jgr//te l0toXXX¥Nm cena lOOln
Celje, 10. marca 1983
iiovi TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE. LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, SEHTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Kazvojna preobrazba
gospodarstva v Celju
Za okroglo mizo o prvih rezuliatih raziskovalne nalogo o
mobrazbi celjskega gospodarstva.
»Pri oblikovanju lastne
strategije tehnološkega ra-
^oja je še zlasti za razme-
roma majhno gospodarstvo,
ki je povrhu še v razvoju in
se je opredelilo za neuvršče-
nost, izredno pomembno za-
vedati se zapletenosti pro-
t c^a (na podlagi znanstve-
nih spoznanj) za uveljavi-
tev nove tehnologije, do-
hodka in izvozne valorizaci-
je nove proizvodnje. Edino
takšen, do konca speljan ci-
Idus z visoko akumulacijo
I ®®ogoča, da tehnologija po-
stane bistvena prvina go-
spodarskega in družbenega
^voja države. Če je ciklus
! znaiiost-tehnologija-doho-
^ek prekinjen na katerikoli
točki, je končni učinek takš-
■^ega prijema iz več razlo-
pv negativen za družbo.
Namesto aktivnega dejav-
nika napredka in samostoj-
nosti je p|Osledica nedokon-
^ega ciklusa znanost-te-
nnologija-dohodek čedalje
^^ja odvisnost države od
tujine.«
Uvodni stavek smo si spo-
sodili v gradivu komisije
zveznih družbenih svetov za
vprašanja gosp>odarske sta-
bilizacije Temelji strategije
tehnološkega razvoja, če-
prav je naključje, da je bilo
to gradivo posredovano v
javno razpravo prav takrat,
ko smo v uredništvu Novega
tednika iz Radia Celje sedli
za okroglo mizo. Tema pogo-
vora je bila razvojna preo-
brazba celjskega gospodar-
stva, katerega prva faza razi-
skovalne naloge je bila kon-
čana v začetku leta 1983.
V Celju in širšem družbe-
nem prostoru si od te naloge
veliko obetajo. To so pokaza-
le že dosedanje razprave v
okviru družbeno-političnih
organizacij, strokovnih druš-
tvih in združenjih, nazadnje
je o tem razpravljala pred
dvema dnevoma celjska ob-
činska skupščina.
Vse ocene lahko p>osploši-
mo v ugotovitev, da gre v
prvi fazi za dobra strokovna
in družbeno-pKjIitična izho-
dišča, na katerih je mogoče
dolgoročno začrtati preobra-
zbo celjskega gospodarstva.
Okrogle mize so se udele-
žili: s strani avtorjev naloge,
Razvojnega centra Celje,
ROBERT CEGLAR in VLA-
DO BUKVIC, poslovodni in
razvojni delavci DANI POD-
PECAN iz Cinkarne, VASJA
BIRSA iz Aera in LADI-
SLAV MADUNIC iz Libele.
Nadaljevanje na 7. strani
Pobrateni
občini Biograd
in Žalec
Na vzadnji seji pred-
sedstva občinske konfe-
rence Socialistične zveze
v Žalcu so podprli pobu-
do, da se občini Žalec in
Biograd na moru pobra-
tita. Tako sta predlagali
občina Biograd in Tek-
stilna tovarna Prebold,
ki je lani v tem mestu
odprla oziroma zgradila
novo predilnico. Kot
nam je povedal predsed-
nik OK SZDL iz Žalca
Janez Meglic, obstojajo
še velike možnosti za so-
delovanje na gospodar-
skem področju, pa tudi
na kulturnem in šport-
nem.
Kmet mora biti bmast, če
hoče uspeti
Tako pravi Martin Lilija, kije vzgojil
in zadrugi predal 1180 kg težkega bi-
ka. Stran 10.
Kako Izgubljamo meso
Ivan Cede iz Petrovč je pustil službo, da bi proizvajal
piščance, zdaj pa že tri leta teka za dovoljenji. Stran 12.
O žMnl, ki poglnla In o UutJeh, M se Jim
ne piše dobro
Društvo za varstvo živali je prijavilo Begove iz Rogatca,
ker jim v hlevu poginja živina. Za ljudi, ki hirajo v bedi pa
se še nihče ni zmenil. Stran 12.
2aisica stanovanja
brez kotlovnice
Kjer se prepirata Ova, družba Izgubo Ima
že nekaj let so stare želje,
da mora Žalec biti pravo
mesto. Pretekla leta so gra-
dili in gradili v tej Savinj-
ski metropoli ter postavili
celo nekaj semaforjev, da bi
Žalec bil čim bolj podoben
mestu.
Zgradili so tudi precej no-
vih stanovanjskih blokov.
Da bi se Žalec vse bolj razvi-
jal tudi na pogled, so v stano-
vanja vselili tudi precej ljudi
iz vseh koncev Savinjske do-
Une, mnogo pa so jih vselili v
solidarnostna stanovanja.
Precej jih zdaj tarna, da jim
je žal, ker so se preselili v
mesto. Se kumikov in drvar-
nic si ne morejo postaviti
okrog stanovanjskih blokov.
To je tudi razumljivo, saj bi
se skorajda ne spodobilo, da
stojijo v sodobnem mestu
okrog novih stanovanjskih
sosesk tudi kumiki.
Toda vse to je že postran-
ska stvar. Zapisati smo hote-
li to, da v Žalcu še vedno
gradijo. Pred vselitvijo je 170
novih stanovanj. Na blokih
že stoje televizijske antene.
Toda, joj! 170 stanovanj je
treba tudi ogrevati. Nova sta-
novanja pa kurilnice nimajo.
Kako to? Zemljišče za ku-
rilnico bi morala pridobiti
Zavod za načrtovanje in
Stavbno zemljiška skupnost.
Ta dva nista v najboljših
odnosih. Vzrok je treba iska-
ti v denarju. Zemljišč nista
odkupila ne prvi in ne drugi,
zato je svoje storil občinski
sekretariat za urejanje pro-
stora, varstvo okolja in grad-
beništvo, Lastnikom zemlje,
kjer naj bi bila kurilnica, je
poiskal druga zemljišča. Od-
dahnili so si in komaj so do-
bro zajeli zrak, je prišla dru-
ga »nesreča«. Zakon o var-
stvu kmetijskih zemljišč
pred spreminjanjem na-
membnosti. To pomeni, da
je vsaka nekmetijska nalož-
ba prepovedana, dokler
družbeni plan ne bo usklajen
s tem zakonom. Kotlovnica
je seveda nekmetijska nalož-
ba. Kaj sedaj? V Žalcu bodo
pohiteli in spravili skupaj
vsa potrebna dovoljenja, so-
glasja in papirje. Ko bodo to
storili, bo menda mogoče po-
staviti kotlovnico za 170 sta-
novanj. Žal - leto dni prepoz-
no. To pa pomeni, da bo vse
skupaj draže. Kdo bo za to
odgovarjal? Tokrat menda ja
ne bo težko s prstom pokaza-
ti na krivca.
JANEZ VEDENIK
Ob Dnevu žena so povsod pripravili žensicam prijetna srečanja
Osmi marec, mednarodni dan žensk, smo praznovali povsod: v delovnih kolektivih, krajevnih skupnostih, organizacijah
in društvih, doma pa je bil to bolj družinski praznik z drobnimi pozornostmi. Prisrčno je bilo tudi v otroških vrtcih, kjer so
naši cicibani pripravili svojim mamicam najrazličnejša presenečenja. Kot smo že omenili, so se tudi v društvih spomnili, da
je treba njihovim članicam ob Dnevu žena posvetiti malce več pozornosti. Med takšnimi so bili tudi celjski ribiči,
fotografija pa je zgovoren dokaz, da so bile članice te družine vesele pozornosti.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
10. MAREC 1983
Med cenami in storilnostlo
čeprav še nismo dočakali prave kole-
darske pomladi, pa smo z marcem ven-
darle doživeli eno od predvidenih po-
mladanskih cvetenj cen.
Zacvetele so cene premogu in elektri-
ki, za četi-tino, pa mesnim izdelkom (me
so se je podražilo že prej), mleku in mleč-
nim izdelkom. K zadnjim podražitvam je
zvezni izvršni svet še energično pribil, da
letos za nobeno ceno ne bo dovolil pre-
koračitve letne rasti cen. Lani mu to ni
uspelo; niti njemu, niti skupnostim za
cene. še najmanj zvezni, za letos pa je na
nas samih, ali mu bomo verjeli, ali ne. Ne
pr\'o, ne drugo ni spodbudno.
Pa tole razmišljanje ni toliko usmerje-
no v verjeti ali ne verjeti, kajti oboje je
mogoče hitro preveriti v praksi. Bolj za-
nimivo je to, da z zadnjim povečanjem
cen nekaterih izdelkov in električne
energije nihče ni zadovoljen. Navadni
potrošnik zato ne, ker načeloma z nobe-
no podražitvijo ne moremo biti zadovolj-
ni, proizvajalci podraženih izdelkov in
storitev pa tudi ne, ker pravijo, da jih
sedanjih zagat niti podražitev ne rešuje.
Torej niso zadovoljni s podražitvijo niti
knapi zaradi premoga, niti proizvajalci
elektrike, celo ne izdelovalci mesnih iz-
delkov in tako naprej.
Ce je tako, potem je spet mogoče ra-
zmišljati naprej na nekaj načinov: ali bo-
do proizvodne zagate res lahko reševale
samo višje cene? Ali smo se borbi proti
inflaciji skoraj že odpovedali in ji nič
pomembnega prostora nismo namenili
niti v letošnji gospodarski resoluciji? In
končno: ali je naš splošni cilj samo ta, da
dosežemo svetovne cene v iTsti izdelkov
in proizvodenj, pa manj hkrati rešujemo
pomembnejša vprašanja svetovne storil-
nosti in kakovosti, poslovne in drugačne
organiziranosti? Na zadnje retorično
vprašanje kaže odgovoriti negativno, če-
prav nas lahko tu in tam zajame dvom.
Skoraj težko je verjeti, da nas bo samo
draginja silila v vse omenjene velike ci-
lje, s pomočjo katerih si moramo izboriti
svoj prostor v mednarodiii menjavi i'
svetu.
Ta dvom lahko pospremimo še z vsemi
vrtinci naših cenovnih neskladij, ki so
dejansko za navadnega državljana skoraj
nepojmljive, res pa bolj pojmljive za go-
spodarstvenike, od katerih tudi najboljši
med njimi, komaj telovadijo na vr\n eko-
nimike. točneje - med družbeno porabo,
naraščajočimi stroški, še vedno nespod-
budnim izvozom in dohodkom, od kate-
rega je mogoče rezati tudi vsakdanji
kruh.
Tudi nekaj jedkih misli lahko pripne-
mo usklajevalnim podražitvam na rob.
Recimo to, da upamo, kako se bomo po
dosežku, da smo se približali svetovnim
cenam na marsikaterih področjih, ven-
darle vsi skupaj zagnano lotili nalog, ka-
ko se svetu približati (in ga tudi osvojiti!)
z neprimerno večjo storilnostjo, kako-
vostjo našega lastnega dela in kakovost-
jo naših izdelkov, da ne omenjamo orga-
niziranosti in še česa iz železnega reper-
toarja vseh tistih, ki so to pred nami
mednarodni menjavi že storili. Nekateri
od njih sicer na drugačnih osnovah in z
drugačnimi prednostmi. Toda tudi mi
imamo prednosti in osnove, kot jih ni-
majo drugi v svetu. Gre za to, da jih sedaj
učinkoviteje izkoristimo. Po recepte
nam ni treba vedno hoditi ven, niti ne po
izkušnje. Ni jih malo delovnih organiza-
cij tudi na domačem gospodarskem boji-
šču, kjer dosegajo svetovno kakovost in
storilnost, pa tudi svetovne cene. Pa zad-
njega ne brez pr\-ega!
MITJA UMNIK
Ob Dnevu inženircev JU\
poical enoti Save Nešicoviča
Na ponedeljkovi slove-
snosti v vojašnici Jožeta
Meniha-Rajka so celjski in-
ženirci iz rok predstavnika
Ljubljanskega armadnega
območja Momčila Matoviča
prejeli prehodni pokal kot
najboljša inženirska enota
na tem območju. Celjski in-
ženirci so tako dokazali, da
so res zgleden vojaški ko-
lektiv, saj je to že četrto
takšno priznanje, ki ga je
dobila enota v zadnjih petih
letih.
V njihovih vitrinah so tudi
številna druga priznanja in
pohvale ter odlikovanje. Vo-
jaki in starešine so zelo po-
nosni tudi na priznanja in
zahvale za pomoč pri gradnji
posameznih objektov širom
po naši republiki. Tako so la-
ni zgradili cesto od Iga proti
Kureščku, vodovod v Sevni-
ci in postavili lesen most čez
Hudinjo v Škofji vasi. Sami
so uredili tudi športna igri-
šča v celjski vojašnici. Raču-
najo, da so samo lani opravili
za 25 milijonov dinarjev
gradbenih, inženirskih in
drugih del, vse skupaj pa je
enota do sedaj prihranila s
svojim delom družbi več kot
400 milijonov dinarjev.
Celjski inženirci bodo tudi
letos gradili številne objekte,
delo na terenu pa sodi v ok-
vir njihovega usposabljanja.
Sicer pa so v Celju doslej iz-
šolali že precej inženircev.
voznikov in drugih kvalifici-
ranih delavcev, lani na pri-
mer 80 inženircev in 50 voz-
nikov. Mnogi od njih oprav-
ljajo delo, za katerega so se
usposobili v JLA, tudi ka-
sneje, ko se vrnejo domov.
Številna pisma pričajo, da
zelo uspešno.
Delo celjske enote inže-
nircev pa verjetno najbolje
predstavijo besede njenega
komandanta Save Neškovi-
ča, ki jih je izrekel ob dnevu
inženircev: »Naša osnovna
naloga je, da se učimo in
usposabljamo v vseh voja-
ških veščinah, posebej pa v
naših - inženirskih. Naša
prednost je, da se medtem
ko se učimo, tudi gradimo.
Verjetno smo edini rod voj-
ske, ki to zmore. Za nami
ostajajo ceste, mostovi, vo-
dovodi. Ko se boste vozili od
Zatmika na Pokljuko, od
Sevnice proti Mokronog^ ali
prečkali Kolpo, Savo, Mimo,
Voglajno, Hudinjo in še
mnoge druge reke, se spo-
mnite, da so vse to naredili
inženirci.	S. SROT
V četrti sovražnikovi
ofenzivi je tovariš Tito ho-
tel preslepiti sovražnika in
izdal je ukaz, da porušijo
vse mostove na Neretvi.
Ukana je uspela, izkazali pa
so se tudi inženirci. Pionir-
ska četa pri Vrhovnem šta-
bu in inženirski vod 7. ba-
ni jske divizije sta 7. marca
pri Jablanici začela graditi
2,5 metra širok in 56 metrov
dolg zasilen most. Kljub po-
manjkanju materiala in
orodja so dela opravili v re-
kordnem času - 19 urah - in
omogočili umik 4000 ra-
njencem in enotam opera-
tivne grupe Vrhovnega šta-
ba NOV in POJ. Dan, ko so
inženirci začeli graditi
most, so kasneje proglasili
za dan inženirije.
Mozirje - tretjič da
Ob koncu junija se v obči-
ni Mozirje izteče solidarno
zbiranje sredstev drugega
samoprispevka. Že ob kon-
cu lanskega leta, ko so na
občnih zborih krajevnih
skupnosti delali svoje bi-
lance, menjali vodstva in se
odločali, kako naprej, so si
bili v vseh krajevnih skup-
nostih enotni, da brez na-
daljnjega zbiranja sredstev
ne bo več razvoja.
