• nik Max MarU, Box 166, Buhl, Minn.
J. P. Z. S. St. 1, Mihvaukec, Wis. — Tajnik Frank NatlaCen, 700 VV. National Ave. (4)
it. 3, VVest Allis, VVis. — Tajnik Anton Kastigar, 1363 S 72nd St. (14)
U. 19, Milvvaukee, VVis. — Tajnica Josephine Slap.iik, 814 S. 14th Street. (4)
S. D. Z.
It. 1, Cleveland, O. — Tajnik An-thony J. Tomse, 1162 Hayden Ave. (10) St. 2, Cleveland, O. — Tajnica Josephine Petric, G617 Bonna Ave. (3)
St. 3, Cleveland, O. — Tajnik Steven Lunder ml., 1411 E 51st St. (3)
5t. 6, Cleveland. O. — Tajnica Albina Vesel, 877 E. 185th St. (19)
\t 23, Cleveland. O.—Tajnica Ma-xy Durn. 15605 VVaterloa Rd. 410) St. 34, Cleveland, Ohio. — Tajnik John Taucher. 9818 Elizabeth Ave. (5)
The Maccabees Carniola Tent No. 1288, Cleveland, Ohio. — Tajnik John Tavčar, 6409 St. Clair Ave. (3) »
PROGRESIVNE SLOVENKE
Kroaek at. 1. Cleveland. O.—Tajnica Mary Vidrich, 15718 Grovevvood Ave. (10)
Kroaek it. 2, Cleveland. O. — Tajni ca Mary Zakrajšek, 1038 Addison Road. (3)
SAMOSTOJNA DRUŠTVA
Slovenako podp. društvo, Moon Run,
Pa. — Tajnik Anton Pintar, Box 204.
Sam. podp. drua. "Edinoit", La Salle, III.— Tajnik John Furar, 1101 First St.
•Sokor, W. Aliq.-;ppa, Pa. — Tajn k
Louio Gerzel, 334 Erie Ave.
KLUBI J. S. Z.
St. 1, Chicago, lil. — Tajnik Chas. Pogorelec, 2301 S. Law;-Jjilc Ave. (23) , „
St. 11, Bridgeport, O. — Tajnik Joseph Snoy, RJ-D 1, Box 7. St. 47, Springfield, lil. — Tajnik Jos.
Ovca, 1841 So. 15th St. St. 49, Collinwood, O. — Tajnik An-dy Bozich. 1268 E. 169 St. (10)
St. 114, Detroit. Mich. — Tajnica Anna Klarich, 12513 Maine (12). St. 118. Strabane, Pa. — Tajnica Franees Bartol, Box 275.
St. 175, Moon Run, Pa. — Taj.iica
Jennie Jerala, RFI) 5, Box 443, Crafton. Pa,
St. 222, Girard, O.—Tajnik Andrevv Krvina, 832 Lavvrence Ave.
KULTURNA DRUŠTVA IN ZBORI, VČLANJENI V PROSVETNI MATICI
Soc. pevaki abor "Zaria", Cleveland«
O.—Tajnica Alice Vidmar, 1115 E. 68th St. (3)
Soc. pevski abor "Svoboda", Detroit, Mich. — Tajnica Mary Studak, 17226 Brush St. (3) Pevski odsek A. S. Z., Shebovgan,
Wis. — Tajnica Johanna Mohar, 1138 Dillingham Ave.
Pevski t bor "Jadran", Cleveland,
O. — Tajnik Frank Bitenc, 2004 Nelawood Rd. (12)
Dramsko druatvo "Ivan Cankar", Cleveland, O.—Tajnica Antonette Simčič, 1091 Addison Rd ,3)
Dramaki klub "Slovenija", Barberton, O,—Tajnica Pauline Knaus, UU VVoostcr R<1. W. Dramsko druitvo "Soča", Strabane, Pa. — Tajnik Ignac Bradač, Box 22
Gospodinjski odsek S. N. D., VVaukegan, III. — Tajnica Antonia Bczfrk. 1124 Jackson St., No. Chicago, III.
2enski aadruini odsek, VVaukegan,
II].«— Tajnica Mary Pierce, 843 McAllister Ave. 2enski odsek SND, Detroit, Mich. — Tajnica Mary Glad, 1833 Puritan. (3)
Slovenski delavski dom. Sharon, Pa.
