651 Zagledana v jasnino Zagledana v jasnino Pavla Gruden ZDI SE, DA NIKOGAR NI Zdi se, da nikogar ni na življenjski polici. Svet okrog mene je nežno povit s tišino, stkano iz senc v nočnih predilnicah časa. V zraku veje dah melanholije -ni nihče zagledan v noč? Ni ga, ki bi ga lahko poklicala, da bi z mano bral ganljiva znamenja. LE KAJ BI TE OČI Le kaj bi te oči brez zvezdnatih pašnikov nad mojim prgiščem tujine, ki mi je dala vse, le tovariša ne, da neslišno bi z menoj ponočeval prisluškovaje duhu do prisvita zore? ČE BI ON Če bi on bil morje, BIL MORJE bj jaz t,j|a pečeno dragotinje, da bi mi hladil zazrtost žgočo. me božal in odvzemal, vame nežno in viharno upodabljal svoje vzorce. Vse moje vanj usmerjene poti valovale bi v njegovih melodijah, če bi on bil morje -jaz njegov zaliv. Kot korale mavričaste se razsula bi v njegovo dno, če jaz bila bi sol, če bi, ki ga zame ni, bil moje morje. Na pladnju Svetlobe iz pramonštrance, lega v legi - dlan na dlani, s svojo lepo žalostjo v kroženju skozi vesolje se polagam v odsev ranjenosti, nikoli dorečene v zarisih eonskih globin in v zloženih skladih človeških početij, da bi me skoval v zajemalko luči, da bi me zgnetel v kruh besede, da bi me zmel v drobec soli za šivankino uho. RAZPETJE Zagledana v jasnino ganljive bližine Južnega križa v eterični prožnosti avstralskega neba preklinjam daljave NA PLADNJU SVETLOBE 652 Pavle Gruden 653 Zagledana v jasnino med lepoto dveh zemlja, ki ju ljubim. Čisto zasebna v oklepaju postranska zadeva sem, vgrajena med vstajenje in zaton. Ali ali - pepel. Če zaton - pepel bom med pepelom brez spomina. Če vstajenje - bom v spominu duha, ki bival je v pepelu. Božič je božič, pravijo. Ni res. Lahko je hudičev. Naša generacija je doživela štiri hudičeve božiče, jaz pa sem doživela dva posebno satanska božiča, kar samo potrjuje, da še obstajajo čisto zasebna mišljenja. Za moj prvi črtov (nevede) božič sem dala usmiljenje, ker so nas učili, da je usmiljenje Dete božje ljubezni -niso pa nam nikdar razložili, kako ljubiti samega sebe. Za drugi črtov božič mi je hudič dal pretres možganov, ki so zgubili spomin pod udarci noro ljubosumnega moža, ki je, kar sem na sebi doumela, duševno trpel, ker mu je, častniku v vojni na strani poraženih, rana v preveličevanju samega sebe zadala občutek manjvrednosti, in je, besen, postal mož-trinog, ki si je izkopal jamo, kamor je dobrovoljno padel osemnajst let po nasilni žaloigri ob času polnočnic v krščanskem svetu 1954. leta Gospodovega, ko sem si sveto prisegla, da se bom živa in močna in zdrava izvlekla iz satanske zakonske mreže, v kateri me je, oče najinega sina v ljubezni, do blaznosti za nič pretepeno sredi ceste z otročičkom na rokah kot opica, brcnil v telefonsko kabino in, kot da se ni nič zgodilo, odšel proti taksiju - što mi je kasnije pričao - BOŽIČ JE BOŽIČ. PRAVIJO 654 Pavle Gruden zginil na delo, medtem ko sem jaz kot žival kričala, ne vedoč zase ne za otroka, v skoraj ugasli življenjski sli, ki je s potresom pod trdo lobanjo visela na smrt in življenje v neugonobljivi volji in v besedi, ki je otrok spomina v tem šepetanju postala. SONET V napotje sama sebi sem postala. BREZ HASKA Nobena reč na svetu me ne mika. (Sidney, 1987) žrem ^ zaskrbljena brez oddiha. Najrajši bi, da bi me smrt pobrala. Na srcu kamen mi postaja skala in vsaka dobra misel me zanika. Dežela naša, z mojega vidika, je kot paralizirana obstala. Pred mano naših časopisov gora... Po njej slovenski Sizifi, kot v sanjah otrpli v žive sohe... Jaz kot nora v deželi tostran lomim se v kotanjah brezmožnosti z vprašanjem brez premora: smo leščerbe - v preluknjanih lobanjah?