Na podlagi teh stališč je
Izvršni svet s pomočjo ini-
ciativnega odbora sestavil
program novih ali nedokon-
čanih investicij, ki naj bi se
pokrivale iz novega referen-
dumskega programa. Sred-
stva bi se združevala po isti
prispevni stopnji kot do se-
daj.
Z novim programom so
seznanjeni že vsi zbori Ob-
činske skupščine, ki so pro-
gramu, gledano v celoti dali
podporo, do 23. marca pa se
bodo s predlogom novega
programa seznanila tudi
vodstva krajevnih skupno-
sti.
Program so obravnavali
tudi na predsedstvu OK
SZDL, enako bodo program
obravnavale tudi ostale ob-
činske družbenopolitične or-
gani2^cije. Sestanki bodo tu-
di v delovnih organizacijah,
po uskladitvi vseh mnenj pa
bodo sklicani zbori občanov
Program novega samopri-
spevka se deli na skupnega
in individualnega. V skup-
nem programu imajo še do-
sti dolga do nerealiziranih
nalog iz obdobja drugega sa-
moprisp)evka. Ena takšnih
nalog je izgradnja kolektorja
Rečica-Nazarje- Mozirje.
Draga in p>omembna investi-
cija, ki se bo nadaljevala še v
naslednjih obdobjih. S sklo-
pom čistilnih naprav bi ob
koncu te gradne obvarovali
Savinjo in krajino prtxl one-
snaženjem.
Naslednje so investicije v
zdravstvu. Adaptacije zdrav-
stvenih postaj v Nazarju,
Mozirju in Lučah, na področ-
ju vzgoje pa je vsekakor naj-
pomembnejša izgradnja pri-
zidka k osnovni šoli v Mozir-
ju. ki je bila zgrajena za 450
učencev, že sedaj pa se v njej
gnete preko 600 šolarjev. Po-
leg tega je to edina šola v
občini, ki še ima dvoizmen-
ski pouk. kar bi z novim vla-
ganje. ki je nujno, tudi rešili.
Na področju komunale naj
bi poleg kolektorja uredili
tudi prostor za (xllaganje
smeti, z denarjem novega sa-
moprispevka pa bi na p,^
dročju infrastrukture dokort
čali cesto na Črnivec. Le
jim bo na tak način uspej,
pridobiti nekaj sredstev, l^j^
ko pričakujejo kredit^^
vzpodbudo tudi iz repubij
ške skupnosti. V skupnem
programu je vključena tu«l
posodobitev PTT objekta
TV pretvornikov, del sre(i
stev pa naj bi bil namenjet
tudi poživitvi turizma.
V okviru individualne^
programa naj bi bil določer
del sredstev za krajevne
skupnosti fiksen, ostali d^
pa bi se delil po številu pre!
bivalstva. Fiksni del naj bi
odvisno od variante, znašal
le 10 ali 20 odstotkov, vendaj
se večina ogreva za solidar-
nejših 20 odstotkov, saj bi bj.
le tudi manjše krajevne
skupnosti na tak način v
enakopravnejšem položaju
RADO P»ANTEUC
Plaiceta Ingrada za F. Šetinca in
E. Rojca
Delavski svet GIP Ingrad je na predlog družbenopo-
litičnih organizacij podelil najvišje priznanje delovne
organizacije - plaketo Ingrad - Francu Šetincu, pred-
sedniku Republiške konference SZDL Slovenije, za
izredne zasluge pri graditvi samoupravnih socialistič-
nih odnosov in njegov doprinos v razvoju gradbeniš-
tva in dr. Emilu Rojcu, sekretarju Medobčinskega
sveta ZKS Celje, za izredne zasluge in vsestransko
družbenopolitično F>omoč pri razvoju delovne organi-
zacije.
Priznanji sta jima slovesno predala predsednik de-
lavskega sveta Ivan Rebernjak in glavni direktor
Janko Golob 25. februsija 1983 na seminarju družbe-
nopolitičnega izobraževanja delavcev Ingrada v Do-
brni.	vS
Slovesna zaprisega pripadnic teritorialnih enot
V prostorih pokrajinskega štaba teritorialne obrambe v Celju je slovesno zapriseglo 15 pripa;
dnic teritorialne obrambe, ki so že dobile čine nižjih oficirjev. Ob tej priložnosti so pripravili tu®
proslavo ob Dnevu žena. Predstavniki pokrajinskega štaba so ob slovesni zavezi poudarili, da
akcija za vključitve žena v teritorialno obrambo poteka že nekaj let. Žene so vključili v enote ^
zveze, sanitetne in druge enote, vse pa so zelo prizadevne pri urjenju. V TO so si tudi zadali cilj,
bi bilo v enotcih približno 10 odstotkov žensk.	^
S.
IVliade sicrbi brezposelnost
O delovnem času naj razpravljajo In odločalo delavci_^
Predsedstvo občinske kon-
ference Zveze socialistične
mladine Celje je pretekli četr-
tek sklicalo razširjeno sejo,
na kateri naj bi mladi kritič-
no in objektivno spregovorili
o problemih zaposlovanja
mlade generacije, o štipendi-
ranju, stanovanjski proble-
matiki ter o delu osnovnih or-
ganizacij ZSMS v celjski ob-
čini. Mladi so ta dan obravna-
vali tudi problematiko delov-
nega časa.
Opozorili so, da brezposel-
nost mladih narašča in da ni-
kakor ni sprejemljiva ocena,
češ da je stopnja brezposelno-
sti v naši republiki še v nor-
malnih okvirih. Praksa na-
mreč" kaže, da se problemov lo-
tevamo šele takrat, ko le-ti po-
stanejo že krizni. Mladi so tudi
opozorili, da je na brezposel-
nost treba gledati večplastno: z
vidika gospodarstva in sedanje
kvalifikacijske strukture zapo-
slenih, pomisliti na politične
razsežnosti problema, na nje-
govo psihološko in sociološko
vsebino. Kritično so spregovo-
rili o sedanji politiki zaposlo-
vanja, štipendiranja in priprav-
ništva. ^^adi vidijo mo^osti
premagovanja problema neza-
poslenosti v krepitvi drobnega
gospodarstva, v pravilnem vre-
dnotenju proizvodnega dela, v
prezaposlovanju že zaposlenih
delavcev, zlasti pa v rasti pro-
duktivnosti. Samokritično so
ocenili, da tudi sami pri reše-
vanju te problematike niso do-
volj aktivni, da njihova politič-
na akcija peša.
Ko so mladi razpravljali ^
spremembi delovnega časa, j®
predsedstvo občinske konfe-
rence ZSMS Celje poudarilO'
da ne prevzema nobene poli'
tične odgovornosti za admini-
strativno sprejemanje ukre-
pov, kot je sprememba delov-
nega časa. Ocenili so, da delav-
cem v letu 1982 ni bila dana
možnost za razpravo in s teif
za odločanje o premaknitvi de-
lovnega časa. Mladi ugotavlja'
jo, da v času sedanje javne raz-
prave o osnutku družbenega
dogovora o urejanju delovnega
in obratovalnega časa delav-
cem ni bila pojasnjena vrs^^
vprašanj, zato je predsedstv"
OK ZSMS Celje predlagalo,
se javna razprava o osnutku te-
ga dokumenta podaljša.
marec 1983
novi tednik - stran 3
If celjskih krajevniliskupnostiii
yeiiko nalog še neopravljenili
f0Ho so ocenili na seH predsedstva OK SZDL CeUe, klor so
go¥orill še o gospodarskih dosežkih
Za celjske krajevne skup-
nosti je bilo preteklo leto
precej razgibano in marsik-
^ uspešno. Veliko pomemb-
nih nalog je bilo opravlje-
nih v zvezi z volitvami, pa
gb glasovanju o tretjem sa-
nioprispevku, nenazadnje v
akcijah za odpravljanje pe-
nečih komunalnih proble-
niov. Kljub temu pa so se v
(jelu krajevnih skupnosti še
pojavljale slabosti, zaradi
Itaterih ni mogoče ohlapno
ocenjevati, da je bil lani v
njih dosežen bistven sa-
nioupravni razvoj.
Pri tem bi veljalo v prvi
vrsti omeniti, da so se v kra-
jevnih skupnostih še vse
premalo uveljavili najpo-
membnejši samoupravni in
delegatski organi, kot so na
Ifimer skupščine krajevnih
kupnosti, njihova pred-
sedstva in delegacije stalnih
območij. Kar v trinajstih kra-
jevnih skupnostih so se
skupščine na primer sestale
v vsem letu le enkrat, le red-
ke pa so tiste krajevne skup-
nosti, ki so uveljavile vlogo
delegacij stalnih območij.
Premalo je bilo v krajevnih
skupnostih, posebej seveda
mestnih, storjenega pri usta-
navljanju skupnosti stano-
valcev. Marsikje, med dru-
gim tudi v krajevni skupno-
sti Nova vas, ki šteje že nad
5000 prebivalcev, pa bi bilo
treba oceniti možnosti za de-
litev krajevne skupnosti.
Ko so na zadnji seji pred-
sedstva občinske konferen-
ce SZDL v Celju člani raz-
pravljali o stališčih v zvezi s
samoupravnim razvojem
celjskih krajevnih skupnosti
v preteklem letu niso odre-
kali priznanja prizadevnemu
delu in uspehom. Kljub te-
mu pa so se zavzeli za to, da
bi bilo treba o slabostih kon-
kretneje spregovoriti v javni
razpravi, tako da bi občinska
skupščina lahko sprejela
ustrezna stališča in jasne
usmeritve za delo v prihod-
nje. Konkretno pa naj odgo-
vori tudi na vprašanje, v zve-
zi z ustanavljanjem skupnih
strokovnih služb za celjske
krajevne skupnosti.
DAMJANA STAMEJCIC
Člani predsedstva so po-
slušali tudi prvo informaci-
jo o gospodarskih dosežkih
celjske občine, ki jo je podal
predsednik izvršnega sveta
Zvone Hudej. Celjsko go-
spodarstvo je lani izvozilo
za 18% več kot leto poprej,
od tega na konvertibilno
področje za 21% več blaga.
Uvoz se je zmanjšal za 5%,
od tega iz konvertibilnega
področja za 12%. Prvič je
celjsko združeno delo izvo-
zilo za 3% več kot uvozilo.
Prvi podatki še kažejo, da
je industrijska proizvodnja
lani padla za 2%, skupna
poraba je bila za 0,85% nad
predvideno, splošna poraba
se je gibala v načrtovanih
okvirjih, osebno porabo, po-
sebej še gibanje osebnih do-
hodkov, pa bo mogoče oce-
niti po opravljeni analizi
zaključnih računov.
Nujna ocena
stanja
Tretja redna seja članov
sveta Ljubljanske banke
Splošne banke Celje pod
vodstvom predsednika
Jureta Pokorna je pote-
kla v temeljiti oceni po-
slovanja celjske temeljne
banke Ljubljanske banke
v lanskem letu, in še po-
sebej aktualnih informa-
cij gospodarske in finanč-
ne narave, stanja, v kate-
rem se bodo znašle orga-
nizacije združenega dela
po uveljavitvi nekaterih
novih zakonov in predpi-
sov, novih obrestnih mer
Itd.
M. B02IC
Skupščina potrdila
poU gospodarstva
Prestrukturiranje celjske-
ga gospodarstva je bila ena
osrednjih razprav torkovega
zasedanja delegatov skup-
ščine občine Celje. Načelo-
ma so delegati podprli poro-
čilo izvajalcev načrta o prvi
fazi prestrukturiranja celj-
skega gospodarstva, čeravno
so imeli ob njem tudi nekaj
konkretnih pripomb. Dele-
gat delovne organizacije
Emo Celje je na primer ome-
nil, da se v njihovi organiza-
ciji že nekaj časa prizadevajo
za uveljavitev lastne poti v
preosnovo obstoječe proiz-
vodnje, iz klopi delegatov pa
je bilo slišati tudi pripombo,
češ, kako naj pripravi pro-
jekt skupina strokovnjakov
izven delovnih organizacij,
da bo le-ta sprejemljiv kot
temelj splošnega procesa za
preosnovo gospodarstva.
Odgovor na pripombo je bil
v obrazložitvi, da imajo orga-
nizacije združenega dela še
prešibke razvojne oddelke,
ki bi bili sposobno oblikova-
ti tovrsten projekt.
Na torkovem zasedanju
skupščine so delegati obrav-
navali tudi oceno o usmerje-
nosti in učinkovitosti naložb
v celjski občini. Menih so, da
je še vedno očitna razdrob-
ljenost naložb in vprašljiva
njihova izvozna usmerje-
nost. Eden od delegatov pa
je v ra2,pravi tudi vprašal, za-
kaj celjska občina, ki sodi
med "močnejše industrijske
centre v republiki, ni spo-
sobna ponuditi naložbe, ki bi
bila širšega družbenega po-
mena.
Sicer pa so delej/ati celjske
skupščine obravnavali še
več predlogov raznih odlo-
kov, sprejeli pa so tudi do-
polnjen predlog proračuna
za letošnje leto.
DS
Filmi
neuvrščenih v
konjiški občini
V počastitev 7. vrha neuvr-
ščeniJi v New Delhiju so v ko-
njiški občini pripravili spored
filmov iz neuvrščenih držav.
Na otvoritveni slovesnosti, na
kateri je zbranim obiskoval-
cem v konjiškem Domu kultu-
re spregovoril sekretar občin-
skega komiteja Zveze komuni-
stov Avgust Spoljar, so v pone-
deljek prikazali film »Tito - za-
pisi filrnskega snemalca«.
Filme iz neuvrščenih držav
so prikazali tudi v Ločah m
Zrečah, filmske predstave pa
so pripravili tudi za učence
osnovnih šol in kovinarske
srednje šole v Zrečah. Spored
filmov iz neuvrščenih držav je
pripravila Delavska univerza,
pokrovitelji pa so družbenopo-
litične organizacije v občini.
MBP
V znanju je moč
10 let študllskega centra pri MS ZKS
Jugoslovanski komunisti
so v najtežjih dneh delav-
skega gibanja in ljudske re-
volucije videli v znanju ti-
sto svetlo luč, ki je vodila k
nadaljnjemu razvoju mar-
skistične misli, tako nepo-
grešljive za krepitev raz-
rednega boja in poznejše
uveljavljanje socialistične-
ga samoupravljanja. Pred
desetimi leti je pričel pri
MS ZKS v Celju delovati
študijski center in desetlet-
nico delovanja so obeležili
prejšnji četrtek z otvoritvi-
jo razstave marksistične li-
terature pri marksističnem
oddelku knjižnice Edvarda
Kardelja v Celju.
