kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 37 SMRTNA KAZEN V TISKU NA SLOVENSKEM (1848—1878) peter vodopivec »Katero pravico si lastijo ljudje, da pobijajo svoje vrstnike? Prav gotovo ne tiste, iz katere izhajajo suverenost in zakoni. Ti so le vsota naj- bolj drobcenih delcev osebne svobode vsakega posameznika. Predstavljajo skupno voljo, ki je skupek volj posameznikov. Toda kdo je priprav- ljen prepustiiti odločitev o svoji usmrtitvi dru- gim? Kako lahko odpoved najmanjšemu delu po- sameznikove svobode kdajkoli vključuje največ- je dobro med vsemi, življenje samo? In, če bi se to zgodilo, kako bi se tako načelo strinjalo z načelom, ki ne daje nobenemu človeku pravi- ce, da bi si vzel sam svoje življenje? To pravi- co bi pač moral imeti, če ima moč, da daje pra- vico do svoje usmrtitve drugim ali družbi kot celoti. Smrtna kazen torej ni pravica, saj sem poka- zal, da kaj takega ne more biti; je vojna naroda (države) proti državljanu, čigar uničenje je presojeno kot potrebno in koristno. Toda, dobil bi pravdo v jmd človeštva, če bi dokazal, da njegova smnt ni niti koristna, niti potrebna.« (Cesare Beccaria, »Dei delitti e delle pene«, Li- vorno 1764).» . I Nasprotovanje kaznovanju s smrtjo ima dolgo i zgodovinsko tradicijo. Ze od nekdaj so posamez- niki dvomili v pravico oblastnikov in države do obsojanja na smrt in usmrtitve (tako npr. v »na- šem kulturnem krogu« zlasti besedniki zgodnje- ga krščanstva in nasilje zavračajoči prekršče- valci reformacijskega časa). Toda v splošnem so ostajali nasprotniki smrtne kazni vse do 18. sto- letja osamljeni posebneži, medtem ko je videla velika večina prebivalstva — z razmišljaj očimi ljudmi vred — v smrtni kazni nekaj povsem na- ravnega. Vprašanje o kaznovanju s smrtjo se je tako široko in načelno zastavilo šele ob radikal- nem prelomu razsvetljenstva z vladajočimi na- ziranji, ki je tudi pravu in kazni odrekel njuno dotedanjo (teološiko) utemeljitev. Prizadevanja po novi »tostranski« utemeljitvi prava in kazni, ki jim je bil vodilo razum, z razsvetljenskimi idejami o naravi, svobodi in človeku so — ob optimiističnem zaupanju, da je človek v bistvu dober, da v njem torej dobro prevladuje nad zlom in ga je zato mogoče spremeniti in pobolj- šaiti — nujno vodila tudi k spraševanju o kazni s smrtjo; ne nazadnje je na problem opozarjala sama kaznovalna praksa s samovoljnostjo pri ob- sojanju na smrt, silno krutimi javnimi usmrti- tvami in pogostim kaznovanjem s smrtjo, saj je bila smrtna kazen predvidena celo za manjše de- likte, kot so kraja, beračenje, tihotapstvo ali — v Angliji — seko dreves v javnem drevoredu (v l'ranciji je bila npr. v 18. stoletju smrtna kazen predvidena za več kot sto, v Angliji celo do dve- sto kaznivih dejanj).^ Prvi razsvetljenjski pisec, ki se je glasno in odločno zavzel za odpravo smrtne kazni, je bil milanski odvetnik Cesare Beccaria. Svoje po- glede na kaznovanje in smrtno kazen je razložil v drobni knjižici z naslovom »Dei delitti e delle pene« (1764), s katero si je pridobil nesmrten slo- ves. Po Beccariu je smrtna kazen večkratno ne- 38 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 vzdržna. Prvič je pravno nedopustna, saj nima nihče pravice, da bi se ubil sam in torej zato te pravice tudi ne more prepuščati drugim ali državi. Drugič je nepotrebna: doživljenjska smrtna kazen družbe nič slabše ne varuje pred zločincem kot izvršitev smrtne kazni, tega pa je mogoče bolje usitrahovati s pogledom na doživljenjsko trpljenje zaprtega kot s hitro opravljeno javno usmrtitvijo. Tretjič naj bi bila smrtna kazen nesprejemljiva tudi iz etičnih raz- logov, siaj naj bi bil —¦ po razsvetljenskem pre- pričanju — glavni smoter zakona poplemenite- nje nravi. Kasneje, ko je Beccaria bil imenovan v komisijo za revizijo kazenskega zakonika v avstrijski Ijcmbardiji, je tem argumentom dodal še enega: zmatljivost sodnikov, nepopolnost dokamega postopka in »nepopravljivi« (do- končni) značaj smrtne kazni. V skladu z miselnostjo časa, v kälterem je v središču po- zornostii »salus rei publicae«, je dopustil smrtno kazen le v dveh izjemnih primerih: če bi ostal zaprti državljan tudi v zaporu tako močan in vpliven, da bi ogrožal varnost države ali, če bi bila njegova smrt zares edino sredstvo, ki bi druge ljudi odvrnilo od umora. Beccarijevi na- zori so že v svojem času naleteli na velik odmev (zlasti med francoskimi razsvetljenci) in zbudili živo razpravo, ki je daleč presegla časovne okvi- re razsvetljenstva (saj v mnogih deželah še danes ni končana). Nasprotniki smrtne kazni so se stalno vračali k njegovim stališčem, naglašali moč njegovih argumentov in jih dopolnjevali z novimi. Tako je ostalo močno ob strani dejstvo, da je približnio v istem času kot Beccariai in ne- odvisno od njega (vendar z mnogo manjšim od- mevom) nastopil proti smrtni kazni tudi avst- rijslki učenjak Joseph von Sonnenfels z uteme- ljitvijo, da »smrtna kazen nasprotuje končnemu namenu kaznovanja«.3 Medtem ko so za Beccarijem in Sonmenfelsom krenili možje kot Voltaire, D'Alambert, Morel- let, Melchior Grimm, Lessing, Herder, Klop- stock, Schiller, Humboldt in drugi* in kaznova- nje s smrtjo bolj ali manj radikalno odklonili, je smrtno kazen v nasprotju z njima — kot njun najpomembnejši nasprotnik — na novo uteme- ljil Immanuel Kant. Kantovo stališče do odnosa med zločincem in kaznijo in torej tudi do smrt- ne kazni je mogoče razumeti le v zvezi z nje- govim pogledom na človeka, svobodo, državo in pravo. Zanj so namreč enakost, svoboda in, sa- mostojnost posameznika apriorna načela, na ka- terih počiva država. Svoboda posameznika pa seveda ne sme omejevati svobode drugih, za kar skrbi pravo. Vsako zlo, ki ga človek napravi drugemu ali družbi kot celoiti, je, kot bi ga na- pravil samemu sebi. Ce kdo koga okrade, je, ka- kor bi okradel samega sebe, saj s tem, ko spnrav- Ija v negotovost lastnino drugih, ogroža tudi svojo. Podobno je z življenjem: vsak umor og- roža življenje drugih in tudi življenje storilca. Človeku je pripisoval Kant najvišjo, absolutno vrednost; tako je lahko tudi zločinec kaznovan le zaradi samega sebe in »njegova prirojena osebnost« prepoveduje, da bi bil kaznovan dru- gim za vzgled. Zato kazen ne more imeti druge- ga namenat kot da storilcu določi pravico na osnovi njegovega lastnega dejanja. »In kakšna je vrsta in stopnja kaznovanja, ki si jo javna pravičnost postavlja za načelo in merilo?«, se je vprašal Kant in si odgovoril: »Nikakršna druga ne kot načelo enakosti (v stanju jezička, na teht- nici pravite, da se ne nagne bolj na eno kot na drugo stran). Torej kakršnokoli zlo zadajaš drugemu, delaš to samemu sebi. Ce koga sramo- tiš, sramotiš samega sebe ... ako ga ubiješ, ubi- ješ samega sebe. Samo pravo povračila — (jus talionis) — samo po sebi razumljivo pred ogrado sodišča, ne pa v tvoji privatni isodbi — lahko odmeri kvaliteto in kvantiteto kazni.. .«^ Mo- rilca lahko tako kaznujemo le s smrtjo. Tu za Kanta ni nadomestila, ki bi zadostilo pravici. Se talko bedno življenje (v zaporu) ne m-ore biti enakovredno izgubi življenja drugega m le nad »morilcem sodno izvršena smrt« zagotavlja rav- notežje med »zločinom (umorom) in povrači- lom«.