— Tajnik Frank Kramar. Box 241, Farrell, Pa. l«ob, in Bahav ii dom. Librarp, Pa. —
Tajnik Nick Triller, Box 121. Čitalnica S. N. D., VVaukegan, lil. — Tajnica Anna Mahnich, 624 Heliu-holz Ave.
Čitalnica S. D. D., Co||inwood, O.—
Tajnik Anton Jankovich, 14214 VVestropp Ave. (10)
OPOMBA. ~ Tajnike včlanjeni* organi sati j prosima, a ko za/mzijt kako /tojnoto 9 naslovih, naj to npm rote tajnUtVH Proevetne n»atice, da i o v bodoče ;*» pravi.
Kako je g vatim inancem, sosedom. prijateljem? Ste m a kdaj pri porafitl. da naj «1 naro*i Prnletar
A Yugoslav VVeekly Devoted to the
Interest of the Workers •
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONVVEALTH
A SOCIALIST INTERNATIONAL-AND VVARI MR. H0FFMAN'S REASSURNG FORECAST I IN THE WIND
We note that the Socialist Party of the United States has gone on I "Big Business Executive Insists Reconversion Is Makinr record favoring the reconstruction of a Socialist International—com-1 Amaiing Progress; No Occasion to Get Hvsterical o*er Strikes
posod of Labor and Socialist Parties fighting for Democratic Socialism.! On several occasions LABOR has pointed out the unfortunate As a section of the national organization we approve that aetion.' tcndency in some quarters to over-emphasize the importance of strikes What we want to say now is not intended as a quibble, but as a We retum to the subjeet because the first page of practically evedy precaution. It has to do with the attitude on intemational war which Jaily newspaper sereams that work stoppages are "paralyiing recon-a Socialist International should take.	version" and that only the prompt pasage of anti-union lavvs ran save
VVe dont believe unyielding opposition to support of war should us from serious consequences
LOANS TO ENGLAND
FROM TIIE NATION
OUR SPECIAL AGENT for UNO affairs swears this story is true. Before the United States de-legates left for the UNO conference they asked the British embassy in VVashington whether there would
on the
be one of the testa of fitness hr membership ,n any Socialist Party or That there si very little reason for this hysteria is demonstrated by! be any customs restic »o,L ;n an International of Socialist parties. VVe say this now. not because vve , statement issued by Paul G. Hoffman. Needless to say, Mr. Huffman I bsgJaL thev to^k AUeT consui are oneof those who is ready to scrap our concept of universal vvorking-! ;s not "a trade union agitator." He is president of the StuJebaker Ccr-
VVaik straight up to trouble, look it right in thc eye, then lick it.

vlass brotherhood at the drop of a capitalist politicians hat, but be- poration and also chairman of the Committee for Economic Develop-cause experience compels us to believe that no group can write a code ment.
of aetion in time of war without at the same time providing the ročk	♦ • •
upon vvhich Socialist Parties and Socialist Internationals will split.	Mr. Hoffman says that reconversion is aimost 90 per cent completed
We believe that very few Socialists will disagree with u»—or with n many sections of the nation. The situation in New York state is parti-the late President Woodrow VVilson—when we assert that the capitalist! ,ularly gratifying. There, according to Mr. Hoffman, reconversion is economy is the fertile field in vvhich wars are sown and harvested. VVe fully 90 per cent completed and industrv is planning on producing 42 ali believe that capitalism breeds vvar, that class exploitation and the per cent more goods than in 1940.