Razstava in poznejša okro-
gla miza o idejnem usposab-
ljanju komunistov na celj-
skem območju, je bila posve-
čena tudi stoletnici smrti
Karla Marxa. Slovenosti so
se udeležili poleg Romana
Ogrina, direktorja političnih
šol pri CK ZKS in dr. Emila
Rojca, sekretarja MS ZKS
Celje tudi predstavniki štu-
dijskih centrov iz Maribora
in Raven na Koroškem in
predstavniki občinskih ko-
mitejev celjskega območja
ter nekateri slušatelji dose-
danjih političnih šol. O po-
menu razstave je govoril
predstojnik Studijskega cen-
tra Milan Pugelj, ki je pozne-
je tudi vodil okroglo mizo, ki
je potekala v knjižnici
E. Kardelja. Udeleženci
okrogle mize so bili tudi sez-
nanjeni o dejavnosti oddelka
marksističnt; in družboslov-
ne literature, v razpravi pa so
osredotočili svojo pozornost
na vprašanja, kako še bolj
prodreti z izobraževanjem
do temeljnih nosilcev proiz-
vodnih odnosov v naši druž-
bi, vprašanja motiviranosti
za idejnopolitično izobraže-
vanje in usposabljanje in ka-
ko doseči enotno obliko te-
meljnega idejnega izobraže-
vanja v Sloveniji. Ugotovili
so. da so v metodah dela še
velike rezerve, da bo treba v
bodoče posvečati veliko po-
zornost kadrovanju v politič-
ne šole in poskrbeti za
.ustrezno vključevanje sluša-
teljev po vrnitivi iz šole v
svoje delovno okolje. Vseka-
kor pa je v svojih desetih le-
tih študjski center opravil
izredno pomembno delo. ki
ima tudi v prihodnosti jasne
usmeritve in cilje.
D. M.
»Zakaj ste tako sitni?«
Tudi take odgovore dobi-
vajo na Delavski univerzi v
Celju, kadar pri odgovornih
a delegatsko izobraževanje
v delovnih organizacijah po-
sredujejo in jih preganjajo
naj vendarle pošljejo svoje
ielegate v delegatsko šolo.
Očitno pa se marsikomu ne
•aidi, saj se izteka šele prvo
lao tretjega mandatnega ob-
i/obja in naj bi torej za dele-
gatsko usposabljanje bilo še
dovolj časa.
Res, da dodatno usposab-
ljanje ni vezano na čas in da
vsaka šola nekaj da. Dejstvo
pa je tudi, da če bi hoteli
vključiti vse delegate iz celj-
ske občine, teh je okoli 15
tisoč, v delegatsko šolo, bi
bilo eno mandatno obdobje
prekratko, tudi če bi vsak te-
den šolo obiskovalo 100 de-
legatov. Tudi ta minimum ne
bomo dosegli, ker v povpreč-
ju obiskuje šolo le okoli 20
delegatov na teden, nemalo-
krat pa se zgodi, da se odzo-
ve le nekaj delegatov in tako
morajo šolo odpovedati. In
ravno to se je v začetku tega
leta večkrat ponovilo, kot
naprimer ta teden, ko je v
šolo prišlo le pet delegatov.
Odgovori, zakaj tako maj-
hen interes, so različni. Vsa-
ka delovna organizacija in
tudi krajevna skupnost bo
kaj lahko našla številne izgo-
vore. Osnovni vzrok pa je v
tem, da v delovnih organiza-
cijah nimajo načrtovane dol-
goročnega sistema izobraže-
vanja, še manj pa delegat-
skega izobraževanja. Marsik-
je tudi vodilne strukture v
delovnih organizacijah ne
namenjajo temu vprašanju
dovolj pozornosti in najbrž
velja to, kar so delegati več-
krat poudarili na razgovorih
ob zaključku delegatske šo-
le, da bi se ti vodilni kadri
morali najprej seznaniti z
dolžnostmi in pravicami kot
tudi z vlogo, ki jo imajo dele-
gati v sistemu delegatskega
odločania.
Čeprav Delavska univerza
dobro sodeluje z občinsko
konferenco socialistične zve-
ze pa je to premalo, kajti
družbenopolitične organiza-
cije zlasti sindikat in zveza
komunistov v delovnih orga-
nizacijah in KS pri vsem tem
premalo naredijo, isto velja
tudi za samoupravne organe.
Tako nehote človek dobi ob-
čutek, da nekaterim celo bolj
odgovarja, če delegatov ne
pošiljajo v šolo, pa ne le zara-
di sredstev, kajti šola tudi
nekaj.stane, temveč iz dru-
gih interesov, ki vsekakor ni-
so v skladu z našo družbeno-
politično usmeritvijo in lah-
ko le zavirajo poti k boljše-
mu delegatskemu udejstvo-
vanju in odločanju.
Usposabljanje delegatov je
skupno dogovorjena naloga,
enakovTedna mnogim, ki
smo si jih zadali z namenom,
da utrdimo, izboljšamo in
razvijamo sistem samou-
pravnega demokratičnega
socializma in tudi premaga-
mo težave, ki nas v tem tre-
nutku pestijo. Zato bi morali
poklicati na odgovornost ti-
ste, ki so v delovnih organi-
zacijah in krajevnih skupno-
stih zadolženi, da izpeljejo
izobraževanje svojih delega-
tov.
Vinko Hafner na Smarskem
v petek se je Vinko Hafner, predsednik skupščine SR
^'ovenije, za dlje časa ustavil v Šmarju pri Jelšah in v
•^gaški Slatini.
Na sedežu občinske skupščine v Šmarju se je najprej
Podrobneje seznanil z nekaterimi značilnostmi občine ter s
Pi^oblemi, ki so pogojeni z njeno slabšo razvitostjo. Seznanil
^ je še z gospodarskimi rezultati občine kot celote in posa-
"^eznih organizacij združenega dela ter s potekom uresniče-
vanja projekta Spominski park Trebče, zlasti z vidika ure-
^f^ičevanja Zakona o spofhinskem parku Trebče, ki ga je
^•^upščina SRS sprejela koncem leta 1980.
Ob obisku delovne organizacije Kors Rogaška Slatina se
^^ Vinko Hafner zanirrial za njene gospodarske rezultate in
"^^ozne usmeritve. V Zdravilišču se je pogovarjal s pred-
^Wniki Steklarne Boris Kidrič, največje izvoznice v občini.
I o ogledu novega zdraviliškega objekta, hotela Sava, se je
kvariš Hafner seznanil z rezultati gospodarjenja tega delov-
l^ga kolektiva ter s položajem zdraviliškega turizma v ok-
našega turističnega gospodarstva.
M. A.
Delhijska glavna smer
Piše
Jože Sircelj
New Delhi - Ko to pišem, je sesta-
nek najvišjih zastopnikov stoene
neuvrščene države in dveh osvobo-
dilnih gibanj nekako na pol poti do
finala, ki naj bi bil v petek, se bo pa
predvidoma prevesil v zgodnje ju-
tranje ure v soboto.
Kaj je značilno za dosedanji po-
tek vrhunskega zasedanja zuna^
blokovskega gibanja, ki je - kot je
poudarila nova predsedujoča v gi-
banju, indijska ministrska pred-
sednica Jndira Gandhi - obenem
največje svetovno gibanje? Pečat
sedmemu vrhu v New Delhiju d^
ravno dejstvo, da obstoji izrazito
soglasje, da je boj za mir prva nalo-
ga neuvrščenih in vse svetovne
skupnosti, zakaj brez miru ni niti
razvoja, ni varnosti držav in naro-
dov.
Od tod številna opozorila z go-
vorniške tribune v kongresni pala-
či Vigyan Bhavan, da ^ svet v glo-
boki krizi mednarodnih odnosov in
da vojna nevarnost, zlasti še nevar-
nost jedrske vojne narašča, kar vse
je posledica blokovskega rivalstva,
trmoglave oboroževalne tekme. Od
tod zahteve državnih poglavarjev
in premierov neuvrščenih, da je
treba zaustaviti oboroževalno tek-
mo, obrzdati zlasti jedrsko oboro-
ževanje, zagotoviti človeštvu mir-
nejše čase. Od tod tudi neposredni
pozivi obema supersilama in vele-
silam, naj se nehajo igrati z orož-
jem, kajti - kot smo slišali - jedr-
ske konice niso navadne topovske
granate, in če bi prišlo do najhujše-
ga, ne bi bili vami niti vzhod niti
zahod, niti sever niti jug.
Drugo osrednje opozorilo sedme-
ga vrha se nanaša na globoko krizo
svetovnega ekonomskega sistema,
krizo, ki ne prizanaša niti indu-
strijsko najbolj razvitim državam,
posebno hudo pa prizadeva države
v razvoju.
Napak bi bilo misliti, da udele-
ženci sedmega samo tarnajo, obso-
jajo zlo usodo sodobnega sveta, ta-
ko kar zadeva odsotnost miru, ka-
kor tudi hude motnje v gospodar-
stvu. Opaziti je namreč politično
voljo, da bi z dejavnimi pozivi ti-
stim, ki so najbolj odgovorni za se-
danje stanje v mednarodnih odno-
sih, se pravi supersilama in obema
njunima vojaškopolitičnima blo-
koma, zavrli negativno dogajanje
na svetovnem prizorišču, da bi se
svet vsaj odmaknil od brezna voj-
ne, ubral pota spoštovanja načel
aktivne in miroljubne koeksisten-
ce. Ovir je obilo, visoke so, toda
gibanje neuvrščenih, ki je pred
dvema dobrima desetletjema pod
vodstvom Tita, Nehruja in Naserja
nastalo ravno v znamenju in v ime-
nu odvračanja vojne nevarnosti in
zavračanja blokovske delitve sve-
ta, nadaljuje svoja prizadevanja za
mir in razorožitev. Jugoslovanska
delegacija je pri tem med najaktiv-
nejšimi.
Enako velja za iskanje izhoda iz
gospodarskih težav. Temeljno
spoznanje je, da se sedanje krize ne
da odpraviti z nekakšnim krpa-
njem starega sistema. Rešitev je
lahko le v postopni, a vztrajni gra-
ditvi nove mednarodne ekonomske
ureditve. Obenem je treba sprejeti
program nujnih ukrepov, s kateri-
mi bi pomagali najbolj prizadetim
državam. In na koncu, a ne nazad-'
T^, sodelovanje med neuvrščenimi
in državami v razvoju v gospodar-
skem pogledu, glede znanstveno te-
hnične pomoči in podobno, naj bi
bilo poslej širše, trdnejše, bolj us-
klajeno.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
10. MAREC Hii
Kakovost in spoštovanje rokov
osnova mednarodne menjave
v Modnem salonu T. Velenje se tega dobro zavedalo, zato Jih
nI strah povečanih Izvoznih nalog
»Lani smo dosegli naj-
boljše poslovne rezultate v
zgodovini obstoja naše de-
lovne organizacije,« nam je
ne brez ponosa zatrdil di-
rektor Modnega salona iz
Titovega Velenja, Marjan
Gaberšek. Na te rezultete so
še posebej ponosni, ker so
jih dosegli v letu, zaznamo-
vanem s težkimi stabiliza-
cijskimi razmerami gospo-
darjenja.
Dohodek je tako lani rastel
hitreje kot materialni stro-
ški. Načrtovali so dobrih 18
milijard starih dinarjev pri-
hodka, uresničili pa slabih
21 milijard. Porabljena sred-
stva so lani v primerjavi z
letom poprej narastla za 33
odstotkov, dohodek so pove-
čali za 47 odstotkov, čisti do-
hodek pa 7.a 42 odstotkov. Za
enak odstotek so zbrali tudi
več sredstev za poslovni
sklad.
V Modnem salonu T. Vele-
nje pa se težko sprijaznijo z
izrednimi porasti raznih pri-
spevkov, saj se je na primer
vodni prispevek povečal lani
za več kot petkrat v odnosu
do leta 1981, prav tako se je
za več kot petkrat povečal
davek iz dohodka. Po mne-
nju Marjana Gaberška se pri-
spevki za sise in ostalo pora-
bo nenormalno večajo, kar
kolektivom, ki dobro gospo-
darijo, manjša dohodek ozi-
roma ostanek čistega dohod-
ka. Pri tem pa so vsi ostali
stroški skupaj z osebnimi
dohodki pod strogo družbe-
no kontrolo in morajo biti v
izredni odvisnosti od doseže-
nega dohodka.
Po prepričanju delavcev iz
Modnega salona bo treba
takšno porabo še bolj pretre-
sti in, če je le mogoče, pre-
sežna sredstva vrniti nazaj
gospodarstvu. Nemogoče je
pristajati namreč na stanje, v
katerem z ostankom čistega
dohodka dober in poslovno
uspešen kolektiv komaj po-
kriva le sprotno podražitev
reprodukcijskih materialov
in ima kljub svoji podjetno-
sti prekratko sapo za razširi-
tev m posodobitev proizvod-
nje.
Za povrh pa kaže poudari-
ti, da se v Modnem salonu
T. Velenje vse bolj pre-
usmerjajo v izvoz na konver-
tibilna področja. Ze lani so
na konvertibilna tržišča izvo-
zili za dobrih deset odstot-
kov vrednosti celotnega pri-
hodka, prav toliko tudi na
klirinško področje. Torej je
bilo vsega izvoza lani za peti-
no vsega celotnega prihod-
ka. Letos nameravajo izvozi-
ti dosti več, saj potrebujejo
tudi več deviz. Celoten izvoz
bo letos dosegel ali morda
celo presegel 30 odstotkov
vsega prihodka. Praktično
imajo za 70 odstotkov pred-
videnega izvoM na konverti-
bilna tržišča že podpisanih
pogodD. V ognju imajo tre-
nutno pet kolekcij za Zvezno
republiko Nemčijo, Nizo-
zemsko, Francijo, Italijo in
prepričani so, da bodo svoje
povečane izvozne načrte le-
tos tudi v celoti izpolnili.
Poroštvo za uspešno po-
slovno leto 1983 so v Mo-
dnem salonu Titovo Velenje
naslonili predvsem za kako-
vost svojih izdelkov, visoko
storilnost in na dosledno
spoštovanje rokov v medna-
rodni menjavi. Povsem lo-
gično je, da v tem primeru
dobri rezultati ne morejo
manjkati.
MITJA UMNIK
V IVietki Kozje vedno bolj
računajo na lastno znanje
^HHBHSHBHHHHHHHHHHHBHBSIlHHBISSOSIIHHHHHHI^^H^BiHli
Prijetno je obiskati delovni
kolektiv, kjer z optimizmom
zrejo v prihodnost, snujejo
smele načrte in so zadovoljni
z dosedanjim delom. Manj go-
vorijo torej o težavah, ki
spremljajo uresničevanje te-
kočih in planskih nalog in več
o tem, kako več in bolje nare-
diti. Takšno je razpoloženje v
Metkini temeljni organizaciji
v Kozjem.
Vodilo tega 178-člcinskega,
pretežno ženskega delovnega
kolektiva, je visoka kakovost
in točnost izdobave izdelkov,
kar je predvsem pomembno za
obstoj na zahtevnem zaho-
dnoevropskem tržišču, kamor
danes potuje zlasti Metkina
modna posteljnina. Iz eksperi-
mentalne faze je splaval tudi
novi »Mond« program oziroma
proizvodnja izdelkov iz najfi-
nejšega gosjega puha, vesto-
nov, dela opreme za alpiniste,
trakov za smuči in za potrebe
teniškega športa ter mini na-
hrbtnikov.
Lani so v Metki Koqe dose-
gli in celo presegli vse planira-
ne kazalce gospodarjenja,
vključno planirani izvoz na
konvertibilno tržišče. Tu pa se
pojavlja vse bolj močna kon-
kurenca držav v razvoju, Brazi-
lije, Filipinov, Južne Koreje.
Te dežele nastopajo na konver-
tibilnem tržišču, zaradi poceni
delovne sile, s cenami, ki so za
polovico nižje od Metkinih
proizvodov programa postelj-
nine. Metkino orožje zoper
konkurenco je edinole kako-
vost in modnost izdelkov ter
spoštovanje dogovorjenih ro-
kov izdobave. to pa se je
treba marsičemu odrekati, ir-
tvovati tudi prosto soboto, če
je nujno pa tudi kakšno nedelj-
sko urico. Prizadevanja sleha
nega delavca rodi potem tud
dobre rezultate.