« Kant je sicer začrtal smrtni kazni nove, ožje meje (smrt za smrt) in v tem smislu zavr- nil tedanje pogoste smrtne obsodbe, obenem pa je nastopil tudi proti njihovim krutim izvršit- vam. Vseeno pa je s svojimi stališči odločilno posegel v razpravo kot najvplivnejši nasprotaik Beccaria in vse naslednje stoletje naj bi se — kot pravi nemški pravni zgodovinar Wolfgang Preiser — razpravljanje o smrtni kazni izčrpa- valo prav v dveh smereh, ki sta ju začrtala ta dva avtorja.' V zadnjih desetletjih 18. stoletja so razsvet- ljenske zahteve po odpravi smrtne kazni že do- bile praktično političen odmev. Potem, ko je švedski kazenski zakonik leta 1778 število s smrtjo zagroženih kaznivih dejanj močno ome- jil, je leta 1786 — z obširno utemeljitvijo v Bec- carijevem slogu — smrtno kazen kot prva od- pravila Toskana. Leto kasneje je zlasti pod vpli- vom Josepha von Sonnenfelsa odpravil smrtno kazen (z izjemo za preki sod) tudi kazenski red Jožefa II., ki je veljal zai vse tedanje avstrijsko cesarstvo (vendar je v nadomestilo zanjo vpe- ljal zelo ostre zaporne kazni kot vkovanje v tem- nici, vleko ladij itd.). V Franciji je t. i. »code penal« leta 1791 zmanjšal število s smrtjo za- groženih kaznivih dejanj od 115 na 33, vpeljali so obglavljenje z giljotino kot edini način usmr- titve, kasneje pa je bil sprejet tudi predlog, po katerem naj bi z nastopom miru, v republiki smrtno kazen povsem odpravili.« Te spremembe pa so se le deloma obdržale dalj časa. Toskana lin Avstrija sta smrtno kazen ponovnd uvedli v nekaj letih (čeprav le za razmeroma majhno število kaznivih dejanj), medtem koi je v Fran- ciji — po velikem krvoprelitju v času francoske revolucije — niso nikoli dokončno ukinili (in vztrajajo pri njej vse do danes). Razprava o kaznovanju s smrtjo se je tako na- daljevala v 19. stoletje. Nekatere države (npr. Bavarska) so — ne nazadnje pod vplivom Kanto- vih idej — že v prvih desetletjih stoletja omejile kamovanje s smrtjo le na najtežja kazniva de- janja, v drugih — napr. v Angliji' — pa je po- kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 39 staj al problem smrtne kazni in njene izvršitve predmet vse intenzivnejše razprave. Odločno in glasno je vprašanje o smrtni kazni ponovno od- prlo leto 1848. Zahtevo po odpravi smrtne kazni so postavili na dnevni red v večini dežel, ki jih je zajel revolucionarni nemir: v Franciji so pc dolgi razpravi ukinili smrtno kazen za politična kazniva dejanja (čeprav so se posamezniki — med njimi Victor Hugo" — zavzemali za odpra- vo smrtne kazni v celoti), frankfurtski parla- ment je odpravil smrtno kazen za vsa kazniva dejanja, za katera ni kazen s smrtjo posebej za- grožena v pomorskem in vojnem pravu, 29. ja- nuarja 1849 pa je sprejel odločitev o odpravi smrtne kazni tudi avstrijski državni zbor v Kromenižu; z zmago reakcije v Avstriji seveda tudi ta odločitev ni nikoli stopila v veljavo. Po letu 1848 se je gibanje za odpravo smrtne kazni močno okrepilo. Vse glasnejša je postajala zlasti kritika javnih usmrtitev; te so povsod po svetu privabljale tisoče gledalcev, vendar po prepričanju kritikov še zdaleč niso delovale ustrahovalno. Ko se je leta 1849 udeležil javne usmrtitve Charles Dickens, je bil >'ves iz sebe in zgrožen spričo nizkotnosti prizora«. »Nimaš poj- ma, kako je bilo v resnici pri usmrtitvi obeh Maningov,« je pisal prijatelju, »ljudje so se ob- našali tako nepiopisno strašno, da se mi je še nekaj časa zdelo, da živim v mestu samih hu- dičev.«"' Podobno je leta 1864 ob neki javni us- mrtitvi opozarjal Times, da je bilo v bližini vislic opaziti »rop in nasilje, glasen smeh. preklinja- nje, pretepanje, razuzdanost in kvantanje«. Med gledalci naj bi bili najbolj »nepoboljšljivi izmeč- ki« Londona, »sleparski kvartopirci, tatovi, koc- karji. ... iz cenenih javnih zabavišč in biljard- nic«. Istega leta so v Angliji opozorili na poda- tek, da je med 167 ljudmi, ki so jih v nekem mestu obsodUi na smrt, kar 164 obsojencev že videlo javno usmrtitev.'^ Leta 1853 se je s član- kom v »New York Herald Tribune« kritično ozrl na smrtno kazen tudi Kari Marx, med drugim zavrnil Kantove sodobne epigone in naglasil, da bi bilo — namesto proslavljanja »rabljevega de- la«, ki »odstranjuje del zločincev, da bi napra- vil mesto novim« — mnogo koristneje razmiš- ljati o sistemu, ki te zločince stalno in »vedno znova rojeva«.'' Pod vplivom takih in podobnih stališč so ne- katere države smrtno kazen že v 19. stoletju od- pravile (1847 Toskana, 1848 nemške države Ol- denburg, Anhalt, Nassau in švicarski kanton Freiburg, sredi stoletja nekatere države v ZDA, 1862 Grčija, 1863 Kolumbija, 1864 Romunija in Venezuela, 1867 Portugalska in 1899 Italija), medtem ko so v drugih poEtopoma ukinili javne usmrtitve in kaznovanje s smrtjo več ali manj omejili. Med temi državami je bila tudi Avstri- ja, kjer se je razprava o smrtni kazni po letu 1848 nadaljevala in doživela poseben razmah prav v šestdesetih in sedemdesetih letih 19. sto- letja. O občasnih odmevih te razprave na Slo- venskem, pisanju tiska v treh slovenskih deže- lah o smrtni kazni in usmrtitvah v tem obdob- ju in zlasti odločnem nastopu Karla Slanca pro- ti smrtni kazni leta 1876 naj bi govoril tudi ta članek. ii V Kromerižu so o odpravi smrtne kazni razipravljali 24., 25. in 29. januarja 1849. Na- sprotniki smrtne kazni, ki so med govorniki prevladovali, so se sklicevali na Beccaria, ugotavljali, da smrtna kazen nima ustraho- valnega učinka in sploh nasprotuje namenu kaznovanja, omenjali, da se število nasprot- nikov smrtne kazni stalno povečuje in na- glašali človekovo »naravno pravico do življe- nja«, opozarjali, da smrtna kazen nasprotu- je tudi osnovnim resnicam krščanstva, saj Bog ni hotel grešnikcve smrti, temveč le njegovo zveličanje itd. itd.'^ Razprava se je usmerjala zlasti k dilemi, ali naj se odpravi smrtna kazen za vsa kazniva dejanja, ali le za politične delikte (podobno kot v Franciji). Slovenski poslanci v razpravi niso isodelovali, iz državnozborskega zapisnika pa je razvid- no, da sta se Ulepič in Ambrož prijavila k besedi proti predlogu, ki je bil kasneje spre- jet, vendar nista iprišla na vrsto in je bila razprava prej zaključena. Državni zbor je 29. januarja z večino 91 glasov (197 proti 106) sprejel predlog o odpravi smrtne kazni za vsa kazniva dejanja; o tem, kalko so glasovali slo- venski poslanci, ne pove zaipisnilk ničesar.'"' O odločitvi državnega zbora, da predlaga cesarju v potrditev odpravo smrtne kazni, sta ljubljanska »Slovenija« in celjski časopis »Slovensike no vine « obvestila svoje bralce le s kratiko vestjo," Novice pa so ji posvetile celo nekoliko daljši sestavek, ki naj bi opozo- ril na glavne argumente njenih zagovorni- kov. »Več dni so se poslanci pogajali zavoljo te reči,« je pisal noviški poročevalec. »Veči del poslancev je govoril zato, da obsojenje k smerli je groscivinäka navada starih tamnih časov. Posebno goreče zoper obsojenje k smer- li je govoril neki duhoven, gosp. Sidon po imenu, ki je ddkazail, da obsojenje k smerti ni ne človeško ne kristjanäko, in de tudi ne stra- ši hudodelnikov. Noben človek nima pravice druzimu življenja vzeti, ki je dar božji; če kdo kar kalkiga druziga umori, dopernese hu- dodelstvo: ali pa sme pravična sodba hudo- delstvo s hudodelstvom povračati, de ubijav- ca k smerti obsodi? Hudodelstvo ostane hu- dodelstvo, nej ga dopernese, kdorkoli ga ho- če. Nevaren in hudoben človek se da hudo kaznovati, če se v ječo za celi čas svojiga živ- ljenja verze, kjer se bolj spokori kakor v treh dneh, ko je k smrti obsojen. ..