necessity of markets in a vvages and profits economy are to war as Being possessed of unusual foresight. Mr Hoffman is not satisfied cause is to effeet.	, with even that goal
Very vvell, than, let us say just that. But don't lets presume to alter -Jobs must be provided for several million stili to come out of tht j cant understand why the United the aetion of CIO President Philip Murravtoreducing thVdemands of thc lavv ot cause and effeet or to abndge its funetions to suit our desires. j armed service*." he says. "Once vve have attained a satisfactory emplov- I Nations ever passed over the Mid '.he steeUorkers from an inerease of 25 cents per hour to one of 19' The fact is that we just can't make anything more than that stick. By ment situation. after reconversion and demoblization, vve must devoU i dle W( st in ehoosing a permanent rents and delaying the steelvvorkers' striko for a otriod of one w~»k oemanding the impossible vve provide in advance for our ovvn disinto-, cur full energies to maintaining it.	' *»te. The Indianapolis Star" ot lt is not our des.re or intention to criticize Mr Murray in thk par-'
gratl^n-	' "It i* one thing to attain a high level of employment, and .it is December 30 said the eommision; ticular instance. VVe are vvilling to concede that he vvas usina his l^t
In one sense. which appears very real to us, vvars are right - another thing to maintain it."	obviously hadnt realized one ad- Judgmcnt and even that his aetion vvas the vvisest that-could have been
under capitalism; as right as it is for a man vvho jumps from a tali It is gratifying to. find a Big Business" executive talking in this	^ the section: "The per-j taken under existing circumstances
ouildmg to be crushed to death on the pavement belovv. Socialists, >ensible fashion Americans made a great record during VVorld VVar II	of foreign-bom ptrpulalion What we vvant to say to the rank and filr of the United Steelwork
ting tne regulations, an attachc in formed them that the delegate* may bring an yamount and type of baggage they desire, except that in firearms they vvill be limited to one rifle and 500 rounds of am-munition per person."
Much has been vvritten and spoken about the $4,400.000,000 loan to Great Britain, and also about the $1*.523,000,000 stili ovved to the United States from VVorld VVar I debts of foreign countries
It seems only logical that ff vve have money to loan, that ve do o to help other nations—but there is no rhyme nor reason nor logic lo lcaning money to any foreign country at our ovvn expense.
If Britain, or France, or Russia, vvants mone.v and if vve have it to 'Oan, why not loan it at a rate of interest vvhich vvill pay off the billions of our ovvn debts—interest vvhich vve must pay to the holderj of vvar bonds? Uncle Sam pays interest on the money he borrovvs, the same money. incidentally, he vvould loan to any foreign povver.
Any foreign country vvhich cant see the logic of this isn't entitled to ask Uncle Sam for help—The Progressive Miner.	/-
AFTER StmVEYING Midvvest-ern editorial opinion on the UNO's decision to locate in the East, vve
VVHEN LABOR "F0LL0VVS THE LEADER
We knovv that. there are many steel unionists vvho feei led-dovvn bv
vvould have less justification for their cause if it vvere possible to con-| —it far surpasjed the best efforts of any other countrv—and vve seem is low and al'en »d™logies make -rs, and to American vvorkers generallv- is that Murrav s aetion tmue the present economy vvithout bnnging grief and threatening de- to be maintaining tl>e pace, novv that our enemies have been overthrovvn »"le impression on the majority,"| m line vvith the general policy follovved bv the maiontv of woi Struction to mankind—-------------------— -	------------------~~--Tht» Chhailo TriTmni' ' m»»r<»lv :i ,1«., «	.i__T-___t_n_ «_____ ..	J
We believe, too. that it should be one of our jobs to convince the common man that it is up to him fo vvork out his ovvn salvation; that he is responsible for the evils against vvhich most people complain but fevv people act; and that unless he accepts his responsibility and does the right thing about it he neither can nor deserves to escape the con-sequences of tolerating error.
vvas vvorker:'
The Chicago "Tribune" merely	.,;i dovvn through the Franklin Roosevelt era
grovvled that "the Un.ted Nations	Wt mean the policy of depending upon the president _ upon a
have dec i ded to. locate not in an	leader" to solve their problems and make their decisions lor them
American but in an alien seat."	it .hould be noted that Mr. Murray made his compromise after
THE VVHEEL HAS COME full	U conftrcnce with President Harry S Truman. Ali dovvn through the
Of course, the vvorkers are demanding more monev. Unless they more money, vve vvont have the market for the goods vve are urging ndustry to produce. Thafs as plain as the proverbal "noše on ydur face."