Letos nameravajo v TOZI
Metka Kozje obseg proizvod
nje še povečati, zlasti lastni!
proizvodov in zmanjševati ob
seg dela po naročilu za tuj(
partnerje. Novi program
»Mond« bo letos osnova za do-
grajevanje proizvodnje, kjer
težijo k uporabi lastnega zna-
nja, torej proizvajati izdelke, ki
terjajo več vloženega dela, ve<
znanja in manj uporabljene^
materiala ob sedanjih surovin-
skih težavah. Računajo, da se
bo tako skupni prihodek bi-
stveno povečal, vzporedno pa
tudi dohodek, če le ne bo več-
jih zastojev v reproverigi. Za
kakšen odstotek nameravajo
tudi dvigniti fizično produk-
tivnost. Jasno je, da bo tudi
izvoz večji od lanskega.
Delavci v Metkinem tozdu v
Kozjem so zadovoljni. Ob do-
brih rezultatih dela so primer-
ni tudi osebni dohodki, ureje-
no imajo prehrano med delom
s temeljno organizacijo Dekcff
Kozje pa so uspeli lepo uskla-
diti prevoze na delo in z dela
Stanovanjskih problemov sko-
rajda ni, marsikateri delavec
pa preživi letni oddih v počit-
niških prikolicah in domu ob
obali.
MARJELA AGRE2
Optimistični plan šentjurske Blagovnice
Osebni dohodki za 2000 din pod republiškim povprečlem
šentjurska Blagovnica je
v treh letih obstoja upravi-
čila naložbo in zapolnila
vrzel v trogvski mreži v
šentjurski občini. Na nekaj
več kot 2000 kvadratnih me-
trih prodajne površine naj-
de kupec vse potrebno: od
osnovnih živil, do pohištva
in tekstila ter tehničnih iz-
delkov.
72 zaposlenih se trudi, da
bi zadovoljili kupce, kar je v
dani situaciji izredno težko,
saj na tržišču primanjkuje
zdaj tega' zdaj onega. Toda
zaradi tega v Šentjurju niso
opazili, da bi bila kupna moč
manjša ali da bi se večal od-
liv kupcev v večje kraje. Prej
se dogaja obratno.
Za letošnje leto so si trgov-
ci šentjlirske Blagovnice za-
stavili optimističen plan.
Planirali so povečame reali-
zacije za četrtino. Odločili so
se tudi, da bodo v trgovino
uvajali nove programe in vse
ostale prilagajali kupcem.
Da bi jim to uspevalo, mora-
jo znati prisluhniti potrebam
občanov in se povezati s po-
trošniškimi sveti. S takim
načinom dela bo Blagovnica
tudi v prihodnje dobro zalo-
žena, čeprav nekaterih arti-
klov, kot kave na primer, tu-
di ni moč kupiti. Trgovci, ki
prodajajo blago za osnovno
preskrbo, se često znajdejo v
neugodnem položaju, ker
naletijo na gluha ušesa ali pa
morajo požreti kritiko, da je
trgovina breme proizvajal-
cem. Trgovina na drobno za-
to pKDstaja v nekem smislu le
nekakšna distribucijska or-
ganizacija, ker proizvajalci
nimajo posluha za sovlaga-
nje v širitve prodajnih pro-
gramov. Malo ali nič ostaja
za razširjeno reprodukcijo in
vse investicije tudi Blagov-
nica zagotavlja na račun iz-
plačevanja nižjih osebnih
dohodkov. Zato le-ti zaosta-
jajo 2000 dinarjev za republi-
škim povprečjem. Cena
pa je zamrznjena in avtomat-
sko s tem so zamrznjeni tudi
osebni dohodki.
Nemalo težav povzroča tr-
govcem iz šentjurske Bla-
govnice tudi spremenjen de-
lovni čas, pa ne zaradi časa
samega, ampak zaradi neus-
klajenih prevozov na delo in
varstva otr6k, zato si želijo,
da bi bil vsaj v okviru občine
delovni čas enoten, kar za tr-
govine že velja.
Lahko pa se delavci Bla-
govnice pohvalijo z delom
na samoupravnem področju,
kjer so izredno aktivni in tu-
di kritični. Cesto opozarjajo,
da niso zadovoljni z delom v
samoupravnih interesnih
skupnostih, kjer se ne poču-
tijo kot delegati, ampak prej
kot aparat za dviganje rok.
Zato tudi povratna informa-
cija ni takšna kot bi morala
biti. Mnogo bolje živi samou-
prava v hiši sami, kjer se de-
lavci aktivno vključujejo v
samoupravno življenje. Za-
ključni račun za leto 1982 je
bil pozitiven, kar si bodo pri-
zadevali tudi za letošnjega,
čeprav že v naprej vedo, da
so možnosti veliko manjše.
MATEJA PODJED
Premalo prodajnih površin
v žalski občini Je preskrba slaba v Preboldu, na Vranskem In
v Petrovčah. Tu so glavne naloge Savinjskega magazina
Savinjski magazin je no-
silec osnovne oskrbe prebi-
valcev v žalski občini. Pri
tem svojem poslanstvu pa
se srečuje s številnimi teža-
vami, ki včasih izvirajo že
iz same miselnosti, da je sa-
mo ta trgovska organizacija
tista, ki mora skrbeti za to,
da imajo trgovine v različ-
nih krajih. Kljub temu si v
Savinjskem magazinu pri-
zadevajo, da bi bila oskrba
čim boljša. O tem smo se
pogovarjali z vodjo malo-
prodaje, Jožetom Dela-
kordo.
- Razvoj trgovine v zad-
njih letih je bil v žalski ob-
čini sorazmerno hiter. Zgra-
jeni sta blagovnici v Šem-
petru in na Polzeli, v Žalcu
je znana zelena blagovnica,
tu sta obe Nami: v Žalcu in
Levcu in še bi lahko našte-
vali. Ob teh velikih trgovi-
nah pa se pojavljajo težave
zaradi premajhnih prodaj-
nih površin. To še zlasti ve-
lja za Prebold in Vransko.
Kakšni so načrti Savinjske-
ga magazina za razrešitev
teh težav?
J.Delakorda: »Problem
Prebolda bo rešen še v tem
letu. Zgradili bomo prvo fa-
zo blagovnice, ki bo končana
še v tem letu. Prva faza zaje-
ma samopostrežno trgovino,
v kateri bo mogoče kupiti
prehrambene izdelke ter go-
spodinjske potrebščine in
tekstilne izdelke. Del prodaj-
nih prostorov bo namenjen
tudi prodaji izdelkov TT Pre-
bold. Pri financiranju bodo
poleg sredstev Savinjskega
magazina soudeležene tudi
nekatere OZD s področja
Prebolda, organizacije s po-
dročja blagovnega prometa
ter delno skupščina občine
Žalec. V srednjeročnem pro-
gramu pa predvidevamo še
razširitev prodajnih zmoglji-
vosti v Žalcu, na Vranskem
in v Petrovčcih.«
- Kaj lahko poveste o za-
loženosti vaših trgovin?
J.Delakorda: »Dobavite-
lji, oziroma proizvajalci nam
ne zagotavljajo takšnih koli-
čin, kot bi bile potrebne. Ra-
zlogi so znani. Izpostavljeni
smo tudi nekaterim izsiljeva-
njem, ko moramo nabavljati
prevelike količine nekaterih
izdelkov, če želimo dobiti
stvari, po katerih je povpra-
ševanje.«
JANEZ VEDENIK
Tretjina Sopotine
proizvodnje v izvoz
Lesna industrija SOPO-
TA iz Radeč že dvajset let
izvaža v združene države
Amerike. Računajo, da bo-
do v letošnjem letu izvozili
tretjino proizvodnje na
konvertibilno	tržišče.
Ustvarili pa naj bi 160 mili-
jonov dinarjev celotnega
prihodka.
Ta TOZD ljubljanske Le-
snine v glavnem izdeluje ma-
sivno pohištvo, trenutno pa
najrazličnej^še vrste otroških
posteljic. Čeprav so glavni
uvozniki teh izdelkov še
zmeraj ZDA, se je SOPOTA
usmerila tudi na prodajo v
druge zahodnoevropske dr-
žave, zlasti v Anglijo, Franci-
jo, Belgijo in Zahodno Nem-
čijo.
Korak naprej v poslovanju
te radeške temeljne organi-
zacije je pomenila lanskolet-
na izgradnja novega obrata
»Žage«. V njej so naredili de-
cimimico za primarno obde-
lavo lesa, to pa pomeni bolj-
šo proizvodnjo in boljšo kva-
liteto izdelkov.
Ti razvojni načrti so neloč-
ljivo pKJvezani tudi z izobra-
ževanjem. Kajti, brez kvalifi'
ciranega kadra bodo težko
dopolnjevali svoje progra-
me, s tem pa se bo konku-
renčnost na tujih tržiščih
manjšala.
Zaskrbljujoč v tej delovni
sredini je predvsem bolnišl^
stalež, kar je v lanskem pO"
slovnem letu precej vplivalo
na dosežene rezultate.
Nenazadnje je potrebno
omeniti tudi to, da v tenti
TOZD vsako leto najboljšii;"^
delavcem podelijo priznanja
za njihovo delo in trud, kar
nedvomno vpliva na boljšo
motivacijo za delo.
FRANCI KADUN^^
iWAREC 1983
NOVI TEOMK - STRAN 5
U Kovinotehni so dobili nov računalnik
■yled najpomembnejšimi
■glovnimi zmagami v zad-
jg^ času v Celju je prav go-
^o pridobitev novega raču-
^Inika IBM 4341, ki pomeni
iiovo prelomnico v posodo-
jjjtvi informacijskega siste-
^ v Kovinotehni. Novi ra-
je po kapaciteti več
petkrat večji od doseda-
njega, njegove glavne karak-
jgpistike pa so naslednje:
_ kapaciteta centralne
enote je štiri mega bitov,
kapaciteta zunanjega
opomina 4,8 giga bitov in
, na ta čelni računalnik
jjiia možnost direktnega
priključka šestnajst podsi-
stemov. Takšen računalnik
uporablja tudi Družbeni ra-
čunalniški center Celje, kar
omogoča sodelovanje pri iz-
gradnji enotne računalniške
^reže v celjski regiji in izme-
njavo kapacitet v primeru
okvar.
Predsednik KPO Aleš lic
je v uvodnem nagovoru med
drugim omenil: »Proti kon-
ca leta 1981 so se pričeli raz-
^vori s sestavljeno organi-
zacijo združenega dela Merx,
o skupnem razvoju računal-
niškega informacijskega si-
stema. Ugotovljeno je bilo,
da je možno za obe OZD raz-
viti poenoten sistem za po-
dročje trgovinske dejavno-
sti. S sodelovanjem bi v
obeh organizacijah zagotovi-
li kvalitetnejši razvoj, naj-
večje koriščenje računalni-
ških in strokovnih kapacitet,
to pa bi občutno vplivalo na
stroške tako pri razvoju kot
izvajanju avtomatske obde-
lave podatkov. Do sedaj na-
bavljena računalniška opre-
ma bo služila kot temelj za
razvoj terminalske mreže v
obeh OZD. Terminalsko
opremo bomo nabavljali v
skladu z razvojem ustrezne
programske opreme in mož-
nosti nabave. Ta investicija
je torej plod združevanja de-
la in sredstev obeh kolekti-
vov.«
Ob koncu je Aleš lic dodal:
»V ilustracijo samo podatek,
da so 20. januarja zjutraj te-
kle obdelave še na starem ra-
čunalniku, istega dne zvečer
p)a že na novem. Tu velja
pohvaliti izredno prizadevno
sodelovanje strokovnjakov
Intertrada tako pri obdelavi
prehoda, kot na samem pi-e-
hodu, saj so s strokovnim
pristopom prispevali velik
delež pri zmanjšanju stro-
škov. lV"/otno je bilo načrto-
vano najmanj tromesečno
vzporedno delo računalni-
kov, kar bi zahtevalo 630 sta-
rih milijonov dodatnih sred-
stev.«
Pri otvoritvi novega so-
dobnejšega računalnika (ide-
ja je bila »rojena« leta 1979) v
Kovinotehni je p>oleg najvi-
dnejših predstavnikov Celja
in celjskega območja bil nav-
zoč tudi član Predsedstva
CK ZKS Štefan Korošec (na
posnetku tretji z leve, ob
njem Aleš lic), trak v prostor
novega računalnika pa je
prerezala Majda Lavrenčič
(tretja z desne), ki je bila med
glavnimi nosilce za novo pri-
dobitev.
TONE VRABL
Sprememba datuma prilioda Vlaka
BiE83
Na 6. seji članov Koordinacijskega odbora za pripravo
sprejema letošnjega vlaka »Bratstva in enotnosti« pri SZDL
Celje je bilo največ govora o spremembi datuma prihoda
vlaka. Vlak s 1350 potniki bo pripeljal po novi - ustreznejši
- varianti bo letošnji vlak pripeljal iz Srbije v Slovenijo 3.
junija in se vrnil 6 junija.
Ker bo v tistih dneh v Celju tudi tradicionalni mladinski
pevski festival, so se pri Koordinacijskem odboru odločili,
da bodo vse goste celjske občine v nedeljo popeljali na
zaključno pevsko manifestacijo v Mestni park ter tudi tako
na poseben način pripomogli k skupni akciji »bratstva in
enotnosti«.
T. VRABL
Raketni dežnik proti toči
v žalski, celjski, šentjurski in šmarski občini so v teh dneh
skupaj s Hidrometereološkim zavodom Slovenije začeli do-
ločati lokacije za izstrelišča raket proti toči. V začetku na-
slednjega meseca bodo v naštetih občinah začeli montirati
radijske zveze in šolati strelce, tako da bo obramba priprav-
ljena najkasneje do 15. maja. Pred točo naj bi letos z rake-
tami branili še območje mozirske občine.
Izgradnja obrairibnega sistema proti toči na našem ob-
močju je bila sicer predvidena za konec tega srednjeročnega
obdobja, vendar pa je republiški izvršni sivet po ujmi v
juniju lani odločil, da je potrebno gradnjo pospešiti. Zato so
se na nedavnem sestanku, ki ga je sklical republiški komite
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, tudi odločili, da je
potrebno takoj začeti graditi obrambni sistem tudi v dmgih
občinah v osrednji Slovenji. Te naj bi dobile obrambo pred
točo v začetku naslednjeg;a leta.
S. S.
Osrednja prireditev ob 8. marcu
Osrednjo prireditev ob dnevu žena so v občini Celje letos
pripravili mladinci, točneje Center za klubsko dejavnost, ki
deluje pri občinski konferenci ZSMS Celje.
Na predvečer praznika so v dvorani Narodnega doma pripra-
vili prireditev, ki je marsikoga presenetila. Dvorana je v ponede-
ljek zvečer zaploskala akademskemu pevskemu zboru Boris
^drič, folklorni skupini 2PD France I^ešeren, plesni skupini
Zvezdice, mladim recitatorjem, duu Kores in Viti Mavrič. Pri-
srčna je bila tudi otroška modna revija.
M. A.
V Šoštanju obdaritev ob Dnevu
žena
Člani krajevne organizacije Rdečega križa v Šoštanju so tudi
ob letošnjem Dnevu žena obiskali 55 članic, ki so starejše od 80
in štiri, ki so starejše od 90 let ter jih obdarili. Pri akciji so
sodelovali tudi mladi člani RK šoštanjskih osnovnih šol. Poleg
daril in dobrih želja po zdravju so jim izročili tudi šopke spomla-
danskega cvetja.