« Novice svojega stališča sicer niso podrobneje opre- delile, pozdravile pa so dodatno odločitev zbora, da siklepa ne pošlje v takojšen podpis 40 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 cesarju, saj bi to pomenilo zakon »de ne sme- jo nikjer nobeniga (tedaj tudi na Ogerskem ne) ob glavo djati« in to ne bi bilo prav, »če premislimo, da puntarsika Košutova derhal je pahnila Dunajčane v to nesrečo, in de bi ravno ta derhal iz-vseta bila od tega, kar je zaipeljance zadelo .. Sklep o odpravi smrtne kazni pa — kot rečeno — ni nikoli stopil v veljavo. Z na- stopom reakcije in ponovno uveljavitvijo ab- solutizma so v Avstriji obveljala kazensiko praivna določila iz leta 1803 in z njimi kazno- vanje s ismrtjo za vrsto kaznivih dejanj: ve- leizdajo, za vsalk izvršen umor, tri primere požiga in ponarejanje kreditnih papirjev.^^ Kazenski zakon iz 1852 je število kaznivih dejanj, za katera je bila določena smrtna ka- zen, sicer nekoliko omejil, smrtne kazni pa ni odpravil. V 'petdesetih letih so gledale oblasti na zahtevo po odpravi smrtne kazni Ikot na sestavno točko revolucionarnega programa iz leta 1848; za njihovo stališče se zdi značilno pisanje uradnega ljubljanskega časnika ob spremembah v kazenskem zakoniku leta 1852. »Med gesli, ki jih je uveljavil prevrat leta 1848, je bila v ospredju tudi odpirava smrtne kazni,« je pisala Laibacher Zeitung. »Zakaj se je revolucionarna strarika s tako odlično vnemo zavzela za to, je postalo zdaj jasno. V igri nista bila le napačno razumlje- na sentimentalnost in iz napačnih izhodišč rastlo, varljivo človekoljubje, temveč so tisti tovairiši stranke, ki so šli v svojih prizade- vanjih najdlje in hoteli povsem in za vedno zavreči stare osnove družbenega reda, spoz- nali v odpravi smrtne kazni najzanesljivejše sredstvo, s katerim bi slabili in sčasoma zlo- mili avtoriteto zakona, -ki je v najpomemb- nejših in mnogoterih razmerah zagotavljal obstoj starega družbenega reda.«" Toda — nadaljuje nepodpisani pisec — kot se zdi v ostalem smrtnai kazen »neizogibna« za učin- kovitost urejenega in pravičnega sodstva, ta- ko so narekovali oziri »pravičnosti, človečno- sti in razumno'sti« razmeroma veliko število pomilostitev obsojenih na smrt. V času od 1. januarja 1804, ko je začel veljati kazenski zar- konik iz leta 1803, so obsodila avstrijska so- dišča na smrt 1304 ljudi, vendar je bilo izvr- šenih le 448 obsodb, ostalim 856 obsojencem pa so bile spremenjene v zaporne kazni. »Ta duh usmiljenja,« ki naj bi bil značilen za izi- vrševanje kazenskega zakonika v Avstriji, je po Laibacher Zeitung »dokaz zmernosti, bi- stroumnosti in človečnosti, s katero se je vla- da te države vsakokrat trudila opravljati svo- jo nalogo« in ta duh naj bi preveval tudi spremembe, ki jih je dobil kazenski zalkon iz leta 1852, saj naj bi bil zanje značilen »sistem napredujočega omiljevanja kazenske zakono- daje«.^* Zahteve po reformi avstrij'slke kazenske za- konodaje pa so že v začetku ustavne dobe ponovno oživele in lefta 1861 je pooblastil cesar kasnejšega pravosodnega ministra dr. Antona Hyeja, da pripravi osnutek novega kazenskega zakonika. Osnutek, ki ga je Hye predložil leta 1863 in o katerem so potem razj- pravljali vse do leta 1867, je predvideval na- daljnje omejitve v kaznovanju s smrtjo,^' kar je zopet močno spodbudilo razpravo o odpra- vi smrtne kazni v Avstriji. Zanimivo je, da Novice za ta vprašanja niso ipolkazale nobe- nega zanimanja, zato pa je Laibacher Zeitung leta 1864 prinesla (po dunajski predlogi) ob- širno poročilo o publikaciji državnozborskei- ga poslanca dr. Bergerja z Dunaja, ki se je zavzemal za odpravo smrtne kazni in tako s prve strani tudi kranjske bralce obvestila o argumentih njenih nasprotnikov.^^ Bergerje- va stališča so tem bolj zanimiva zato, ker je avtor zavračal naravnonpravno utemeljitev, po kateri država nima pravice razpolagati z življenjem posameznika, naglašal pa zlasti misel, da je smrtna kazen v nasprotju z na- menom kaznovanja, kar je pri poročevalcu zbudilo očitno odobravanje. Tako beremo v poročilu tudi naslednje misli: »Odpirava smrt- ne kazni ni pravno, temveč ikuiltumo vpraša- nje. To je ključna točka argumentacije go- spoda pisca. Daleč od bolestne sentimental- nosti zavrača doikaze nasprotnikov smrtne kazni, ki naj bi bili utemeljeni v neodtujlji- vi pravici osebnosti, pravni neutemeijenoisti izvršitve in tudi uporabi smrtne kazni kot sredstva za dosego cilja. Država ima viseka- kor pravico, da za višje interese skupnosti, v primeru sile zahteva celotno osebnost posa- meznika ...« Drugo vprašanje pa je seveda — piše Laibacher Zeitung — ali smrtna ka- zen aploh dosega svoj v pozitivnem pravu zastavljeni namen. Kot talk cilj naj bi običaj- no postavljali povračilo, poboljsanje in ustra- hovanje. Po Bergerju smrtna kazen ne dose- ga nobenega treh ciljev (zlaisti ne z javnimi usmrtitvami); v tej zvezi se avtor posebej kritično dotika avstrijske sodne prakse, v ka- teri je bila obsodba na smrt vezana na pri- znanje zločinca (kar naj bi preprečilo justič- ne umore), saj so po njegovem mnenju s taîko prakso le nagrajevali »zakrknjenost« zločin- ca. Oblasti se v zadregi vse pogosteje zate- kajo k »usmiljeni« praksi pomilostitev, je sklenUa Laibacher Zeitung z Berger j evo mi- slijo svoje poročilo, »namesto da bi pripozna- le nedapustnost smrtne kazni, ki je ne zahte- vajo niti interesi skupnosti, niti nravna ideja sveta in še posebej ne sam pravni red«. kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 41 Medtem ko taka in podobna stališča na Slovenskem niso naletela na glasnejši odziv, se je »gibanje« za odpravo smrtne kazni v na- slednjih letih v Avstriji že tako okrepilo, da je prišlo vprašanje leta 1867 — ob razpravi o' spremembah kazenskega zakonika — pz- novno pred poslansko zbornico. Predlog za odpravo smrtne kazni je bil na dnevnem re- du zasedanja 16. julija in predlagatelji so ga utemeljili zlasti z dveh stališč: naglasih so, da mora kazenski zrikcnik obravnavati vsa- kega zllcčinca kot človeka in mu zato ne sme odrekati v »človekovem bistvu utemeljene sposobnosti poboljšanja«, obenem pa opozar- jali na dokončni (»nepcpravljivi«) značaj kaz- novanja s smrtjo, ki ob zmotljivosti sodnikov dopušča sodne umore. Minister Hye in so- mišljeniki so se v zagovoru vladnega predlo- ga, po katerem naj bi obdržali smrtno kazen za napad na osebo vladarja, za premišljen, naklepni umor in roparski uboj, sicer stri- njali, da je odprava »smrtne kazni« zahteva civilizacije, toda menili so, da še ni prišel čas" za njeno ukinitev, saj »ljudstvo še ni dovolj zrelo« in še ni doseglo potrebne »civilizacij- ske stopnje«. Kljub odločnemu dokazovanju nasprotnilkov smrtne kazni, da le-ta nima ustrahovalnega učinka, je Hye v sklepnem govoru ponovno naglasil svoje in vladno pre- pričanje, da je »smrtna kazen v resnici naj- bolj zastrašujoča in edina kazen, ki____od- vrača večino k zločinom s smrtnimi posledi- cami nagnjenih posameznikov od dejanske izvršitve zločina«.Po peturni razpravi je podanika zbornica predlog za odpravo smrt- ne kazni z 79 proti 56 glasovom zavrnila (za predlog je glasoval del centra in vsa levica, proti pa Beust, Taaffe, vsa desnica, del centra in nekaj poslancev z levice),-'' vendar nato na istem zasedanju sprejela sklep, ki je od- pravil javne usmrtitve. Slcvenjski poslanci v razpravi o smrtni kazni podobno kot leta 1849 tudi tokrat niso scdelovali.