Wage demands always lead to controversis, sometimes sharp and cycle. Randolph Churchills syndi- Rt>CfcCVC,,t administration that vvas hovv vvorkers got their opinions and
By ali means, hovvever. let ali Democratic Socialists unite in an! *hort' »nd »ometimes bitter and prolonged. Every land vvhere men are cated column from Rome, publish- tC^ir j^If®^1* accepti?.g them from a President of the United States
intemational organization. It is needed as an instrument to unite the *riJt? h*S such c*periences. Therefore. there is no reason why we should <*d here Januery 2. led off vvith i
people of the vvorld in the light for a higher social and economic order *et l^dul1y e*cited about them	I 'fervent wish for	1^6"
Finally, in the opinion of LABOR. President Truman -is making that ltalian trans start running on
a mest commendable effort to vvin peace on the industrial front. Congress should aid him, not hinder him, and vve are quite sure that is vvhat Congress vvill do.—Labor.
But let us knovv in advance that, if vve lose that fight, vvars vvill again scourge humanity.—Reading Labor Advocate.
vvho frankly and repeatedly aserted that the salvation of the private-profit economy vvas his basic objeetive.
VVe never ceased to deplore the fact that labor vvas follovving a time again.	! eader rather than thinking and aeting independently. We eontended—
and stili do—that the Roosevelt objeetive should have caused labor to UNDERGROUND HUMOR i* break vvith him. But vvorkers either didn't think much about vvhat vve novv coming out of Palestine in the, vvere saying, or didn t think at ali. And so. vvith nauseating repetition. best tradition of the anti-Hitler vve heard the president lauded and savn him setting the pattern for the gags that used to filter out of oc- vvoikers of America.
cupied Europe. Heres the latest:; VVorkers vvho tolerated the policy vvhich made them follovvers o i The Judical" špirit in vvhich the House Committee on Un-American	"	Why ,s lhe British Labor Kovern- a leader aH those years should not be too harsh in their condemna-
Activities—successor to Martin Dies and Co.—is carrying on its labors The Ameri«n People simply have not such a bad memory that ment 1,ke a violin? Ansvver: "Be- tion of Mr. Murray novv. He is doing exactly vvhat almost ali of labor is vvell illustrated by the follovving chronological account of its recent ;hcy have for8«tten the last depression .. the huagrv millions, the cause it s held b>' tho lrft and Pl»> did vvhen he goes to the President of the United States instead of to
THE UN-AMERICAN COMMITTEE VVORKING IN OLD DIES TRENDS
Another Depression?
dealings vvith the Joint Anti-Fascist Refugee Committee.	brtadlines, the children and old pepole stricken vvith malnutrition, the
December 1. Ernie Adamson, counsel to the Un-American Com-	voun« men marked foreVer vvith bitterness and the fear of insecurity.
mittee, asks the Presidenfs VVar Control Board to cancel the Joint	1he mi«ratin« thousands vvho found nothing but a deeper hopelessness
Committee s license to collect and distribute funds for relief of refugees	ut J°urney's end- the shuffling, shamefaced, desperate unemploved ano
in Europe	their reproachful or stoical vvives ...
December 8. The Joint Committee receives a letter from Mr. Adam	And now we have been cordially invited by th< House of Repre-
son saving iA part: "In the interests of saving time I suggest that you	*entatives of the Congress of the United States to go through it ali over
permit one of our investigators to make a preliminarv investigation of	H*ain- when'> Beginning about 1949, economists and business men are
your organization to determine vvhether or not this committee is in-	r-,tim3ting
terested in your organization".	No» thanks. The so-called "high-employment bili" passed by the
December 10. The Joint Committee receives a subpoena to pro-	Houfe vvon t do. Either Congress and the Administration accept the fact
duce ali its books and records at a hearing of the Un-American Com-	that the American economy has grovvn so complex that depression must
mittee on January 23.	** planned against. to be avoided, or another and greater economic
Thus, after trying to execute a death sentence on an organization	^riais wil1 come to force us far down th<* road to Socialism —St. Louis
vvhose vvork for the relief of Franco's vietims is a maiter of public	l1°^"Dispatcli.
reccrds, the Un-American Committee novv vvishes to launch a fisnin j	-	_ ,
expedition in the hope of finding something that looks like evidence to
back the verdiet it has already reached. There is nothing surprising	Dama^I 0(>riAYIHK1C I ffnAr I fllAl
about these tactics. The Un-American Committee vvas created bv	W¥l11 "^vp^MI VUIIVAIUU9 kUlIUI UlVf
Represenlative Rankin to carry on just such political hatchet vvork	lt hfls taken 20 years to do it. The British Labor party is about to
i-gainst left and liberal organizations. VVhat is surprising is that even	repeal the Trades Disputes Act, put through Parliament in 1926 by
a conservative Congress should continue to tolerate in its midst a group	-onservative chieftains. including VVinston Churchill.
which. as Representative Ellis Patterson has said: "has violated every concept of American democrac^."—The Nation.