V. K.
Proslava za žene invalidke
Ob mednarodnem Dnevu žena je Društvo invalidov občine
Velenje pripravilo v Domu kulture v Šoštanju sprejem za žene,
ki so invalidi. Na srečanje so bile povabljene tudi tiste matere in
žene, ki skrbijo za svoje dali druge nepokretne invalide. O
pomenu praznika Dneva žena je govoril znan družbenopolitični
delavec Edvard Centrih, v kulturnem programu so nastopili
Šaleški oktet in člani dramske sekcije DPD Svododa Šoštanj.
V. K.
Za varstvo pred požari
Na seminarju, ki ga je priredilo celjsko društvo varnostnih
inženirjev preteklo soboto na Dobrni, so razpravljali o osnutku
novega zakona o požarnem varstvu. Nekaj več kot sto varnost-
nih inženirjev in pooblaščencev za varstvo pri delu je razprav-
ljalo o splošnem varstvu pred požari ter o izobraževanju delav-
cev na področju varstva pred požari. Seminar bo prispeval k čim
boljšemu izvajanju in organiziranju požarnega varstva, kajti po-
žari povzročajo našemu gospodarstvu vsako leto ogromno
škodo.
IVAN JURHAR
Koncert Veselih hmeljarjev
Ansambel Veseli hmeljarji iz Žalca tudi po povTatku iz turenje
po Ameriki in Kanadi ne počiva. Tako bo že v nedeljo, 13.
marca ponovil svoj jubilejni koncert, ki ga je imel koncem
decembra v Žalcu. Tokrat bo koncert v Šempetru v tamkajš-
nji dvorani s pričetkom ob 18. uri. Poleg Veselih hmeljarjev
bodo nastopili oktet Studenček, Celjski Poldek, folklorna sku-
pina iz Šempetra in kot gost tudi znani slovenski dramski
igralec Janes Škof.
Vesele hmeljarje pa čaka ob koncu marca še ena prijetna pot.
sodelovanje na 11. izletu 100 kmečkih žensk na morje.
TV
Konjiški otroci za dan žena
Pred 8. marcem se je v konjiški občini zvrstila vrsta prireditev,
ki so jih pripravili učenci osnovnih šol in malčki v otroških
vrtcih za svoje mamice. Prireditve so bile dobro pripravljene in
dobro obiskane, tako kot tudi edina občinska prireditev, name-
njena Dnevu žena - razstava ročnih del. To so v občini pripravili
že četrtič in kot koslej, so tudi tokrat na njej predstavili vTsto
odličnih izdelkov, za katere so tudi obiskovalci pokazali veliko
zanimanja. Razstavo je pripravil Svet za vprašanja družbenoeko-
nomskega položaja žensk pri Občinski konferenci SZDL.
MBP
Gorenje se otepa z
visokimi izgubami
Lani so v TGO Gorenje
stali tekoči trakovi 5230 ur,
zaradi česar so proizvodni
načrt uresničili samo 89 od-
stotno! Tako so med največ-
jimi izgubaši s 676 milijoni
dinarjev.
Mural iz Murske Sobote je
zašel v izgubo zaradi inter-
nih težav. To rešujejo z druž-
benim varstvom, zaradi ka-
terega se stvari izboljšujejo,
vendar je lani bila izguba
82,5 milijona dinarjev.
Glin Nazarje je prišel v
škripce zaradi zastarele
opreme. To so lani začeli po-
pravljati in zamenjevati, za-
radi tega pa je proizvodnja
stala kar tri mesece. Izguba
je 19,3 milijona din.
Četrti, ki je imel izgubo,
vendar kot drugi največ, je
bil Gorenje promet servis s
približno 218 milijoni dinar-
jev!
Ce k temu prištejemo še
izgubo Kortinga je skupna
izguba kar 4,35 milijarde di-
narjev, celotni SOZD Gore-
nja pa je doslej pokril 320
milijonov dinarjev izgub.
Izgubo Kortinga, ki je v
likvidaciji, so prevzele štiri
TOZD v okviru TGO. Tako
bodo do 1. aprila odpustili
490 delavcev, med ostalimi
stotimi pa še nekaj do konca
leta. Ti podatki so za zaposle-
ne v Kortingu v Grasauu,
kjer je tudi 124 Jugoslova-
nov, od k; terih se jih je do-
slej 30 od.očilo, da bo delo
združevalo v Jugoslaviji v
katerikoli delovni organiza-
ciji SOZD Gorenje.
V Gorenju so sredi velikih
težav, ki pa jih poskušajo z
raznimi prijemi in rešitvami
čimprej odpraviti ali vsaj
ublažiti. Seveda pa vsega ne
bodo zmogli sami. Težko bo
poravnati davke za nastale
izgube v prejšnjih letih, ven-
dar brez optimizma in volje
po boljšem tudi ne bo šlo.
Obojega pa je v Gorenju do-
volj in zato z zmernim opti-
mizmom pričakujemo, da bo
ta nekoč tako lepo »rastoči
labod" še letos dobil stari si-
"jaj.
TV
Prispevek za več premoga
\oza Gramos Žalec le pomagal usposobiti nov trboveUskI kop
Konec januarja je v La-
konci nad Trbovljami začel
delovati površinski kop
premoga v sestavi TOZD
Premogovniki Trbovlje.
Načrtujejo, da bodo samo v
letošnjem letu tu izkopali
160 tisoč ton premoga. Da je
površinski kop sploh začel
delovati, pa imajo zasluge
prav delavci tozda Grames
iz Žalca. O tem smo se pogo-
varjali z direktorjem. Lju-
bem Podbregarjem.
- Kakšno vlogo je pri tem
imela vaša temeljna organi-
zacija, ki je sicer v sklopu
Hmezadove delovne organi-
zacije Strojna?
L. Podbregar: »Delavci
tozda Grames smo bili glav-
ni izvajalci del pri pripravah
za dnevni kop. Pripravljalna
dela smo opravili v predvi-
denem roku in objekt smo
pripravili za eksploatacijo
premoga. Pri pripravljalnih
delih smo uporabljali v glav-
nem svojo mehanizacijo, k
sodelovanju pa srno priteg-
nili tudi Transa\i:o iz Po-
stojne.«
- Vaše delo s tem seveda
še ni zaključeno. Kakšne so
še vaše naloge pri tem?
L. Podbregar: »Priprav-
ljalna dela so bila najbolj bi-
stvena za to, da so l^ko za-
čeli odkopavati premog. Pri-
hodnje leto naj bi na osnovi
geoloških raziskav znova na-
kopali 160.000 ton premoga.«
Zapišimo še to, da so mo-
rali pred pričetkom odkopa-
vanja premoga, ki ima kalo-
rično vrednost 2940 kilokalo-
rij, delavcdi Gramesa opravi-
ti zares strokovno delo. Z de-
lom Gramesa so bili zado-
voljni tudi rudarji, ki med-
tem ko odkopavajo premog,
urejajo tudi deponije za trbo-
veljske termoelektrarne. Da
bodo lahko rudarji odkopali
ves premog, bo treba sproti
odkopati milijon in pol ton
krovnega sloja zemlje, kar
prav gotovo ni enostavna na-
loga.
JANEZ VEDENIK
Novi prostori za
večji izvoz
nogavic
v Tovarni nogavic na
Polzeli gradijo nove pro-
store za medfazno skladi-
šče in dodelavo nogavic za
izvoz. Z deli so pričeli lani
novembra, konec tega me-
seca pa naj bi bila v glav-
nem končana. Na Polzeli
bodo letos napletli 37 mi-
Ijonov parov nogavic, izvoz
z dodelavo vred pa bo 17
miljonov parov. S tem se
tudi Polezla vključuje v
splošno prizadevanje za
čimvečji izvoz na konverta-
bilno pKKiročje.
T. TAVČAR
6. STRAN - NOVI TEDNIK
10. MAREC 1983
Delavci pri obrtnikih se premalo izobražujelo
Bogata sindikalna dejavnost delavcev pri obrtnikih v konjiški občini
()mm(\ na sindikalna or^a-
ni/acija delavcev /aposU-
nih pri obrtnikih v občini
Slovenske Konjice vključu-
je 140 članov. Pri svojem de-
lu so v času od leta 1974 na-
menjali največ dela združe-
vanju sredstev za stano-
vanjsko izgradnjo, skladu
za dopolnilno izobraževa-
nje, uresničevanju kolek-
tivne pogodbe, varstvu pri
delu, pa tudi na športno de-
javnost in strokovne ek-
skurzije ob ostalem sindi-
kalnem delu niso pozabili.
Da bi bili vsi delavci zapo-
sleni pri obrtnikih člani
osnovne sindikalne organi-
zacije, je v konjiški občini
zaenkrat še neuresničen cilj.
Kljub temu pa se jc od leta
1974 do danes število članov
že močno povečalo. Takrat je
bilo od IGO zaposlenih le 14
članov, danes jih je od 250
zaposlenih že 140 članov. To
je tako sad številnih obiskov
in pogovorov sindikalnih de-
lavcev pri obrtnikih in delav-
cih kot tudi dela osnovne or-
ganizacije.
Združevanje sredstev za
stanovanjsko izgradnjo pri
stanovanjski skupnosti je bi-
la ena prvih uspešno oprav-
ljenih nalog. 2e leta 1976 so
lahko iz teh sredstev zagoto-
vili pi-ve kredite za indivi-
dualno izgradnjo, do konca
preteklega leta pa so podelili
za te kredite že 2.80 milijo-
nov dinarjev. Se vedno pa
ostaja med nalogami prido-
bivanje družbenih stanovanj
za delavce.
Čeprav so že leta 1974 usta-
novili sklad za dopolnilno
izobraževanje, ki pa je prav-
zaprav zaživel šele leta 1977.
še vedno njegovo delo ostaja
skoraj brez uspeha. Niti pri
delavcih niti pri obrtnikih
namreč ni zanimanja za do-
polnilno izobraževanje de-
lavcev, zato so zbrana sred-
stva namenili za kadrovske
štipendije za deficitarne po-
klice. Prav zaradi tega je tudi
v tem času ena glavnih nalog
sindikata delavcev zaposle-
nih pri obrtnikih vzpodbuja-
nje zanimanja delavcev za
dopolnilno izobraževanje,
saj se zavedajo, da obil tudi
kakovostno vse bolj napre-
duje in je zanjo potrebna
boljša izobrazba.
Tako obilnike kot pri njih
zaposlene delavce pa je s sin-
dikalno dejavnostjo najte-
sneje povezala kolektivna
pogodba. Sindikat jo je ra-
zlagal in vztrajal pri njenem
uresničevanju, kar velja tudi
za anekse k pogodbi. Od do-
ločil pogodbe odstopajo le
posamezniki, svoj delež k
njeni uspešni uveljavitvi pa
je dodalo tudi Obrtno zdru-
ženje, ki d(}bro sodeluje z ob-
činskim sindikalnim sve-
tom.
Sindikat nudi tudi pravno
pomoč delavcem zaposle-
nim pri obrtnikih in to v obo-
jestransko korist delavcev in
obrtnikov. Uspešno so
izvedli tečaje varstva pri de-
lu, kjer je poleg Občinskega
sindikalnega sveta in Obrt-
nega združenja sodelovala .še
Delavska univerza, tako da
ima večina delavcev oprav-
ljene preizkuse znanja iz var-
stva pri delu. Predavanja iz
varstva pri delu pa so dopol-
nili tudi s celovito razlago
vsebine, dolžnosti in pravic
delavcev, ki izhajajo iz de-
lovnih pogodb. Sicer pa
ostaja spremljanje pogojev
dela naloga tudi še /ja naprej.
I^ni so z.a delavce pri obrtni-
kih organizirali tudi sistema-
tične zdravniške preglede.
Strokovne ekskurzije de-
lavcev so praviloma zelo do-
bro obiskane, saj so tudi pri-
ložnost z.a izmenjavo mnenj
in izkušenj. V okviru "stro-
k()vnega izobraževanja pa
vsako leto nekaj delavcev
obišče tudi sejem obrti v
Miinchnu, kdo pa sejem obi-
šče. se odločijo v sodelova-
nju z t)brtn!m združenjem in
obrtniki, pač glede na poseb-
nosti.
MILENA B. TOKLIC
•n
Starost je
iahko bogata
Družbena skrb za sta.
rej še občane je naša staj,
na naloga, pa vseeno v^a.
sih kar nekako pozablja,
mo na starejše, ki živijo z
nami in med nami. V Ce-
lju pa nas sami že nekaj
let vsaj za teden dni
spomnijo, da so tu, da jih
zanima sedanji cas, da se
še navdušujejo za šport,
za kulturo, za vse tistoj
kar daje življenju vsebi!
no. Moja bo v Celju že 5.
Teden starejših občanov,
prireditve, ki jih zanj pri-
pravljaj6, pa bodo pestre.
Up>okojitev in starost
prinašta človeku nov,
drugačen način življenja
in ni vseeno, kako je naj
pripravljen. O drugačno-
sti starostnika, njegovega
zdravja in nalogah bodo v
tednu starejši občanov
pripravili okroglo mizo,
na kateri bodo spregovo-
rili tudi o nalogah družbe
do starostnika in o pripra-
vi delavcev na up>okoji-
tev. Tudi temkovanja ni-
Na Uubečni vsak
mesec prireditev
v krajevni skupnosti Lju-
bečna so se pretekli teden
sestala vodstva društev in
organizacij skupaj z vod-
stvom krajevne skupnosti.
Skupaj so uskladili vse pri-
reditve in proslave, ki jih bo-
do letos pripravili v krajevni
skupnosti. Zanimivo je, da
od marca naprej ne bo mese-
ca, da v Ljubečni ne bo ene
ali več prireditev. Tako so za
8. marec člani kulturno
umetniškega društva skupaj
s podružnično šolo pripravili
krajankam za praznik kul-
turni spored. V aprilu se bo-
do na svoji prireditvi ob
obletnici delovanja predsta-
vili člani kulturno umetni-
škega društva. Za praznik
dela bodo mladi skupaj z
vsemi društvi pripravili kre-
sovanje. Konec maja bodo v
Ljubečni nastopili humoristi
in humoristične skupine na
prireditvi Smeh ni greh, ki jo
pripravlja domače kulturno
umetniško društvo.
V juniju bodo prvič praz-
novali krajevni praznik in
praznik delovne organizacije
Ljubečna. V njegovi organi-
zaciji bodo sodelovala vsa
društva in organizacije. Sre-
di tedna pa se bodo na Lju-
bečni sre^le godbe na piha-
la. V začetku julija se bodo
pomerili nogometaši v tradi-
cionalni tekmi Debeli : Suhi.
Avgusta bo društvo upoko-
jencev pripravilo društvene
igre, v katere bodo vključili
čimveč članov domačega
društva. Prvo soboto v sep-
tembru bo kulturno umetni-
ško društvo skupaj z Novim
tednikom in Radiom Celje
organiziralo že tretjo priredi-
tev Zlata harmonika Ljubeč-
ne. Prve dni oktobra bodo
praznovali 80-letnico šole v
Ljubečni. Novembra bodo
proslavili Dan republike in
40-letnico II. zasedanja AV-
NOJ. Decembra pa bodo
skupaj z organizacijo rdeče-
ga križa v kraju pripravili no-
voletni sprejem za starejše
krajane.
Veliko bo prireditev. Zal
pa bodo morali skoraj vse
opraviti na prostem. Kajti
ustreznega prostora že dolgo
nimajo.