^ä Odločitev poslanske zbornice, da zavrne predlog za odpravo smrtne kazni, je naletela v nekaterih delih Avstrije na glasno odobra- vanje javnosti. Tedanje razpoloženje npr. lepo ilustrira pismo zemljiškega posestnika z cgrsko-galicijsike meje dunajskemu gospodar- skem časiopisu »Volkswirth« (v letih 1865-68 ga je urejal Vincenc Fereri Klun), ki poi- zdravlja sklep poslanske zbornice in uteme- ljuje potrebo ipo vztrajanju pri smrtni kazni tudi z gospodarskimi argumenti; meni nam- reč, da bi odprava smrtne kazni izpostavila življenje in lastnino prebivalstva v številnih področjih morilskim napadom, kar bi vodilo k izseljevanju iz krajev, ki nimajo zadostne moške zaščite.^' Na Slovenskem pa za vpra-s sanje smrtni kazni spet niso pokazali poseb- nega zanimanja. Medtem ko je Laibacher Zei- tung obširno povzela parlamentarno razpra- vo, je Novice, ki so sicer iz državnega zbora dovolj podrobno poročale, niso niti omenile. Zato pa so se tem bolj nejevoljno oglasile ob tistih določbah novele k kazenskemu zakoni- ku, ki so spremenile ravnanje s kaznjenci, od- pravile uklepanje in prepovedale telesno kaz- novanje. »Zbornica poslancev je dokončala popravke kazenske postave,« so poročale. »Nemški liberalci niso mogli dalje trpeti, da bi se v zaporih šibali »lumpi« ali da bi raz- bojniki priklenjeni bili; zato so ovrgli stare kazenistke postave, češ da so preostre; »lum- pov« ne bodo torej več tepli, razun če se ob- našajo pregrdo v zaporu, in verig (ketinj) ne bo več na nogah razbojnikov; namestoval jih bo post en dan v tednu. Taka »izvrstna;' milostljivost pa — to lahko rečemo dunaj- skim liberalcem nikakor ni po volji ljudstva, ktero okoli sebe vidi, da — razun tega, da so zaprti — se hudodelcem v ječah veliko bo- lje godi kakor milijonom in milijonom naj- poštenejših druzih ljudi! Tudi človečnost ima svoje meje, čez ktere se omaja vse družinsko življenje.«^^ V širšem avstrijskem okviru se je razpra- va o smrtni kazni nadaljevala v sedemdeseta leta. Med nasprotniki smrtne kazni je v tem času stopil v ospredje profesor kazenskega prava na dunajski univerzi Wilhelm Emil Wahlberg, ki je med drugim dokazoval, da »modema« avstrijska kazenska zakonodaja glede števila kaznivih dejanj, za katera je določena smrtna kazen — z izjemo zoženja pojma umora in veleizdaje — ni prišla po- sebno daleč od zahodno-galicijskega kazen- skega zaikcnika iz leta 1796, medtem ko raz- krivajo številke o izvršitvah smrtnih ob- sodb in pomilostitvah (za desetletje 1866 do 1876), da je pomilcstitvena praksa rezultat povsem subjektivnih nazorov vsaikokratnega pravosodnega ministra.Razprava o smrt- ni kazni se je nadaljevala tudi v državnem zboru in decembra 1875 je parlamentarni od- bor za pripravo osnutka novega kazenskega zakonika ponovno predlagal odpravo smrtne kazni.^' Toda predlog tudi tokrat ni bil spre- jet in 15. marca 1877 je Slovenski narod lah- ko lakonično ugotovU, da »precejšnje število se jih je letos uže obsodilo na smrt, in več so jih tudi uže obesili«.s* Na Kranjskem se je v podporo vladnemu vztrajanju pri smrtni kazni leta 1868 zopet oglasila Laibacher Zeitung, ki je pozdravila odpravo javnih usmrtitev in priznala, da je mogoče navesti vrsto sprejemljivih argumen- tov zoper smrtno kazen, kar tudi vpUva na . 42 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 moderno kazensko zakonodajo, ki se »danes* omejuje na to, da določa kazen s smrtjo le za najtežje zločine.« Po prepričanju ne- podpisanega pisca pa bodo tudi najna- prednejše države vztrajale pri kaznova- nju s smrtjo še dolga stoletja, saj se smrtni kazni upira zlasti ljudski čut za pravičnost, ki zahteva, da je izrečena kazen v sorazmer- ju s težo zločina. Ljudstva ne bo nikoli zado- voljilo, če bomo nekomu, ki je ukradel sto guldnov, prisodili petdeset guldnov kazni, v istem smislu pa zavrača tudi zaporno kazen pri tistih vrstah umorov, pri katerih ne najde razloga za pomilostitev. »Kazen, ki jo javno mnenje zavrača kot nezadostno, ipovzroča prezir do prava,« naglasa Laibacher Zeitung. »Ne mislimo le, da se bodo umori množili, če morilca ne bo ustrahovala kazen z vrvjo, temveč smo tudi prepričani, da bo ohlapno sodstvo, ki ne bo nikjer preneslo strogosti... in vedno težilo le k usmiljenju, slabilo, spo- dilo in preobrnilo celotno skupnost. Nepopol- no kaznovani veliki zločini rojevajo velike in majhne zločine .. .«^i Istega leta je Laibacher Zeitung s posebnim poudarikom opozorila, da se je za smrtno kazen odločil tudi spodnji dom britanskega parlamenta.^^ Sloveniski časopisi o razpravi o smrtni kaz- ni in zahtevah po njeni odpravi tudi nasled- nja leta niso poročali. Že glasno nezadovolj- stvo nad leta 1867 sprejetimi spremembami v ravnanju z zaprtimi kaznjenci, ki je polnilo njihove strani vsa sedemdeseta leta, pa raz- kriva razmeroma veliko neprizanesljivost do »lumipov« in »razbojnikov«, Za slovenske li- ste — naj gre za Zgodnjo danico, Slovenske- ga gospodarja, Slovenca, Novice ali Slovenski narod —je nesporno, da se »poštenjak lahko predkrbi s pridnim delom« in stopi le »brez- vestni lenuh... po krivičnih potih, ki ga zapleto v hudodelstvo in kazni«.^^ Zato mo- rajo biti kazni take, da bodo »hudodelca pla- šile in odvračale od hudodelstva«. Nova ka- zenslka določila naj bi imela prav nasproten učinek. Novice z Zgodnjo danico so leta 1867 sicer pozdravile sklep o organizaciji knjižnic in pouka v zaporih, že odprava uklepanja in tepeža pa je vzbudila zelo kritična stališča.^* Misel, da se v zapvorih kaznjencem zdaj bolje godi kot marsikateremu poštenemu in prid- nemu kmetu in rokodelcu, saj so preskrbljeni z »zdravim stanovanjem, potrebno obleko in dobro, preobilno hrano«, je bila očitno razšir- jena zlasti na podeželju, od koder so cesto poročali, da se vračajo »hudodelci« iz zaipo- rov »rejeni«, »cvetočih lic« in komaj čakajo, da se vrnejo vanje. V začetku sedemdesetih let je bUo nezadovoljstvo zaradi »usmiljenja oblasti« že tako razširjeno, da je sprejel za- htevo po ostrejših kaznih za eno svojih pro- gramskih točk tudi tabor v Kapeli pod Rad- gono leta 1870.'''' Predlogi za poostritev zapor- nega režima so bUi različni — med njimi lah- ko zasledimo tudi misel, da bi ne bila odveč dobro urezana palica^« — vendar je prevla- dovalo prepričanje, da bi učinkovitost kazni najbolje povečali s stradanjem zapornika. »Kakor skušnje kažejo, se najzdatnešje vtkro- ti žival in najhujšo zver s stradežem,« so le- ta 1873 v tem smislu pisale Novice.^' »Tako je tudi edino mogoče, hudodelce |po tej poti ukrotiti... Res je, da tepež utegne na škodo biti zdravju in včasi človeka za delo nezmož- nega napravi; torej je prav, da se je opustil. Mesto njega pa naj se kaznovancem odtegne vse, kar jim življenje prijetno dela. Neprijet- no stanovanje, nevšečna oblika, pičla hrana, zlasti stradež, moralo bi hudodelcem misel na hudobije jemati in jih na pot prav poštene- ga življenja napeljevati. A!ko se sé stradežem. to ne more doseči, zastonj je potem vse, hu- dodelec ostane vse svoje dni hudodelec; spa- ka v človeški družbi, ki ne zasluži druzega, nego da se za celi čas njenega življenja kam v zatišje odpravi...