INFLATION - A SIGNIFICANT POINT TO FASCISM
The unions attcmpted to stage a general strike. It vvas a failure Thcir enemies seized the opportunity to put over a statute vvhich thcv vvere confident vvould "keep Labor in its plače" for an indefinite period.
One provision on vvhich Conservatives placed great stress had to do vvith political contributions. The old rule vvas -that if a member of a
ed on by the right."	his ovvn organization for a plan of aetion.
THE AMERICAN VETER \NS	We believe that the vvorking people of this nation—and especially COMM1TTE reported a big vveek thOS° Wh° are union member»—should lo^k to themselves at this time.
in the Januarv 1 i«sue of its bi-	We bel,cve the>' should recognize the mistake they have made. We bc-
monthly publicitv bulletin Legis	! !lCVf f?5 lhe future they shou,d charl thir own course a"d Pro-
lation signed bv President Truman	ceedpUnd" the,r °Kwn s eam _
liberalizing thc G.I. Bili of Right.	, T? *' W! ^ g ^ tired °f SCein8 worker5 sway^d a"d
.included several AVC recommen	the ideas of a defender of the private-profit economy.
dations; the Marine Corp, announ	.J*™! Z™ t0 umake the,ir own P,ans for the fllturp a»d t® insiil
ced acceptance of Nisei enlistments.	^^s lan Pohtical or economic. shall act according to
a result of AVC needling of the	^ . J ' . .. A . ,
Navy Department, and Bili Maud-	, , And that plan to be one that vvill not fit vvith the idea
lin signed up as a nevv member.	l^at an#°^nmg * assushould ^ bolstered by lavv in their claim to a
share of the vvealth that vvorkers create —Reading Labor Advocate
AN ARMY OFFICER vvho taught	_—
political vvarfarc to G.I.'s at a camp ♦in the Southvvest toid us about an examination he gave to 300 pros-peetive trainees. Part of the test
vvas a vvord-association affair. He	Leabor leaders of higii and lovv importance in the last several
«ays that the threc responses most	months have taken a keen delight in ripping Russia up and dovvn the
frcquertly scribbled in reaction to	hack on any and aH occasions.
the vvord "Russia" were "anar	There is no way to be sure that they are right or vvrong, but —
chists. " ' godlesness," and "free	r.ght or vvrong—their policy of denunciation of Russia is very, very
love." *	js iort sighted.
--VVhen Utopia reaches America—vvhen labor in America is perfect
THIS A UNION HAS DONE	! ~~when our «overnment is perfect—vvhen our people have ali the rights
On Denouncing Russia
union did not object to the proper union official, the political asscss- j f^e Columbia Tvpographical I ' nd pnvilcges guaranteed them under the constitution—vvhen there nent vvas valld. The 1326 lavv specificd that a political contribution; union. vvhich claims the proud rrr no P°vertV •tricken—when there arc no slums—vvhen there are
An article in "Labor Record," a Phiiadelphia publication, vvritter« by Elliot Carlton, makes some statements that deserve the atten-tion of the American people.
He says that inflation is a sign-post on the road to fascism.
He says that right novv vve are approaching that signpost.
If those statements are correct —and recent history appears to justify them — then it seems to me that the vvorking people of this nation (and "vvorking people" means practically everybody) should be sufficiently concemed by the menace that confronts them to study the general economic and
could not be collected unless the union member agrced in advance.
The Conservatives argued that vvorkers did not*wish to contribute assertion that inflation is here j to the Labor party, that they vvere being dragooncd by their leader j. novv. Money is losing value.	VVe hear the same talk in this country today. For a time the lavv did
Hovvever. the degree of inflation curtail *he Labor party's funds, but not enough to head off the great that has thus far been vvitnesscd victory of Iast year —Labor.
here is not great enough to cause	___________
the individual suffering and social
social situation and adjust their nomic and social dislocations pro-vievvpoints and actions to the task duce problems that a democracy of preventing inflation from de-1 cannot solve and make dietatorship
veloping.