MILAN BRECL
Cas tudi za kulturo
Marjana Tovšak je vzorčna šivilja v Modnem salo-
nu v Tito Vem Velenju. V ta kolektiv je prišla kot
vajenka, zdaj je že deveto leto pomočnica. Sodelav-
ke so ji že drugič zaupale funkcijo kulturnega ani-
matorja, ki jo skuša Marjana opravljati po svojih
najboljših močeh in zmožnostih. Sama pa je to delo
takole ocenila: »V Titovem Velenju imamo veliko
kulturnih prireditev, ki jih pripravljajo domača
društva in tudi gostovanja. Na takšne dogodke še
posebej opozarjam svoje sodelavke, čeprav vem, da
se jih mnoge ne morejo udeležiti, ker imajo družine,
majhne otroke ali pa so preveč oddaljene od občin-
skega središča. No, pred kratkim srno pripravili
tudi anketo, ki naj bi bila nekak barometer želja in
potreb po kulturnih prireditvah. Kot kulturna ani-
matorka bi seveda želela, da bi bilo kulturno udej-
stvovanje znotraj našega kolektiva večje, da bi mor-
da sestavili kakšno recitacijsko skupino, ki bi na-
stopila ob manjših slovesnostih. Tako pa nas nava-
dno razveselijo otroci iz vitca, ki pridejo pet in
recitirat tudi svojim mamicam.«
MATERJA PODJED
Kulturni dan srednješolcev
Kot že vrsto let doslej je
tudi letos Srednja družbo-
slovna šola pripravila kultur-
ni dan, ki ga oblikujejo učen-
ci sami. Učenci so pod vod-
stvom mentorjev pripravili
številne razstave, predava-
nja, projekcije, razgovore,
glasbene točke, recitale in
predstave, ki so jih ocenjeva-
li učenci-ocenjevalci.
Med številnimi razstavami
je najbolj uspela razstava
ročnih del, prav tako pa so
bile kvalitetno in dobro pri-
pravljene tudi razstave li-
kovnega krožka, foto krožka
in likovnih del učencev 4. E
razreda. Šolsko športno
društvo Ka^el Destovnik-
Kajuh je pripravilo razgovor,
filmski krožek projekcijo
kratkometražnih filmov, bila
je tudi okrogla miza o Orga-
nizaciji Rdečega križa, posa-
mezne razredne skupnosti
pa so pripravile pogovor s
člani skupine Kladivo, konj
in voda, predpripravo fran-
coskega recitala, glasbeno
jutro z glasbo Boba Dylana
in Neila Younga, recitale Ka-
ko raste mama, Never on
Wednesday, Argonavti, Poz-
drav z onega sveta. Šestina
pozabljenih besed. Rojstni
dan tante Violete, Ecce bo-
mo, Votli hribi in V lesu
ogenj.
Kulturni dan na Srednji
družboslovni šoli ima že dol-
goletno tradicijo in vselej do-
bro uspe prav zaradi samoi-
niciativnosti in ustvarjalno-
izpovedne moči, ki jo nosi v
sebi. Učenci bi si želeli še
več podobnih priložnosti za
dokazovanje samega sebe in
svojih umetniških nagnjenj,
saj m.enijo, da posamezne
predstave, ki jih sicer pripra-
vijo, izzvenijo bolj kot ne v
prazno.
IVANA FIDLER
Davek boleznin
v delovnih kolektivih, kjer
je zaposlenih veliko žensk, so
izostanki z dela nadloga in bre-
me. Ker so v Modnem salonu
temu problemu posvetili veli-
ko pozornosti, je stanje na tem
pobočju manj izrazito. Ivo
Sodelujte pri pripravi
tedna starejših občanov!
Pobrskajte po skrinjah,
če še imate stare noše, po
kuharskih knjigah za že
pozabljenimi recepti in
če znate kako staro opra-
vilo, sporočite nam, mi
pa bomo organizatorjem
tedna starejši občanov.
so le za mlade rodove.
Starejši občani se bodo
pomerili v streljanju, ša-
hu, kegljanju in balina-
nju, svoje sposobnosti pa
bodo lahko pokazali tudi
gobarji in ribiči.
Kot je že navada, bo
največ vsega na zaključni
prireditvi. Na njej žele
prikazati stare običaje iz
Celja in okolice z naro-
dnimi nošami, plesi in
starimi kmečkimi opravi-
li. Pripravili bi radi tudi
razstavo narodnih jedi in
pKDkušinjo domačih vin.
Za slovesen zaključek te-
dna pripravljajo kulturno
prir^itev, na kateri bodo
podelili tudi priznanja za
že naštete prireditve.
MBP
Antonija IVIarinček
>Kar me ne premaga,
me naredi močnejšo!« To
je motto, ki je spremljal
Antonijo Marinček vse-
skozi v življenju. Tudi ta-
krat, ko jo je kot trinajst-
letno dekletce'gnalo, da
je z enim samim zvezkom
in svinčnikom skorajda
pobegnila od doma in se
vpisala v gimnazijo. Dan
za dnem, skoraj šest let
zapored, je pešačila od
doma do šole po petnajst
trpkih in napornih kilo-
metrov. A to ji ni vzelo
volje, nasprotno, še bolj
se je zagrizla v študij, ko
se je po končani gimnaziji
- odvisna le od borne šti-
pendije - vpisala na viso-
košolski študij, na višjo
šolo za zdravstvene de-
lavce.
Po Trbovljah, kjer je
najprej službovala, se je
Antonija Marinček z dru-
žino kmalu preselila na
Dobrno in se zaposlila v
Zdravilišču. Stara šestin-
dvajset let je zaradi po-
treb te zdraviliške organi-
zacije sprejela eno vodil-
nih delovnih mest, hkrati
pa je vpisala tudi vzpore-
dni študij na oddelku za
fizioterapijo Višje šole za
zdravstvene delavce. Šte-
vilni gostje Zdravilišča v
Dobrni so dobro poznali
marljivo, prijazno in pri-
zadevno Antonijo Marin-
ček, glavno medicinsko
sestro in glavno fiziotera-
pevtko, posebej pa so jo
čislali bolniki z obolenji
hrbtenice.
Antoniji se je zdelo
povsem običajno, daje po
dveh višjih šolah vpisala
tudi drugo stopnjo viso-
košolskega študija. Pri-
ložnost se ji je ponudila^
ko se je zaposlila na Ob-
činskem odboru RK v Ce-
lju kot strokovna sode-
lavka za \^gojo in izobra-
ževanje ter zdravstveno
prosveto, tako da je do-
končala še študij sociolo-
gije. Potrebe prosvetnega
dela so narekovale, da se
je največ posvetila vpra-
šanju humanizacije odno-
sov med ljudmi in med
spoloma, zato se je v tej
smeri tudi vseskozi do-
datno izobraževala in
opravljala izpite tudi iz
področja svetovanja in
psihologije.
Prosvetiteljsko ih
vzgojno delo, ki ga oprav-
lja skozi predavanja o hu-
manizaciji odnosov med
ljudmi in med spoloma,
pomeni Antoniji Marinč-
kovi zelo veliko. Humani-
zacija odnosov med ljud-
mi pa ji pomeni pred-
vsem težnjo k lepšim in
boljšim medčloveškim
odnosom in prizadevanje,
da v človeku odkrivamo
prijatelja.
DAMJANA STAMEJČIC
Predana humanim akcijam
Pred kratkim je bila na Pol-
zeli krvodajalska akcija in
kot vedno ^ bila v prostorih,
kjer je akcija tekla, tudi Hilda
Pfeifer.
Po poklicu je učiteljica, do-
polnila je 72 let. Kolikšen je
njen prispevek k vzgoji in pou-
čenosti polzelske mladeži, p>o-
ve podatek, da je na domači
šoli poučevala štirideset let in
trinajst dni. Med njenimi učen-
ci je največ petošolcev. Ves ta
čas je bila šola njen drugi dom.
To ostaja tudi sedaj, saj je s
svojimi dolgoletnimi izkušnja-
mi in treznimi nasveti vedno
dobrodošla, poleg tega pa še
vedno vodi knjižnico. Po}eg
šolskega dela ji je mnogo časa
vzelo tudi delo pri Rdečem kri-
žu, ki se mu je vsa leta posve-
čala z vso vnemo. Iz njene »šo-
le« so izšli skorajda vsi aktivi-
sti Rdečega križa na Polzeli. V
okviru tega dela so tudi krvo-
dajalske akcije. Tovarišica
Pfeiferjeva, tako jo kličejo vsi
Polzelani, je med začetniki teh
akcij na Polzeli, in z gotovostjo
lahko trdimo, da ni nobena mi-
nila brez njenega sodelovanja
in pomoči.
Zaradi vsega tega jo imajo
Polzelani radi, jo cenijo, spo-
štujejo in so ji hvaležni. Ona pa
ostaja ob vsem tem skromna in
neutrudna.
T. TAVČAR
Nabemik, sekretar delovn«
organizacije: »Razveseljiv j®
p>odatek, da smo število bol^
ženskih izostankov do 30 di^
lani v primerjavi z letom
zmanjšali za 3 odstotke ali toi-
neje za 496 ur, drugačno pa^
stanje pri izostankih nad 31)
dni, kjer je vključena zlasti
rodniška odsotnost in nega. ^
stalež se je povečal za 7 odstot'
kov. Na račun bolezenskih
Stankov smo lani izgubi''
17.300 delovnih ur, kar je vre-
dno skoraj pet milijonov din^'.
jev. Zavedamo se, da žensl^
kolektivi vedno plačujejo
kakšen davek, ker pri ri^^
otroka še vedno ostajajo doi^
matere. Izp>ade delovnih ur ^
trudimo zmanjševati z zdra^'
stveno preventivo.«
^fl. rWAREC 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Razvojna preobrazba gospodarstva v Celju
jj CEGLAR: »Bistvo raziskovalne naloge
P^strukturiranje celjskega gospodarstva
\(io si zamislili kot skupno akcijo strokov-
in družbeno-političnih ter skupščinskih
^ll v občini, širše in v združenem delu, da
Lredelimo, oblikujemo in usposobimo v
tern gospodarstvu razvojno-preobrazbena
j^ra. Ta morajo biti vključena v vse repro-
^Itcijske tokove slovenskega, jugoslovan-
jj^ega in mednarodnega gospodarstva,
redstavljala pa bodo kadrovsko, program-
jjjo, tehnološko-razvojno, tehnično-organi-
^acijsko, tržno in dohodkovno-reprodukcij-
sko specializirane ter zaključene gospodar-
jj^e celote. Njihov osnovni smoter bomo
poiskali v realnih možnostih za uspešno
{jveljavitev na domačem trgu in v izvozu.«
preobrazbena jedra In obetavne
liroizvodnje
Raziskovalna naloga o preobrazbi celjske-
ga gospodarstva posega na zapleteno po-
ijročje dolgoročnega razvojnega načrtova-
nja, zato so se je avtorji lotili v treh fazah:
ijsnova, ta faza je sedaj že končana, strate-
jija, faza se je delno že začela uresničevati,
le bistvenega pomena, gre pa v njej za ra-
zvojno usposabljanje razvojno-preobrazbe-
jih jeder in izvedba, v kateri se bo nadalje-
lalo usposabljanje teh jeder, ki bodo morala
že začeti delovati in dajati konkretne plodo-
it svojega dela.
Rezultati prve faze so vidni v opredelitvi
preobrazbenih jeder v celjskem gospodar-
skem prostoru in že nakazujejo, kako izbrati
I in opredeliti - objektivno in veljavno - tiste
I proizvodnje in organizacije združenega de-
la, ki imajo pogoje, da bi hitreje razvijale
svoje tradicionalne, strateške ter nove pro-
izvodne programe. Tudi v tej fazi je bilo
potrebno že v začetku oblikovati tri modele,
po katerih so se uresničevale posamezne
jktivnosti. Gre za ekonomsko-tehnološki,
B kadrovski in razvojno-raziskovalni ter za
fehnološko-informacijski model.
Ni naš namen, da se v poljudnih razlagah
aziskovalne naloge izgubimo v strokovno-
ti, vendar se kaže še nekaj časa zadržati pri
pjmu obetavnih proizvodenj. Le-ta je za-
jet z različnimi kriteriji, kot so ekonomski
(na primer: družbeni proizvod na zaposlene-
ga), kadrovski (koliko strokovnih kadrov že
ima določena proizvodnja), tržni (v tem
sklopu se še posebej podčrtuje izvozni pro-
dor proizvodnje ali skupine proizvodov) in
širši družbeni (v njem pa iščemo odgovor,
ali proizvodnja sodi v prednostne veje te-
hnološko intenzivnih proizvodenj sloven-
skega in jugoslovanskega gospodarstva).
V. BUKVIČ: »Razvojno-preobrazbena je-
dra smo razdelili v posamezne vrste, glede
na to, kaj že obstaja in dobro uspeva po
vnaprej postavljenih kriterijih. So jedra, ki
se že dejansko združujejo v obetavnih proiz-
vodnjah. To so, na primer, kovinsko-prede-
lovalni kompleks celjske industrije, prede-
lovalna kemija, prehrambena industrija s
predelavo sadja, zelenjave in mesa, primar-
na proizvodnja, ki jo l^ko izenačimo tudi s
strateško pomembnimi skupinami proiz-
vodov, kot so proizvodi črne in barvaste
metalurgije: valjani profili, vlečeno in bru-
šeno jeklo, žveplena kislina in pigmenti. Na-
dalje sodijo v svojo vrsto proizvodi, ki se
gospodarsko sicer odpirajo širše, kot sta
proizvodnji v grafiki in nakitu, pa proizvod-
nja tehnične keramike in športne konfekci-
je, ki moreta iskati svoja jedra tudi izven
Celja kot sestavna dela reprodukcijskih ve-
rig.«
Ne zanemariti surovinske
oskrbe in realnosti.
Čeprav ne vedno ustrezno, se po mnenju
nekaterih sogovornikov (R. Ceglar), pri
vprašanjih surovin ponujajo nekatere po-
dobnosti z japonskimi izkušnjami. Tudi ta
dežela je Surovinsko revna, vendar je znala
predvsem organizirati svoj umski potencial
do neslutenih možnosti. Nemogoče je sedaj
njihov umski kapital, kapital znanja, pri-
merjati z nami, vendar moramo upoštevati
neko logičnost, da je po tradiciji in proiz-
vodnih zmogljivostih na vrhu tega kupa
vendar znanje.
V. BIRSA: »Strinjam se, da gradimo na
znanju, vendar moramo vedeti, da rezulta-
tov ne moremo pričakovati takoj, četudi še
tako upoštevamo znanje za najpomembnej-
šega dejavnika perspektivnosti roizvodenj.
Po moje moramo v okviru te naloge in tudi
sicer še vedno močno upoštevati vertikalne
reprodukcijske povezave, ki so marsikje
dejstvo, marsikje pa bi morale to postati.
Poudarjam potrebo po analizi surovinske
odvisnosti in preskrbljenosti celjskega go-
spodarstva, čeprav tega ne kaZe jemati
preozko (občinsko, regijsko). V tekočih raz-
merah proizvodnje se ta potreba še poveču-
je. Se posebno važno je vedeti, kako bo
celjska, nova proizvodnja, preskrbljena s
surovinami in reprodukcijskim materialom,
ob tem pa sila realno upoštevati v nadalje-
vanju naloge, s kakšnimi, kolikimi in kako
opremljenimi, kadrovsko in z opremo, ra-
zvojno-raziskovalnimi jedri v celjskem go-
spodarstvu razpolagarno. Prehude naloZbe-
ne omejitve, ali celo kadrovsko-zaposlitve-
ne, na tem področju imajo lahko prehud
zaviralni učinek. V mislih imam v glavnem
naložbe za opremo raziskovalnih enot. Za
nas, za Aero, se dobro zavedamo, da bomo v
prihodnje morali težišče svojih naporov
usmeriti v končne izdelke svoje reproduk-
cijske verige. Da je to grafika, je jasno.«
Ob tekočih težavah proizvodnje
ie nehvaležno razmišljati
dolgoročno...