« Po prepričanju Novic — in ne le Novic, saj podobne misli lahko zasledimo tudi drugod — »bode to pravo stra^ šilo zoper hudodelstvo«, posebno, ko se bo »izstradani človek suh kot trska, iz ječe izpu- ščen« pojavil med ljudmi in se bo »ob po- gledu njega britko delalo vsacemu in ga opo- minjalo, varovati se tega, kar človeku nad- loge koplje«; zato predlagajo slovensikim po- slancem v državnem zboru, naj razmislijo o tem predlogu in predlagajo ustrezne spre- membe v kazenskem zakoniku. »Ce bi liberal- ci kričali, da take kazni iso nečloveške,« od- ločno končuje noviški pisec, »naj jim reko, da sedanje prečloveške kazni peljejo h ko- munizmu in petroleju, ki sta že prav bUzo«. Čeprav torej slovenski časopisi o zahtevah po odpravi smrtne kazni ne pišejo, je ob mi- selnosti, ki jo razkriva njihovo pisanje o zlo- čincih in kaznovanju težko verjetno, da bi topoigledno pozitivno odločitev sprejeli z odo- bravanjem. m O odnosu slovenskega prostora do kazno- vanja s smrtjo v opisanem času pa zanimivo pričajo tudi poročila o občasnih javnih usmr- titvah v slovenskih deželah in »zanimivih;< usmrtitvah v Avstriji in drugod v svetu. Po- dobno kot povsod po svetu so javne usmrtit- ve tudi na Slovenskem vsaikokrat vzbudile ži- vo radovednost: ob morišču se je ne glede na zgodnjo jutranjo uro, ob kateri so obsojence običajno justificirali, zbrala množica mešča- kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 43 nov in okoličanov (poročila po letu 1848 poro- čajo oi nekaj tisočih — celo pet tisoč in več — gledalcih ob vsaki priložnosti, naj gre za kraj, kot je bila Ljubljana, ali le za Novo mesto), obenem pa so bile zgodbe o morilcih in »obešencih« že od nekdaj zanimivo in »pri- vlačno« branje in so jih deloma v poduk in deloma v razvedrilo prinašali tako slovenski kot nemški časopisi. Poročila o usmrtitvah praviloma niso bila obširna in so jih objavlja- li med lokalnimi vestmi ali v rubrikah, kot so bili »Poduki raznega zapopadka«, toda poro- čevalci ob tem niso pozabljali na impresivne posameznosti, ki naj bi kar se da zvesto pri- čarale vzdušje na morišču in pokazale na ob- sojenčevo obnašanje in njegova občutja. Opi- se so radi pospremili a prikazom obsojenče- vega zločina, ki naj bi še potrdil (zdi se, sa- mo po sebi razumljivo) dejstvo, da se je z usmrtitvijo izpolnila pravica, sklenili pa so ga s poučnim sklepom, ki naj bi razkril neizo- gibnost obsojenčeve usode glede na njegovo življenjsko zgodovino in njegovo nepoboJj- šljivost. Dvoma v utemeljenost smrtne kazni ali odpora do javne usmrtitve (vse do leta 1876) v tem pisanju ne bomo zasledili. Smrt- na kazen je bila pač kazen, sicer strahot- nejša kot druge, toda kazen za prav tako strahotno kaznivo dejanje, zato zadovoljitev in izpolnitev pravice, ki vsaj javno ni dopu- ščala sočutja in usmiljenja do obsojenca. Po- ročevalci so pokazali večjo popustljivost in 'Omenjali »olajšanje« občinstva le tedaj, če se je obsojenec pred smrtjo spovedal in je to- rej vtaknil glavo v zanko »spokojen in ske- san«. Za vse navedeno se zdi npr. značilno že naslednje poročilo Novic o javni usmrtitvi v Novem mestu leta 1859: »Iz Novega mesta, 21. jul. Danes je na obešalnicah smrt storil tisti grozoviti morivec Janez P*** (priimek obsojenca so v času navajali le z začetnico — opomba P. V.), od katerega je marsikdo na- ših bravcev čudno novico slišal, de je po do- vršenem umoru umorjenega prekrižal in nad njim molil. C. kr. kresi j na sodnija novomeš- ka ga je zavolj javne posilnosti z nevarnim žuganjem in zavolj razbojnega umora v smert obsodila in najvišja sodnija je to sodbo po- terdila... Po dolgem tajenji je obstal Janez to hudodelstvo. Danes se je spolnUa pravica nad njim! Velika množica ljudi se je bUa k žalostni zgodbi zbrala, kakršne že blizu 50 let pri nas nismo doživeli; s tihim strahom je pričakovala trenutka, ki bo zločesto življenje pregrešnika končalo. Res grozno je bilo viditi viseti mrtveca med nebom in zemljo! Ven- dar v veliko odžalo vsem je obsojenec zlo skesan, miren, in v Božjo voljo udan dušo izdihnil. Naj bode zlasti mladosti svariven zgled, kam neubogljivost in razujzdanost člo- veka že v mladih letih pripelje. Nobeno opo- minjevanje ni pomagalo; tako hudoben je bil, da so mu oče na smrtni postelji rekli: »Janez, Janez, ti boš res na vislicah visel, ako se ne poboljšaš.« In žalibog! Prenatanko so se spol- nile očetove besede.«»» Podobno so poročale Novice dve leti kas- neje tudi iz Ljubljane, kjer so obesili dva italijanska zapornika, ki sta leta 1860 v pri- silni delavnici ubila jetnika — sonarodnjaka. Pisec je najprej naglasil, da sta bila »hudo- delca« že kakor mlada fantalina »brez sluha za keršanski nauk« in sta ostala »brez šol- ske omike«, »dopernašala« sta »mnogotero hudobijo, ktera ju ni zapustila celi čas nju- nega življenja«. Nato je nadaljeval: »Ko jima je bila v torek smrtna sodba naznanjena, je starejši mirno zaslišal usodo, spoznavši krivi- co svojo, mlajši pa, ki je ravno najhuje ranil Gobbi-ta,' se je repenčiti začel, da je nedol- žen — in šele v sredo ponoči po 11. uri so ga skesanega spovedati in obhajati mogli; ali kmalu je začel spet svojo »nedolžnost« terditi ill jo je terdil še pod vislicami, dokler mu ni rabelj sape ustavil. Pravijo, da kakih 6—7000 ljudi je bilo na morišču pričujočih, in da se je rabelj pravega mojstra iskazal: v malo trenutkih je vsak zagagnil; Pristaviti imamo' še, da loterija je imela velik sejm v četrtek in petek, ker starodavna neumna vraža za obešenci v loterijo staviti in »z gavg si srečo kovati«, tudi pri nas še gospo- dari. Bog daj norcam pamet!«'' Javne usmrtitve so tudi na Slovenskem spremljali s prepričanjem, da učinkujejo vzgojno in ustrahovalno; v tem smislu so se po izvršitvi obsodbe na zbrano množico ra- dovednežev obračali tudi duhovniki, ki so spremili obsojenca na morišče, »jih krepko opomnili, kam de človek pride, ko zanemar- jen, nepodučen postopa, kakor njih dosti! po Ljubljani ter so budili starše, de nej bolj skerbno za keršansko odre j o otrok si priza- devajo« — kot je ob usmrtitvi obeh italijan- skih zapornikov leta 1861 poročala Zgodnja danica.^" Večjega naSil>rotovanja javnim us- mrtitvam ne zasledimo v časopisju niti te- daj, kadar je büa taka usmrtitev posebno mučna. Leta 1867 so tako na grajskem hribu v Ljubljani ob običajni množici gledalcev obesili mladega fanta, ki je ubil lastno mater in ki se je branil priti na morišče ter so ga morali zato prinesti pod vislice. Vseeno po- ročevalec,ki je v Laibacher Zeitung podrob- no opisal usmrtitev, ni niti z besedo omenil, da bi mučno prerivanje na morišču napravi- lo nanj neprijeten vtis ali zbudilo v gledal- cih odpor, medtem ko Novice tega »neljube- 44 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 ga« zapetljaja niso niti omenile.''! Smrt mo- rilca — naj je bila še tako mučna in tragična — očitno ni zaslužila prizanesljive besede. Na to ilustrativno kaže tudi vest o samomo- ru na ljubljanskem gradu zaprtega morilca leta 1872. »Siloviti morivec Dermastja, nek- daj strah vsi gorenslki strani, ki je pred dve- ma letoma v gozdu v Semeledniški ckolici grozovito umoril samotno dekle, se je v ne- deljo v jetnišnici na ljubljanskem gradu, v samotnem zaporu, z jermenom, ki ga je imel okoli pasa, sam zadavil,« so sporočile Novice in takoj nato dostavile: »Prav je, da taka po- šast gre iz življenja, tako kakor je živela!