I think it is of utmost importahce that vve should be absolutely honest vvith ourselves in consider-ing the imminence of inflation and of the super state that vvill come into' being as a result of it. I sub-mit that vve should think more about systems and basic economic lavvs, and less about people vvhose immediate economic interests are different than our own. VVe vvill be more likely to act wiaely if vve think less of ' vvho" and more of "vvhat" and "why.M
VVhat, then, is inflation, and vvhy does it happen?
chaos that vvas follovved by the HERE'S "PAPPY'S" rise of a super state in German v MEANEST ACT! after the first vvorld vvar. But vvhile Oscar H. Smith is blind. but he vve find comfort in that fact. vve manages to make a living by sell-are flirting vvith disaster if vve ing cigars and candy. He memoriz-smugly act as though the limit has ed the route from his home in been reached here in the United VVashington to his cigar counter, so States. We have some inflation be-j he could go back and forth alone cause vve have been accepting poli-1 Senator "Pappy" 0'Daniel (Dem cies that cause ita If vve continue Texas> has just evieted this blind to tolerate those policies vve are and aging man from one of the 14 fairly certain to have more ano apartments in the $40-room VVash-more and more inflation until eco- ington building p Daniel claims he

inevitable.
The "why" of inflation is the ex- route from there to his cigar stand
SVVEDEN SETS l GOOD EXAMPLE
Svvedcn had many trying expe-riences during the vvar and even novv is unccrtain vvhether her big neighbor, Russia, is friendly or hos-tile, but Svvedcn refuses to get j i t -tery. Instead, she makes bold plans for the future.
Opening the Rikstag. or Parliament, the other day, King Gustav said the national budged vvould not be curtailed, but funds heretofore set aside for national defense vvould be devoted to social reforms—$600-a-yer pensions for aged couples
distinetion of being the nation's oldest labor organization in con-tinuous existence, has celebrated its 131 st anniversary. Anyone vvho imagines vvorkers have not pro-gressed during that pcirod vvill find profitable reading in the story of the union's historv. •
Nineteen printers met in a friends home in VVashington to start the union. Nov u has 3,000 members. Those 19 printers got $9 for a vveek ot 84 hours. That vvas about ten cents an hour! Novv the minimum vvage fo» nevvspaper printers doing day vvork is 64 for a 35-hour vveek. The night shift mini-
lo bread lines and no unemplo.vment—alli in America, THEN and NOT UNTIL THEN, have vve any right to denounee Russia. or Iran, or Pata-gonia. or any other nation, big or little.
It is high time the kettle quit calling the pot black.
If vve don t like the way Russia runs her affairs, vve don t need to So to Russia to live. but that is no reason why vve can t deal vvith Uutsia. And that goes for England, or France, or Chinn, or any other nation.
For leaders have enough on their hands to clcan up their ovvn back yards—and so do industrialists and manufacturers and bankers and ali others—vvithout sticking their noses into some other v.ations back vard.—Thc Progressive Miner.

VVOULD TAX "CO-OPS' TO DEATH
Have you ever heard of the Na-
is so long and complicated he has to hire a guide to take him back and forth.
0'Daniel also evieted the other 13 tenants in the midst of the desperate VVashington housing shortage, but putting out the blind man
cess of dollars over the amount of goods that dollars buy.
zlt is perfectly true, as one capi-talist-minded columnist vvrote, that to stamp $2 on a one dollar bili vvill not make the ovvner of the bili any richer Doublfng the number of
dollars in every vvorker s pay en-1 wag his meancst P^rformance. ,velope vvould not make everybod> ' Pappy" has been subjeeted to able to buy twjce as much unless much critlcism because of these tvvice as much goods vvere pro- evietions that he novv protests he duced at the same time.	must have the building so he may
To put more dollar, in clrcul.- i Wt "P 8 ",nc home for vp,"»n» " tion without inereasing the amount	coune, no one accepts his
of real vvealth back of those dol alibi. Heretofore, "Pappy" has con lars vvill, inbnaeeded,ft5a5),timhm tended he needed the 14 apart-Reauced to the simplest possible I lars vvill, indeed. be an act of cur- ments for his family —Labor. language, inflation is a condition | rency Inflation. under vvhich nnoney loses its value
needs to house himself and his family.