D. PODPECAN: »Čeprav sedanje proizvodne
razmere včasih odtegujejo naš pogled od dol-
goročne naravnanosti, mi ne mislimo tako. Pri
iskanju prihodnjega razvoja, programov, mora-
mo cilje možnega prestrukturiranja upoštevati
kot kriterije. Logično je, da moramo tudi v
tekoči ekonomiki razrešiti vrsto problematič-
nih vprašanj, od samozadostnosti republik,
pokrajin, meinjših območij, preko podvajanja
proizvodenj, neupoštevanja racionalne ekono-
mike in enotnega jugoslovanskega gospodar-
skega prostora do energetske samozadostnosti
in podobnih stvari. Tudi preveliko administra-
tiranje države v gospodarstvu se bo moralo
umiriti.
V okviru raziskovalnega projekta prestruk-
turiranja celjskega gospodcirstva se pri nas v
Cinkami postavljajo vprašanja, aLi gre za me-
njavo poslovnega predmeta, ali za nadaljevanje
tistega, kar so razvojne analize že pokazale, ali
za oboje? Ce velja prvo, kaže dobro pretehtati
vse možne posledice ob opuščanju tradicional-
nih proizvodenj. Prva faza naloge nam še ne
osvetluje dovolj vseh vidikov.
Vsekakor pa nam je jasno, da bomo še zadr-
žali tradicionalne proizvodnje s trdnejšo pove-
zavo v reprodukcijskih verigah, da bomo reše-
vali surovinsko osnovo, tudi tisto iz uvoza. Na
področju novih, obetavnih proizvodenj pa bo-
mo proizvode bolj oplemenitili z znanjem: na-
rediti jih moramo takšne, z visoko izvozno vre-
dnostjo. Energetsko porabniško razkošje bo-
mo morali bolj omejiti, na področju ekologije
pa tudi ne kaže probleme reševati zgolj s čišče-
njem, ampak gre za smiselno vračanje odpad-
kov ene proizvodnje nazaj v proces druge in jih
koristno porabiti.«
L. MADUNIC: »Naše današnje znanje je re-
zultat vlaganj vanj. Razmere v svetu so za nera-
zvite in razvijajoče se dežele slabe: 88 odstot-
kov vseh raziskovalcev deluje v razvitih deže-
lah, še višji je delež vlaganj v to dejavnost,
dosega 95 odstotkov. V Libeli se bomo glede
našega razvoja na področju elektronike morali
vključiti v mikroelektroniko, še posebej v div-
gi fazi raziskovalne naloge, v njenem tehnolo
škem prestrukturiranju. Prav tu bo šlo za poS'>
dabljanje proizvodnih postopkov.«
To je le nekaj misli, ki smo jih za okroglo
mizo v našem uredništvu spletli ob prvi fazi
raziskovalne naloge o prestrukturiranju celj-
skega gospodarstva. Manjkajo napovedi o na
daljevanju te pomembne naloge, o čemer pa
bomo spregovorili ob drugi priložnosti. Vseka
kor pa moramo za konec pribiti še eno resnico.
Tehnologija je odvisna od vseh tistih, ki
sodelujejo v verigi celotnega gibanja. Sa-
moupravne odnose in razvojno delo je tre-
ba postaviti na takšne temelje, da bodo
spodbujali k množični ustvarjalnosti, več-
ji storilnosti in dohodku. Samoupravlja-
nje, danes in v prihodnje, ni samo osvoba-
janje dela, temveč tudi način, kako rešiti
razmerje med znanostjo, tehnologijo in
družbo v novih zgodovinskih razmerah.
MITJA UMNIK
Prenočišče
Prenočišče je bilo dvojno: do Rugvice na
»"uhem, v gostilnah, od Rugvice naprej na
'Odi, na splavih (v kolibah). V gostilnah so
Največkrat prenočevali v Radečah, včasih
če je vožnja drugače nanesla, v Letušu,
Vežicah ali tudi še dlje proti jugovzhodu,
f^enočišče za splavarje je bilo v gostilni-
ških sobah, v katerih so stregli gostom, ali
gostilniških marofih, medtem ko so
bavarski gospodarji marsikdaj spali v so-
»ah, ki so rabile za prenočišče. Splavarji so
^omenjenih prostorih deloma spali kar na
"Uzah, stolih in klopeh, povečini pa so jim
ffinašali slamnice in blazine (brez rjuh in
"revlek), da so lahko nekoliko udobneje
ffenočevali. Prenočišče so gostilničarji
^ačunavali k hrani.
Takšno, gostilniško prenočevanje na-
'^fobneje opisujejo naslednji stavki: »Soba
^ je napolnila s tobakovim dimom in izpa-
'inami mokre obleke in teles... Gostilničar
njegova žena sta privlekla slamnjače, se-
^te iz vreč in napolnjene z ovseno slamo,
^do ve, kolikim ljudem so že služile za
^žišča... Splavarji so jih razmestili po tleh,
mizah in klopeh. Ko so polegli, se je šele
^delo, kako je izba majhna... Spremenila
je v živ klobčič nog, rok, glav in trupel.:
■Neznosen smrad se je dvigal pod strop...«.
Ker se namreč splavarji, če so bili premoče-
ni, zvečine niso preoblačili, temveč so pre-
nočevali v mokrih oblekah in mokrem peri-
lu, in to v zaprtih prostorih, je bilo tod
ozračje zelo slabo.
Kolibe na »mitrovških« splavih so bile
takele. Za temelj je bil »za ped visok oder«,
na katerega so postlali slamo. To so, kot
vemo, pripeljali s seboj od doma. Streha je
slonela spredaj na dveh dvojnih kolih, na
»špirah«, in bila visoka poldrugi meter ali
nekaj več. Narejena je bila iz de.sk stropnic,
spredaj in zadaj pa obtežena z deskami po-
dnicami, da je bila zadosti trdna; spredaj je
imela napušč. Stranske stene so bile zbite
iz 10-milimetrskih desk, imenovanih švi-
gelj (v zelo hudi vročini so stranske stene
skorajda povsem odstranili). Zadaj je bila
koliba 20 do 30 cm vždignjena od tal, da je
tako lahko odtekal dež. V tem zadnjem de-
lu kolibe je bil poseben prostor, imenovan
»kašta«; tukaj so splavarji shranjevali svoje
bisage, nahrbtnike ali kovčke.
Po navadi so se pokrivali z eno samo odejo,
ki je bila dovolj velika za več ko pol posad-
ke, ki je spala v eni izmeni. Največkrat so
ležali oblečeni, saj so morali biti zmerom
pripravljeni, da bo treba ob nenadni nevar-
nosti takoj prijeti za vesovnik. Samo ma-
lokdaj so med spanjem slekli obleko in po-
čivali le v perilu.
Opisano raven prenočišč na vožnjah velja
primerjati s stanovanjsko ravnjo v krajih, iz
katerih so izvirali savinjski splavarji. Na
tem ozemlju oziroma v sodnem okraju Gor-
nji grad je proti koncu 19. stoletja izpriča-
no, da so bila tamkajšnja »stanovanja veči-
del zidana, niso pa bila posebno snažna«.
To pričevanje potrjuje in bistveno razširja
in dopolnjuje ohranjeno ustno izročilo:
pred prvo svetovno vojsko so bile v krajih
savinjskih splavarjev skorajda vse hiše zi-
dane (iz kamna), lesene so bile le redke;
zunaj teh krajev so bile lesene hiše števil-
nejše. Opeka se je kot stavbno gradivo uve-
ljavila po prvi svetovni vojski, medtem ko
so jo kot material za kritje streh na premož-
nejših kmečkih hišah uporabljali nekaj
pred 1900, nato pa je prihajala postopoma
čedalje splošneje v rabo, tako da je v letih
med svetovnima vojskama do malega v ce-
loti nadomestila slamo in (redkejše) skodle.
Prvi štedilniki so sporočeni pred prvo sve-
tovno vojsko, medtem ko so malone vse*
črne kuhinje v oloravnavanih krajih prede-
lali v štedilniške med svetovnima vojska-
ma, nove hiše pa vseskozi opremljali s šte-
dilniki, tako da so bile ob okupaciji črne
kuhinje zelo redke. V bližnjih krajih, zlasti
v višjih legah, je bil nakazani razvoj manj
dosleden.
Značilen tloris hiš je bil takle: vhod je bil
v lopo, skozi to pa v kuhinjo; na eni strani
navedenih prostorov je bila hišca, na drugi
hiša; premožnejši kmetje so imeli poleg hi-
še kamro, mali kmetje in kočarji pa so imeli
zvečine samo po tri prostore: lopo, kuhinjo
in hišo. Ce najemniki niso stanovali v po-
sebni stavbi, temveč kot podnajemniki, ka-
kor je bilo predvsem na Ljubnem, so bili v
hišci ali v sobi na podstrešju, v »zgornji
hiši«; med svetovnima vojskama so kuhali
na gašperčku ali na majhnem (železnem)
štedilniku, predtem pa na ognjišču pri go-
spodarju.
Ko so predelali črne kuhinje v štedilni-
ške, je ščurkov do malega zmanjkalo. Uši
so bile tedaj le malokje, medtem ko stenic
praviloma niso imeli. Pač pa so bile v pre-
nekaterih hišah bolhe. Tla so ribali vsak
teden. Vse prostore v hiši so belili po nava-
di enkrat na leto, sicer pa na dve leti.
Za naštetimi prvinami stanovanjske rav-
ni je na splošno nekoliko zaostajala opre-
ma. Razen pri večjih kmetih, kjer sta spala
gospodar in gospodinja vsak v svoji poste-
lji, sta spala drugod v eni postelji po dva.
Koliba na mitrovškem splavu s kasto, ležiščem, ognjiščem, mizo in stolom (rekonstruk-
cija)
8. STRAN - NOVI TEDNIK
10. MAREC 1983
Sekcijsko delo naj prevlada v kulturi
Kraševne mete ie ireita odstraaievstU kot plotove med liudtnš
SvrC xa kulturo pri OK SZDL Celje
se jr žr lani lotil akcije za oživljanje
kulture v krajevnih skupnostih. De^
lovna skupina je v preteklem letu
opravila pogovore o flelo\'nrm utripu
v vseh 25 krajevnih skupnostih v
celjski občinL
Pred temi razgovori so krajevne
skupnosti prejele \prašalnike o potre
Lah, željah in možnostih kulturnega
ciekjvanja v krajevniih skupnostih. Na
osnovi zbranih podatkov in iz neposre-
dnih razgovorov je bilo obelodanjenih
r^nogo zanimivosti. EIna izmed ugoto-
V	tev je bila, da imajo v krajevnih
skupnostih v večini primerov ustanov-
ljene sekretariate sekcij za kulturo,
vendar pa v večini primerov ti sekreta-
nati ne opravljajo svoje pn.'obitne na-
loge - to je vodenje kulturne politike
kiaja in sprranljanja kulturnih potreb.
V	nekaterih krajevnih skupnostih
sp5oh niso vedeh. kaj naj bi sekretariat
sploh delal, nruiogim pa tudi ni bila
jasna razmejitev med sekretariatom in
Si^kcijo- Spet v drugih krajevnih skup-
nostih sploh niso čutili potrebe po sek-
cijikem delu, zato so sekretariati ostali
le na papirju, ali pa jih niso ustanovili,
ker je kraj kulturno dihal tam, kjer so
iroeU društvo ah kakšno kulturno sku-
pi no. Rezultati so tudi pokazali, da so
j.sjtrebe po kulturnih dobrinah p>o ra-
zličnih krajevnih skupnostih drugač-
ne. V'ečina udeležencev pogovora o
kultum«n utripu je ugotavljala vzro-
ke za kulturno mrtvilo in jih opredelila
tudi z lenobnostjo, pomanjkanjem ča-
sa prezaposlenostjo, nezainteresira-
nos^o krajanov, vplivom televizije, vi-
kendaštvom in p^obno. Vendar so
krajani dajali številne pobude za spre-
membo nastalega stan^ Menili so, da
bi morali organizatorji prireditev pri-
sluhniti željam večine krajanov in kul-
turo pribli^ti kraju z novimi pristopi,
programskimi in organizacijskimi.
Vse to kaže na nujnost organiziranja in
seveda delovanja sekcij za kulturo pri
krajevnih konferencah SZDL. Prislu-
hniti je treba krajanom in njihove želje
uskladiti z danimi možnosti. Zavzeli
so se tudi za izmenjavo programov
med krajevTumi skupnostmi in še do-
dali. da naj bo manj prireditev, pa tiste
kvalitetnejše. Neizpodbitno je tudi, da
društva, zlasti izven centrov, potrebu-
jejo strokovno pomoč in ustrezen pro-
stor, ki jim je bil morda odvzet. Zveza
kulturnih organizacij naj bi financirala
kulturne programe po enotnih kriteri-
jih in bila bolj iniciativna, kar velja
tudi za Socialistično zvezo. Delovna
skupina je ob pogovorih dala tudi po-
budo, da bi krajevna skupnost pridala
svoj delež pri oblikovanju kulturne
politike kraja in občine, kajti krajevne
meje ne smejo postati plotovi med
ljudmi. Za kulturni utrip kraja so od-
govorne vse družbeno-politične orga-
nizacije v krajevni skupnosti.
Od poteka široko zasnovane akcije
je poteklo že precej časa. Medtem so
bili vabljeni na seminar sekretarji sek-
cij za kulturo, kar naj bi bila letna me-
t(xia dela. Udeležba na decembrskem
seminarju je bila silno pičla. Na seji
sveta za kulturo bodo z akcijo sprem-
ljanja kulturnega utripa po krajevnih
skupnostih nadaljevali. Kulturna poli-
tika ne more biti stvar peščice posa-
meznikov in uspeh bo kaj kmalu viden
tam, kjer bo zaživelo sekcijsko delo in
kjer bo dana možnost odločanja in
predlaganja o kulturnem življenju
prav vsem.
MATEJA PODJED
Rezultati o delovanju sekcij za kul-
turo in aktivnosti sekretariatov, ki
jih je pokazala opravljena anketa po
vseh 25 krajevnih skupnostih, so z
redkimi izjemami dokaj borni. Sekci-
je za kulturo imajo ustanovljene v 13
krajevnih skupnostih, sestale pa so
se le: na Aljaževem hribu dvakrat, v
Medlt^ štirikrat na Svetini šest-
krat, na Frankolovem tudi dvakrat,
po trikrat na Dobrni in v Strmcu,
šestkrat v krajevni skupnosti Savi-
nja in trikrat v Gaberju. Mnogo jih
ostaja, ki sploh niso dale rezultatov o
tem delu, pri čemer gre sklepati, da
pač ne delujejo. Iz vprašalnika je raz-
vidno, da je največ belih lis v krajev-
nih skupnostih Dolgo polje, Ostrož-
no, IJubecna, Škof ja vas, Šmartno v
R. d. krajevni skupnosti Kajuh in No-
va vas. Sekretariati in sekcije ostaja-
jo več ali manj na papirju, z redkimi
i^mami, ki potrjujejo dejansko sta-
nje na tem področju. Pri tem velja
izpostaviti krajevno skupnost Savi-
nja, morda še Medl«^, Hudinja in
Vojnik, kjer so vendarle narejeni
opazni premiki tudi na tem področju,
a tudi od tod niso prišli popolni po-
datki.