«^- Podobno miselnost razkrivajo tudi v slo- venskem časopisu objavljeni prikazi usmrti- tev v Avstriji in drugod v svetu, saj so ve- činoma napisani stvarno, brez komentarja prirejevalca in uredništva, čeprav pogosto se- gajo v podrobnosti, ki naj bi ustvarile dra- matično, za bralca tem bolj napeto in groz- ljivo vzdušje. Kot svojevrstna »zabavna«, času ustrezna »šund« literatura je želelo biti to pisanje predvsem zanimivo, »privlačno« branje. Zahtev po odpravi smrtne kazni in argumentov njenih nasprotnikov zato tudi v njem ni zaslediti. »Smrt za smrt« se zdi sa- mo po sebi razumljivo pravilo, o katerem se še tako natančni opisi usmrtitev ne sprašu- jejo. Ko je petindvajsetletni študent prava na dunajdki univerzi Karel Slane v februarju leta 1876 pisal članek, v katerem je odločno in obširno zavrnil ne le javne usmrtitve, temveč smrtno kazen sploh, se je moral torej prav dobro zavedati, da na Slovenskem ne more računati na glasnejše odobravanje in podporo. Decembra leta 1875 je v Kamniku madžar- ski vojak ubil nadrejenega oficirja in vojaš- ko sodišče ga je obsodilo na smrt z obeše- njem. Ker je avsitrijdki vojaški zakonik še določal, da se morajo usmrtitve izvršiti jav- no, so vojaka 10. februarja 1876 obesili v bli- žini prisilne delavnice na Poljanah v Ljub- ljani. Med Ljubljančani in okoličani, ki »že« od leta 1867 niso videli javne usmrtitve, je dogodek zbudil veliko radovednost, o njem pa so poročali tudi vsi na Kranjsikem izhaja- joči časopisi. Najbolj podrobno poročilo je prinesel Slovenski narod, ki je pod naslo- vom: »Obešenjak v Ljubljani« pisal takole: »... danes so obesili J. Vargo, kateri je svo- jega predstojnika zavratno meseca decembra p. 1. ustrelil... Pred sedmo uro davi odpe- ljali so' J. V. z močno eskorto. Poleg njega je marširal jeden bataljon vojalkov pod po- veljništvom majorja. J. V. je šel tiho in mir- no celo ;pot; tik za njim peljal se je sanitetni voz, katerega pa nij potreboval, ker je bil djO zadnjega trenotka jako krotak. Ko so do vešal dospeli, citala se mu je še jedenkrat razsodba najprvo v nemškem in potem v ma- gjarskem jeziku. Po dokončanem prečitanji komandiral je poveljnik celemu bataljonu k molitvi... Mej tem čaisom dovršil je rabelj se svojim sinom vse priprave, ter potem po- zval V. na vešala... Potem mu zaveže rab- ljev sin noge in sicer talko močno, da je po- stala leva daljša od desne; stari rabelj pak je pripravil vez za vrat. V. je tudi sedaj srč- no, kakor ves čas, še rablju pomagal si lanec za vrat pripravljati ter za to nekoUko srajco in zavratnik odvihal. Ko je bilo vse to go- tovo, zavezal mu je še roke, kakor bi trenil zavil nekoliko vrat in usmrten je bil... Du- hovnik je govoril potem nekoliko besedi na- vzočemu bataljonu. Po dokončanem govoru odmarširala je vojska domov. Rabelj pa je odmer U jamo kamor so obešen j aka proti ve- čeru pokopali. Okoli vešal se je nastavila straža, da so mnogobrojno ljudstvo zabranje- vali preblizu hoditi. Sploh pa je silno velika množica privrela gledat, posebno veliko — ženskega spola. «*3 Narodov poročevalec je torej v opisu usmr- titve J. Varge zopet ostal pri navajanju »su- hih dejstev« in grozljive podrobnoeti z na- padalno radovednostjo Ljubljančanov, ki so se vse do večera množično zbirali ob razstav- ljenem obešencu, v njem tudi tokrat niso zbudile glasnejšega odpora ali nejevolje. Podobno so o usmrtitvi poročali tudi drugi kranjsiki časopisi, le Laibacher Tagblatt je ob kraju poročila, potem ko je opisal vsiljivo ljudsiko radovednost, ugotavljal, da »ne more biti daleč tisti čas, ko tudi z vojaške strani izrečene smrtne kazni ne bodo smeli več iz- vrševati javno,« saj govorita za izvršitev smrtnih obsodb v zaprtih prostorih »čut nravnosti in kultura« in tak »javni spekta- kel usmrtitve« ne bi smel nikoli služiti za za^ dovoljitev radovednosti prebivalstva.** Ko se je tako že zdelo, da bo kot običajno tudi ta javna usmrtitev odšla v pozabo brez kri- tičnejšega odmeva, se je v začetku marca 1876 s feljtonom »Nekaj o vešalih« oglasil v Slo- venskem narodu S-c; za oznako se je skrival študent četrtega letnika prava na dunajski univerzi Karel Slane. Slane je začel dopisovati v Slovenski na- rod v prvem letniku fakultete (1872) in je zlasti od leta 1874 pošiljal Narodovemu ured- ništvu pravo reko člankov, dopisov in fel j to- nov, ki »so bili ne samo bolj živahno pisani, ampak tudi miselno tehtnejši od velike ve- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 45 čine drugiii«."^ Obravnaval je najrazličnejšo problematiko, pisal o gospodarsikih, socialnih, narcdno-političnih in kulturnih vprašanjih, o odnosih med Slovenci in Nemci, Nemci in Slovani in o jugoslovanski ideji, skratka že v času univerzitetnega študija (promoviral je 1879) se je razvil v razgledanega in plodnega publicista. Iz Kermavnerjevega pregleda Slančevega publicističnega dela v Sloven- fjkem biografskem leksikonu je razvidno, da se z vprašanjem smrtne kazni ni posebej in podrobneje ukvarjal in se po letu 1876 k pro- blemu — vsaj obširneje — ni več vrnil.*" Njegov feljton »Nekaj o vešalih« je bil torej predvsem neposreden, ogorčen in odklonilen odziv na opisano usmrtitev v Ljubljani, k pi- sanju pa ga je prav verjetno — posredno ali neposredno — spodbudil tudi že omenjeni profesor kazenskega prava Wühelm Emil Wahlberg, ki ga je moral Slane poslušati na dunajiski univerzi (in na katerega se v skle- pu svojega feljtona tudi sklicuje). Uredništvo Slovenskega naroda je objavilo feljton v dveh nadaljevanjih,*^ brez lastnega komen- tarja, čeprav so bila Slančeva stališča v ost- rem nasprotju z vsem, kar sO' do tedaj o »hu- dodelnikih«, kriminalu in smrtni kazni pisali tako Slovenski narod kot drugi slovenski ča- sopisi. »Pred par dnevi so v Ljubljani jednemu človeku pomagali z vsem pompom in cere- monijami obešanja do najhitrejšega potova- nja v onkrajni bog si ga vedi kakšni svet,« je začel Slane svoje pisanje. »To nij bilo ni prvo ni zadnjikrat in lansko leto je bilo po- sebno v isikrbeh, da rabeljni ne pridejo iz prakse. Obešalo se je dostikrat tu in tam po vsej državi, ali to dejanje je žalostno, še ža- lostneje pa za družbo, v katerij se to godi, katera taka dejanja strpi in ne samo to, mo- rebiti radovedno, veselo gleda žalostno igro pod vešali, na vešalih na katerih visi človelk, ki je otrok tiste familije družbe, v katerej smo se drugi izgojili, na katera obeša človeš- ka družba lastni svoj greh.« Tudi zločinec je torej otrok družbe, v ka- teri je odraščal in živel, rezultat vzgoje in okolja, ki sta ga oblikovala. Slane je misel v članku posebej poudaril. »Ce je kaj degna- no,» je opozoril, » degnano je to, da človek pride na svet s prazno dušo«. Človekovo »mlado življenje« je »nepopisana tabla« in vzgoja »šele riše vanj misli, dobre in sla- be...