Smith had to move to Arlington, a suburb aeross the Potomae. The free meals for school children, paid
vacations for housevvives.
Old-age pensions vvill start at 63 —tvvo years earlier than in rich America—and it is predieted vvill be sufficient to support the beneficiaries, according to Svvedish standards.
Thus, there is hope that the people of this comparatively small country vvill be relieved from the erushing burden of military expen-ditures. VVhen vvill the "great povv ers" follovv this vvholesome exam-ple? —Labor.
"STRIKE VVILL COST US NOTHING!" ,
One of the frankest admisstons
so fa r made that employers are u-ing tax "saving?" to finance a
"in union there is strength."
Imum is $69, and for the "lobster tional Tax Equality League? VVell. shift ' the minimum is S74 weekly. j it s a propaganda agancy. and as
Furthermore, a printer s "life ex- j Propaganda agencies can t exist | vvar against labor has come from pectancy" has doubled since VVash- wilhout Pl«nty o i rro;icy. the a big textile plant in Union Point ington printer^ first decided that IcaRU0 concentrates on projeetsj Ga.
It is ovvned by the Union Man-ufacturtn* Company and union vorkers have gone on strike because the management refuses to put info effeet National VVar Labor Board orders.
In response, the company, in a circular distributed to cmployes. brazenly boosted that it vvill lose nothing from the vvalkout.
"Any losos we susiain in 1946
AUSTRALIA COMPLETING BROADCASTING SYSTEM
Thc Labor government of Aus tralia is construeting 17 nevv broad
casting stations. VVhen they arf.| Pcsjng onerous taxes. completed, there vvill be 53 govern
vvhich vvill appcal to thc verv rich Its latest move is to form organi-zatiohs throughout thc country to back up a demand tha< tlie Federal government—and state rov-ernments, too—endeavor to check the cooperative movement by im-
As cveryone knovvs, a real co-
eustomers and such reserve funds
the
VVith that definition, a compariaon of vvhat a dollar will buy today vvith vvhat it vvould have bought
I think vvorkers should under
THF. ANSVVER
even during the vvar vvarrants the -_and be concerned about it.
stand the importance of a proper T*»cher—What is meant by Hob-relation betvveen dollars and goods •ona'* choice?
CERTAINLT
The teacher vvas revising month's Seripture
"Who vvas it vvent into the lion s den and came out allve?" he asked.
"Plcase. Ar. the lion," said Bright Bertie
PuplI—Mrs. Hobson, sir.
Lavvless are they vvho make their vvills their lavv.—Shakespeare
mpnt-ovvncd stations. The Xiiand ope^atlve doesnH make any money. Continent vvill be. completely cov- 11 dlvldc« jt» Profila betvveen its ered.
There vvill be privately ovvned broadcasting stations, too, but the people of Australia vvill not be at the mercy of a small group, ar rogantly exercising control over the airways.
sub»tantially the same position. VVhen vvill the United States vvake up and use the only vveapon vvhich can block radio monopoly—a gov-ernment-owned and operated broadcasting system?—Labor.
^uate "slush funds" and begin bombarding state and Federal lavv-makers.
We don't underestimate the itrength of the propagandists, but *%e don't think they'U get very far.
11 —-- | Wc feel the "co-ops" are too strong
It is better to be a beggar than ind too intelligent for that. _
ignorant.—Aristippus.	^abor.
as may be necessary to carry on w,!l bf	"P to us by the gov-
ernment out of our profits In 1944 and 1945." the circular declared.
VVhat the companv referred to vvas that, under teh "carry-back" provisions of the tax lavvs, passed by Congress to facilitate reconversion. it vvill be entitled to rebates from Uncle Sam, vvhich vvill be sufficient to take care of any losses it sustaln in the next tvvo years.
and expand the business.
The grovvth of "co-ops" in this country has been rather s lovv. Novv the movement is booming. Some businessmen are alarmed. Propagandists take advantage of their Great Britain and Canada are in frars, induce them to disgorge ade-
Do the duty that lieth nearest to thee; the second duty wlll way» have becon^e clearer — Thomas Carlyle.
k