« Človek bo dober, če smo z vzgojo vanj vsadili dobra in poštena načela, človek, ki smo ga v mladosti pustili »vetrovom ust)- de«, pa bo romal od ječe do> ječe, dokler ne bo na kraju pristal na vešalih. Na to, kako mlad, zapuščen človek ob brezbrižnosti druž- be zdrkne v kriminal, po Slancu značilno kai- že živiljenj ska pot nezakonskega otroka, ki ga okolica od rojstva odklanja in gleda z odpo- rom in prezirom. Prva pesem, ki mu jo »poje osoda« je »glad in pomanjkanje«, piše naš feljtonist, prvi pozdrav, ki ga sliši je »pan- krt«. V pomanjkanju ustanov, ki bi skrbele za vzgojo sirot, se lahko tak otrok v najbolj- šem primeru zaposli kot pastir, kjer nato od- rašča »med živino«, sam sebi prepuščen in brez prave vzgoje. Ker ga po zgledu starih zavračajo tudi mladi, pošteni fantje, si po- išče prijatelje tam, kjer ga ne prezirajo in ne odklanjajo. »Talko pride naš fant v šolo zločinstva.« Slabe družbe je po^ Slančevem mnenju vedno dovolj, ta zdaj poskrbi za fan- tova vzgojo, oblikuje njegov značaj in s tem njegovo življenje. »In če potem tak človek hodi pota zločinstva,« sklene Slane svojo mi- sel, »če ta človek krade, kar je po njegovih principih prav naravno, če tak človek, ki ni nikdar priložnosti imel, srce si blažiti, divje strasti krotiti, ubija, kar po njegove j di v jej krvi in divjej glavi nič nij neumnega, če je skratka tak človek vse to storil... potem pride človeška družba, država ter ga z veli- kansko svojo močjo prime in ven na piano pelje, kakor še pred kratkem, ter ga v veliko veselje, zijalastega, brezsrčnega ljudstva po- pne mej nebo in zemljo. Tam na vešalih z grdim obličjem bi imel biti tak mrtvec v znamenje pravice, kazni ali straha ali bog ve kaj še. Meni se močno zdi, da s tem človešika družba sama na ogled postavlja svoje gnjile bolečine in srce in možgani mi pravijo, da to nij pravično.« To pa naj bi bil le »jeden primer iz živ- ljenja,« pravi Slane v prepričanju, da bi lahko navedel še več in sto takih, posebno, če bi se podal v velika mesta in tam poiskal »gnjezda zavrženosti«, kjer bi prav lahko do- kazal, da je človek >ypravzaprav bestija« in ga ukroti le civilizacija. Med sto kriminalci jih tričetrt zavije na krivo pot zaradi slabe vzgoje, »družbene neumnosti in nemarnosti«, in marsikateri med temi »kandidati ječe in vešal« bi postal v »drugačnej, izgoji, v drur gačnem duševnem zralku pošten in koristen ud družbe.« »S kakim pravom, s kako ko- ristjo ...« se torej potem »vešala delajo ter ljudje s smrtno kaznijo spravljajo s iposebno pošto na oni svet...?« Razprava o smrtni kazni, ki naj bi ipo Slan- čevih besedah nagrmadila že celo literaturo, naj bi se po njegovem mnenju tudi že kon- čala z »zmago protivnikov smrtne kazni, tako da ni več odpravljenje smrtne kazni iprinci- pielno, ampak le še vprašanje časa, iki bode smrtno kazen odpravil, dejansko obesil na vi- 46 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 slice.« Zlasti utemeljevanje smrtne kazni s svetim pismom (»Ikdor krv preliva, s tistim se mora to isto zgoditi«) in božjo voljo ali s trditvijo, da zahteva smrtno kazen »razžalje- ni čut naroda za etično ;poplačilo,« je po Slancu brez vsake realne podlage. Cas, »ko se je skozi več stoletij in do praga našega sto- letja sem nad zločinci izvajal izrek: klin s klinom, ali: zločinec je kalkor divja zver, po- končati se mora, kakor ona, ali ko se je mi- slilo, da bode na vešalih viseč človek vse hu- dobne ljudi in strasti iztiral iz površja zem- lje« — ta čas je žalostna stran v zgodovini boja proti kriminalu. »Bil je to srednji vek,« prostodušno ugotavlja Slane, »in ako mu mo- ramo njegovo brutalno ravnanje z ljudmi malo odpustiti, ker je bil ves čas neumen in divji, vendar nikdar ne smemo v naših časih, v kojih je le nekaj prosvete, posnemati ne- umnosti in divjosti njegove in vešala za ve- šali, grmado za grmado na,pr avl jati zaradi maščevanja nad zločinci, zaradi odstrašenja druzih od zločinstev, ali zaradi tega ker je zločinec kakor divja zver nevaren.« V vsem tem namreč »tiči surov misleč človek, v vsem sliši se grda divja krvoločnost in maščevanje, ki boječe se za maio premoženja z naj ostrej- šim kaznovanjem zločinstva odvrniti misli. Ako gledamo nazaj, kar sem začetkoma po- vedal o izgoji zločinstva, in ako si to dobro predočimo, ostala nam bo le strast, mašče- vanje kot dokaz za potrebo smrtne kazni, ko- liko pa je talk argument vreden, mi nij treba povedati.« Med najrazličnejšimi argumenti, ki so jih v času navajali v zagovor smrtne kazni, je zbudilo v Slancu največje ogorčenje očitno še dovolj razširjeno stališče, da je vzdrževa- nje zločincev predrago in je zato najbolj eno- stavno, da se družba nepoboljšljivega zločin- ca znebi z usmrtitvijo. Tak skopuh vendar ne misli na to, je ugotavljal, da mora plačevati tudi vzdrževanje ubogih bolnikov »in kaj drugega nego bolnik je zločinec in na njem s-e kažejo družina tvoje bolečine, tvoje ostud- ne ali ipak tvoje bolezni.« Kot družba mirno plača milijone za »ubijalce-vojake« in redi »na stotine penzioniranih lopovov«, tako je njena dolžnost, da nosi stroške svojega gre- ha, »preskrbljenje jetnikov«. Za Karla Slanca smrtne kazni ni mogoče opravičiti. Taiko v zadnjem delu članka na- vaja tudi vse druge glavne argumente proti smrtni kazni. Prvič: smrtna kazen nima ustrahovalnega učinka, nasprotno, ljudje, ki 'so obešanje gledali« prej »zdivjajo«, kot se »ustrašijo« in nemajhno število primerov ka- že, da »je človeška zver najirajše v okolici ve- šal doma.« Drugič: Človeška družba bi mo- rala tudi v najglobokeje padlem človeiku ce- niti človeka in zraven vedno ipomisliti, da je njen otrok in da se skoraj o vsakem zločincu lahko reče: čemu celo drevo pceekati, ako je le jeden sad gnil, čemu celega človeka umo- riti, ker je le jedna stran v njem za nič.« In tretjič: »država se mora ... vprašati, ako sme kazen upotrebljavati, zoper katero nij nobe- ne restitucije, katera se ne da preklicati, ako se je sodnik človek zmotil, s katero je člo- veku vzela, kar mu nij dajala. Vprašati se mora, ako res ne ve boljšega storiti s člove- kom zločincem, nego ga grešnika v pol brez- vestnem, pol v brezupnem položaju poslati v nepoznani oni svet... vprašati se mora ako ne bi zaprecüa več umorov s tem, ako poka- že, da zna sama pred umorom strpeti, kakor pa narobe, ker zločinec se ne da splašiti po kazni...« V tej zvezi se je poslužil Slane tu- di Wahlbergovih podatkov o številu izvrše- nih smrtnih obsodb v Avstriji v posameznih letih in ipovzel njegovo misel, da »se v praksi obeša po subjektivnem mnenji začasnega pravosodnega ministra.« »Wahlberg najde dobo dveh let, v katerih se nič nij obešato, akoravno je bilo tedaj na smrt obsojenih to- liko ljudi kakor druge krati,« je sklenil Slane svoj feljton in ironično dodal: »Čudo, da v tej dobi država ni razpadla.« Ob vsem povedanem verjetno ni treba po- novno opozarjati, da so bila to stališča, ki jih v slovenskem časiopisju treh dežel do tedaj ni bilo mogoče prebrati. S svojim feljtonom »Nekaj o vešalih« je Karel Slane opozoril na socialne korenine kriminala, pozval k strp- nejšemu odnosu do »hudodelnikov« in ob- enem kot prvi na Kranjskem, če ne celo v vseh treh slovenskih deželah, nastopil proti smrtni kazni. Tako je zahteva po odpravi smrtne kazni končno izvirno, čeprav zelo osamljeno, odjeknila tudi v slovenskem ča- sopisu. Na to, kako daleč so bila Slančeva stališča miselnosti slovenskega prostora, pa ne nazadnje kaže dejstvo, da v slovenskem časopisju niso naletela na glasnejši odziv. v Pisanje kranjskega časopisja o smrtni kaz- ; ni in usmrtitvah se ni v naslednjih letih sko- raj nič spremenilo. Sem in tja so sicer po- 1 samezni listi poročali o pobudah za odpravo i smrtne kazni,''^ toda v splošnem so ostajali \ pri običajnem neprizadetem poročanju o j smrtnih obsodbah in usmrtitvah. Kot je zna- [ no, smrtne kazni v monarhiji niso nikoli od- \ pravili. Razprava o kazni s smrtjo pa se je vseeno ves čas nadaljevala in njeni nasprot- niki so se vedno znova oglašali. Med drugimi je tako leta 1900 nastopil proti smrtni kazni kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 47 tudi Anton Aškerc (Dr. Clemens Severus) s člankom v Ljubljanskem zvonu.'" Winston Churchil naj bi leta 1910 zapisal ali dejal, da je »razpoloženje in odnos jav- nosti do zločinov in zločincev eden izmed najzanesljivejših preizkusov civiliziranosti vsalke dežele.«''" Te misli naj bi sicer ne ra- zumeli preveč dobesedno, saj lahko v končni posledici pomeni, da tudi mnoge dežele 20. stoletja niso dosegle posebno visoke civiliza- cijslke stopnje. Verjetno pa je nesporno, da je odnos zlasti pišočega in razmišljajočega dela prebivalstva vsakega naroda do zločin- stva, kaznovanja in posebno kaznovanja s smrtjo sestavni del njegove duhovne in kul- turne zgodovine. Prav v tem smislu se mi je zdelo zanimivo pokazati tudi na odnos časo- pisja na Slovenskem do vprašanja o smrtni kazni v prvih desetletjih druge polovice 19. stoletja, ko se je topogledna razprava v Avst- riji močno razživela, in opozoriti na odločni nastop Karla Slanca proti smrtni kazni leta 1876. OPOMBE 1. Citat po angleškem prevodu v: Capital Pu- nishment, edited by Thorsten Sellin, Harper Row New York 1967, str. 39. — 2. Wolfgang Preiser, Die Geschichte der Todesstrafe seit der Aufklärung, Die Frage der Todesstrafe — Zwölf Antworten, R. Piper Verlag München 1962, str. 39 si. — 3. W. Preiser, nav. delo, str. 41—43. — 4. O odmevu Beccarle v Franciji: F. Ventiiri, II diritto di punire. Utopia e reforma nell' illumi- nismo. Picola Biblioteca Einaudi. Tarino 1970, str. 119—143. O odmevu v Nemčiji: Hans-Peter Alt, Das Problem der Todesstrafe, Chr. Kaiser Verlag München 1960, str. 142. — 5. Imanuel Kant, Metafizika čudoredja, Veselin Masleša, Sarajevo 1967, str. 138. — 6. Prav tam, str. 139. — 7. W. Preiser, nav. delo, str. 46. — 8. Prav tam, str. 43—44. — 9. O razpravi o smrtni kazni v Angliji v prvi polovici 19. stoletja obširno pi- še L. Radzinowicz, A History of English Crimi- nal Law, Volume 4, Stevens London 1968, str. 303 si. — 10. Morceaux Choisis de Victor Hugo, Librairie Ch. Delagrave, Paris, str. 450. — 1.I- Christopher Hibbert, Zgodovina zločinstva in kazni, Cankarjeva založba 1965, str. 83. — 12. Prav tam. — 13. Karl Marx-Friederich Engels Werke, Band 8, Dietz Verlag Berlin 1960, str. 506—509. — 14. Verhandlungen des österreichi- schen Reichstages nach der stenographischen Aufnahme, Vierter Band, 53.-83. Sitzung, Kremsder 22. November 1848 bis 1. Februar 1849, Wien 1870, str. 561—65, 571—595, 634—657. — 25 Prav tam, str. 657. — 16. Slovenija, 6. svečana 1849, str. 41, Slovenske novine, 8. svečana 1849, str. 23. — 17. Novice VII, Hst 6, 7. svečana (fe- bruarija) 1849, str. 25. — 18. Gesammelte klei- nere Schriften und Bruchstücke über Strafrecht. Strafprocess. Gefängnisskunde, Lite- ratur und Dcgmengeschichte der Rechtslehre in Oesterreich von Wilhelm Emil Wahlberg. Zwei- ter Band, A. Holder Wien 1877, str. 146. — 19. Laibacher Zeitung. N. 261, 13. November 1852. sitr. 1113—14. — 20. Prav tam. — 21. Geschichte des oesterreichischen Strafrechts in Verbindung mit einer Erläuterung seiner grundsätzlichen Bestimmungen von Hugo Hoegel, Erstes Heft, Wien 1904. str. 99 si. Wahlberg, nav. delo. str. 146. — 22. Laibacher Zeittmg, N. 147, 1. Juli 1864, Str. 585—86. — 23. Laibacher Zeitung. N. 163. 19. Juli 1867. Str. 1089. — 24. Prav tam. —1 25. Ab- geordneten Haus Protokole, Band 10, 20. Sitzung — 1. Session, 16. Julij 1867, str. 383 si. — 26. ' Der Volkswirth, X, N. 30, 27. Juli 1867. str. 241. —27. Novice, list 41, XXV, 9. oktobra 1867. str. S39. — 28. Te številke so zares zanimive: v letih 1S65-71 je bilo v Avstriji v celoti izrečenih 282 smrtnih obsodb, od tega pa so jih samo vletul8C6 izvršili 28 (v letih 1865-66 38). Leta 1868 so usmr- tili pet obsojencev, v letih 1869. 1872 in 1874 ni bilo nobene usmrtitve, v letih 1870, 1871 in 1873 pa po ena. V letih 1874—76 je bilo ponovno ob- sojeno na smrt 291 ljudi, izvršili pa so 8 obsodb. Wahlberg tudi navaja, da so bile zaporne kazni, v katere so spremenila kazen obsojencem na smrt zelo različne. Le del med njimi je bil zdaj obsojen na dosmrtno ječo, druge so obsodili na 20, 18, 17, 12-letno in celo krajšo zaporno ka- zen. Gl. Wahlberg. nav. delo. str. 149—150. — 29. Laibacher Tagblatt, Vili, N. 283. 11. Dezember 1875. — 30. Slovenski narod, X. N. 60, ID. maarca 1877. — 31. Laiibacher Zeiitung, N. 127, 4. Juni 1868, str. 937—38. — 32. Laibacher Zeitung, N. 97, 28. April 1868, str. 702. — 33. Novice., list 48, XXXI, 26. november 1873, str. 386. — 34. Zgod- nja danica 20. prosenca 1867, str. 22, Zgodnja da- nica, 10. vinotoka 1367, str. 237, Novice, Ust 9, 27. februarija 1867, str. 71 in isto kot v opombi 27. — 35. Novice, XXVIII, list 26, 28. junija 1870. str. 209. — 36. Novice, XXX, list 25, 19. junija 1872. str. 197—98. V »Potopisnih listih sloven- skega učitelja svojemu pobratinu« piše Josip L. Železodolski, da je v Karlovcu videl policaja, ki je nesel proti jetnišnici sveženj leskovih palic. »Spoznal sem zdajci,« nadaljuje, »da to niso .spazierstöckelni' za gospode od magistrata. . . ampak, da na Hrvaškem še ne poznajo .Freiheit wie in Oesterreich', pač pa se držijo o potrebi še starih .dvadeset i pet batin', ali po okolišči- nah še več. Ce kmetic ali kdorkoli, ki v potu svojega obraza kruhek služi, stoka pod breme- nom velikih davkov, bo li razbojnik, ki je člo- veški družbi le v nadlogo in strah, brezskrbno sedel v zaporu in ondi le toliko delal, da ne se- gnije, zraven pa morebiti bolje jedel ko kmet, ki s svojimi krvavimi žulji svojo hrano plaču- je?« — 37. Novice, XXXI, list 48, 26. november 1873, str. 386. — 38. Novice. XVII, list 30, 27. julija 1859, str. 235—36. — 39. Novice, XIX, lisit 51, 18. decembra 1861, str. 421. — 40. Zgodnja danica, list 26, 19. grudna 1861, str. 208. — 41. Laibacher Zeitung, št. 62, 15. März 1867, str. 39», Novice XXV, Ust 12, 20. marca 1867, str. 99. — 48 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 42. Novice, XXX, list 29, 17. julija 1872, št 233. j — 43. Slovenski narod, IX, št. 33, 11. februar 1876. — 44. Laibacher Tagblatt, N. 32, 10. febru- ar 1876. — 45. Slovenski biografski leksikon, 10. zvezek, Ljubljana 1967, ^sitr. 347. — 46. Prav tam, \ str. 346—355. — 47. Slovenski narod IX, št. 50, 2. marca 1876, št. 51, 3. marca 1876. — 48. Lai- bacher Tagblatt je ob koncu leta 1876 celo za- pisal, da v načelu podpira odpravo smrtne kaz- ; ni, vendar je v isti sapi nato tudi že podprl i smrtno obsodbo morilca Francesconija, ki je v j Celovcu oropal in ubil poštarja. Gl. Laibacher i Tagblatt, IX, N. 288, 16. Dezember 1876. — 49. \ Dr. Clemens Severus, Smrtna kazen. Ljubljan- ski zvon, XX, (1900), št 7, str. 405—412. — 50. Cristopher Hibbert, nav. delo, str. 145. I