V SLG Celje Let na
mesbi
Jutri ob pol osmih zvečer se bo an-
sambel Slovenskega ljudskega gleda-
lišča Celje predstavil z novo premiero.
Pod režijskim vodstvom Mileta Kom-
na bo uprizoril dramo sodobnega ma-
kedonskega pisatelja Gorana Stefa-
novskega Let na mestu.
Drama govori o razvoju narodne za-
vesti, o pravici do svobode in o potreb-
ni hrabrosti za njeno uresničevanje.
Generaciji v letu 1978 ne uspe, da bi
vzletela tako visoko in dosegla ter
opredehla lastno nacionalnost. Let na
mestu je prispodoba za sanje, drama-
tično in poetično, iqemno silovito.
Štirje prijatelji
ZDA 1981. Scenarij: Steven Tesich. Kamera: Ghi-
slain Cloquet. Glasba: Elisabeth Svvados. REŽIJA-
ARTHUR PENN.
Igrajo: Craig Wasson, Jodi Thelen, Jim Metzler,
Reed Bimey idr.
Steven Tesich (ah po naše kar Stevan Tesič), je danes
eden najbolj cenjenih hollywoodskih piscev. Z nekaj
bogatimi in živimi scenariji si je pridobil sloves, osvojil
Oskarja in p>ostal eden najbolj iskanih scenaristov..
Svoj vrh je nedvomno dosegel prav z zgodbo o štirih
prijateljih, ki jo je režiral Arthur Penn ^Levoroki revol-
veraš, Cudodelka, Bonny in Clyde, Veliki mali človek,
Dvoboj na Missouriju).
Topla, pretresljiva in zanimiva zgodba o ameriškem
življenju s pridihom Balkana (kot so jo označili na
Zahodu) je na mah osvojila Amerikance. Spregovorila
je o njih, še močneje in bolj prepričljivo pa o mlade-
niču, ki poln iluzij, prežet z »ameriškimi sanjami«
pride v obljubljeno deželo, k svojemu očetu.
Grobi, razočaranj poln želez.ar dela vse, da bi razbil
sinove utopične predstave, saj so njegove že davno
usahnile v vsakodnevni borbi 7.a dolar. V šoli dobi
mladenič hitro prijatelje in njihove usode se preple-
tajo, skozi njihove oči gledamo Ameriko, doživimo
atentat na Kennedyja, protivietnamske demonstracije,
rast standarda, ki uničuje medsebojne odnose... Mladi
Danilo odrašča v tem svetu, ga vse bolj spoznava in
živi za boljši jutrijšnji dan. Bo ta napočil s poroko s
hčerjo bogatega bussinesmana? Sanje ostajajo sanje,
življenje pa teče po svoji reki, ki pogostoma ne prizna
vrnitve in nanjo ne, pristaja.
Film Štirje prijatelji je znal imenitno združiti sporo-
čilo o dozorevanju priseljenca v »deželi sanj« z dokaj
neprizanesljivo resničnostjo vsakdanjega življenja,
prežet je z družino, ljubeznijo, družbenimi odnosi in
običaji, a vseskozi lahkotng veder, human in prijazen z
obvezno streznitvijo ob koncu, ki jo prinese ^le trage-
dija.
Steven Tesich je gotovo izjemen talent. Z izvrstno
zgodbo, ki je začinjena z njegovimi lastnimi spomini
(kot 13 leten otrok je prišel živeti v ZDA) je znal vnesti
v sedmo umetnost nekaj novega, svežega, vznemirlji-
vega. Gotovo s filmom Štirje prijatelji še ni izrekel
zadnje besede.
BRANKO STAMEJCIC
Priprave za XV. MPF
Največja glasbena pevska manifestaci-
- ja v Celju - bienalni Mladinski pevski
festival bo letos od 2. do 5. junija že
petnajstič zbral v Narodnem domu naj-
boljše jugoslovanske mladinske pevske
zbore ter mlade pevce iz inozemstva. Pri-
jave so v glavnem zaključene in tako bo
v zveznem tekmovanju nastopilo 23 zbo-
rov iz vseh repubUk in pokrajin razen iz
Cme gore ter s Kosova. Najštevilnejše
bo seveda slovensko zastopstvo, kjer bo-
do imeli tudi domačini svoja dva pred-
stavnika - MPZ OS I. celjske čete in
mešani mladinski zbor celjskih srednjih
družboslovnih šol, kot naslednik zbora
Gimnazije.
Mednarodno tekmovanje bo zbralo
pevke in pevce iz devetih držav, med
katerimi bo verjetno največje pozornosti
deležen dekliški zbor iz Sovjetske repu-
blike Gruzije, iz TbiUsija. Sicer pa so
poleg njih prispele prijave še iz Bolgari-
je. CSSR. Madžarske. Poljske, Avstrije.
Italije in ZR Nemčije. Seveda je treba v
to konkurenco prišteti še najboljše jugo-
slovanske predstavnike.
V množičnem nastopu v Mestnem p>ar-
ku bo nastopilo družno preko 30 sloven-
skih mladinskih zborov, spored p« je ta-
krat uravnan k izvajanju narodnih pe-
smi.
Kot je že dogovorjeno, se bosta v letoš-
njo mladinsko zborovsko manifestacija
vključila tudi radio in televizija, priredi-
telji pa pričakujejo, da tudi Celjani pri
tem ne bodo ostah ob strani in bodo
ljubeznivo sprejeli mlade goste, ki bodo
s pesmijo za nekaj dni poZivili celjski
kulturni utrip.
E. G.
Odprte skrivnosU knjige v
»Spominu človeštva«
Prejšnji teden, točneje v
torek, je v prostorih kluba
kulturnih delavcev Ivan
Cankar v Celju predstavil
svojo knjigo »Spomin člo-
veštva« Jaro Dolar, dolgo-
letni kultimii delavec, na-
zadnje ravnatelj Narodne in
univerzitetne knjižnice v
Ljubljani. Večer s profesor-
jem Dolarjem je pripravil
klub ob sodelovanju Druš-
tva knjižničarjev v Celju, ki
mu predseduje Jože Čakš.
Profesor Jaro Dolar se je
ukvarjal z gledališko in lite-
rarno kritiko, prevajanjem,
posebne {>ozomosti pa je
vredno njegovo bibhotekar-
sko delo. Že več let proučuje
kulturno zgodovino in zgo-
dovino knjige ter njen druž-
beni položaj. Ob koncu lan-
skega leta je pri Cankarjevi
založbi v Ljubljani izšla nje-
gova knjiga z naslovom
»Spomin človeštva. O njej je
avtor dejal, da je nastajala 12
let in da je imel pri delu veli-
ke težave z izbiro gradiva,
oziroma zaradi obilice gradi-
va je moral imeti stroge kri-
terije za določanje obsega.
Poudaril je, da je delal rad in
z velikim užitkom in največ
se je zadržal pri poglavju o
pisavah. Knjiga »Spomin
človeštva« je izredno po-
membno delo, kakršnega na
Slovenskem še nismo imeli.
Na vprašanje, kaj ga je pri-
vedlo do odločitve, da je na-
pisal knjigo o knjigi, je dejal,
da si je pač vedno želel iz
knjig pridobiti čimveč zna-
nja in si je skozi prebiranje
r^ičnih vsebin nekako
ustvaril podobo tistega, kar
v knjigah še ni našel. Zato je
pač napisal to, se mu je zde-
lo, da še ni bilo napisano.
»Spomin človeštva« govo-
ri o znakih, ki so jih ljudje
ui>orabljali za medsebojno
komuniciranje, govori o
črkah, pisavi, zapisih, knji-
gah, zgodovini tega nastaja-
nja in razvoju človeške misli
in kulture z razvojem knjige
in sploh pisane besede. Vse
to je podano z več vidikov,
tako zgodovinskega, sociolo-
škega in bibliotekarskega
Venomer nam daje vedeti,
da je vse, kar je povezano z
usodo knjige, tudi neločjivo
povezano z usodo človeka
kot socialnega in kulturnega
bitja, da je torej zgodovina
knjige tudi zgodovina člove-
ka in človeštva. Kadar so na
grmadah gorele knjige, se je
tudi človeštvu slabo pisalo.
D. M.
Županova Micka se ne postara
Predstava Gledališča pod kozolcem In agItacUa za dom
Bila je sobota, 5. marca 1983
v Šmartnem ob Paki. 2e pred
pol osmo zvečer je bila dvora-
na nabito polna, ljudje so sta-
li, da bi lahko videli Linharto-
vo Županovo Micko v izvedbi
domačega Gledališča pod Ko-
zolcem. Preden so oflgmili za-
stor, ^ stopil na oder pred-
stavnik krajevne skupnosti in
dejal, da je kulturni dom v
slaboi stanju in ga bo treba
obnovitL Nekaj denarja je že,
bo pa treba še marsikaj posto-
riti s prostovoljnim delom in
dodatnim zbiranjem sredstev.
Pozval je navzoče v dvorani k
splošni kulturni mobilizaciji.
Oboiem je vsem ženskam za-
želel srečen in lep praznik! Da
ni njegov poziv k obnovi do-
ma s kupnimi močmi naletel
na gluha ušesa, je potrdila
predstava sama.
V gledališkem listu je zapisa-
no: »Priklonimo se ljudski bi-
strosti, zdravemu humorju, de-
lavnosti in poštenosti! Vedno
znova se jih lotevata pokvarje-
nost in ošabnost. Ce bi zmaga-
la, bi življenje zamrlo in svet bi
propadel.« Adaptacija Linhar-
tovega besedila je bila tudi to-
krat v rokah režiserja Bogomi-
ra Verasa, ki se je s to igralsko
skupino prvič pojavil z gledali-
škim tekstom (doslej priredbe
izrazito literarnih del) ni uspel.
S tem seveda ni rečeno, da bi
predstavi ne mogli še kaj doda-
ti, toda v principu je bila dosle-
dno speljana in gledališko
vzoma z novo domislico in
funkcijo žlahtnih pevk in
igralk. In če ta delež dodamo
še k resnici, ki je zapisana v
gledališkem listu o Linhartovi
sporočilnosti za vse čase, lahko
mimo zapišemo, da smo doži-
veU lep kulturni večer.
Predstavo so ustvarili: Župa-
nova Micka - Maija Žerjav, Ja-
ka - Mirko Žerjav, Anže - Adi
Hofer, Stemfeldovka - Zvon-
ka Peršič, Tulpenheim - Jože
Krajnc (odlična vloga), Mon-
kof - Jože Robida, Glažek -
Franc Rudnik, žlahtne pevke
in igralke so bile Ana Glamo-
čak, Pavla Letonje, Lidija Mo-
drijan, Slavica P^nik, Alenka
Podgoršek, muzikant pa je bil
Mirko Modrijan. Režija, adap>-
tacija in scena je bila delo Bo-
gomira Verasa, kostume je za-
snovala Ljerka Belakova, izde-
lala pa jih je Marija Turk, lasu-
lje so bile delo Vere Pristovo-
ve, vodja predstave je bil Raj-
ko CJoršek in tehnični sodela-
vec Tone Mravljak.
D. M.
Novi IMhorjevki: Kocbek in F. Vodnik
Pri Mohorjevi družbi v
Celju sta izšli dve novi knji-
gi izven redne zbirke.
Prva je posvečena spomi-
nu Edvarda Kocbeka in ima
naslov »Človek je utihnil«.
Uredil jo je in spremna bese-
dila napiscd Janez Gradišnik.
Knjiga vsebuje najpomemb-
nejša besedila, ki so bila za-
pisana, objavljena ah izreče-
na ob smrti Edvarda Kocbe-
ka, nekatera pa doslej tudi
niso bila javno predstavlje-
na. Omenjena knjiga pa vse-
buje tudi bibhografijo revije
Dejanje, ki je izhajala dobra
tri leta pred začetkom druge
svetovne vojne in je pred-
stavljala jedro kroga, tedaj
zbranega okrog Kocbeka. S
knjigo »človek je utihnil« je
piodana bralcu na enem me-
stu strnjena p)adoba mish in
pogledov na Kocbekovo de-
lo - tako kot literata in sou-
stvarjalca narodnoosvobo-
dilnega gibanja.
Prof. France Vodnik, ki le-
tos praznuje 80-Ietnico živ-
ljenja, je svoji bogati bi-
bliografski beri dodal še
eno pomembno delo. Knjigo
z naslovom »Dialektika in
metafizika slovenstva«. Mo-
horjeva družba se s to izdajo
pravzaprav oddolžuje svoje-
mu zvestemu in dolgoletne-
mu sodelavcu. Prof. Vodnik
je objavil številna dela, med
njimi Izbor knjižnih ocen, li-
terarnih portretov in esejev,
polemike s problematiko
slovenstva in umetnosti,
ocene predstav in načelne
poglede na gledališče, p>oz-
namo ga kot kulturnega pe-
dagoga in prevajalca novejše
p>oljske književnosti. Je tudi
avtor obširnega poljsko slo-
venskega slovarja.
»Dialektika in metafizika
slovenstva« vsebuje avtorje-
ve poglede na narodova in
kulturna vprašanja z vidika
religije, oziroma njenega
svetovnega nazora, med tek-
sti pa je tudi mnogo polemik
nih pogledov na st^išča Jo-
sipa Vidmarja s področja
omenjene problematike.
Mohorjeva družba je vse-
kakor obogatila svojo zbirko
del z novo kakovostjo, tisto,
ki je značilna za njene izre-
dne zbirke. S takimi in po-
dobnimi deli se Mohorjeva
družba vključuje v sodobni
tokove slovenske kulture
si utira pot tudi med zahtev^
nejše bralce. Obe knjigi kraSi
domiselna in estetska opre-
ma, delo Marjana Paterno-
stra.
D.IVl
^fl. MAREC 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 9
ir Braslovčah
ceste, vodovod,
inriiška veža
v Braslovčah so na zadnji
seji sveta KS in skupščine
krajevne skupnosti potrdili
letošnji program del, pred-
hodno pa so se o tem dogo-
varjali na vaških svetih.
Predsednik sveta KS Bra-
slovče Ivan Fale: »Program
del je v letošnjem letu obši-
®n. Med pomembnejše na-
loge sodi izgradnja prve eta-
pe mrliške veže, uredili bo-
.no več cest, nadaljevali z ra-
zrešitvijo Partizanske na Do-
brovljah, in v južni Podvrh v
dolžini 1300 m. Ta odsek bi
radi tudi asfaltirali. Gre tudi
za odsek cest v dolžini 1 km
v Braslovčah od Savineka do
Kladnika. Tudi tu bomo ce-
sto utrdili, na nekaterih me-
stih razširili in asfaltirali. Na-
daljevali bomo z urbanistič-
nim urejanjem Pariželj, na
Dobrovljah nadaljevali s
tretjo etapo urejanja vodovo-
da, postavili v Parižljah in
Presarjah dve avtobusni po-
staji, razširili telefonsko
omrežje, če bodo na Polzeli
dobili večjo centralo, ter na-
redili konec divjim odlagali-
ščem smeti. Poleg tega bo
Teba skrbeti še za gramozi-
■anje krajevnih cest, popra-
vo mostov itd. Predračun
a to delo je okoli stare mi-
Ijarde. Več kot 400 miljonov
lx)mo zbrali s krajevnim sa-
moprispevkom, ki poteka
pri nas že tretjo leto, 160 mi-
ljonov bo prispevala KS, ne-
kaj bodo prispevali še kraja-
ni s prostovoljnim delom.«
TONE TAVČAR
Pokojnine za vse kmete
y lavni razpravi le osnutek zakona o pokolninskem In
Invalidskem zavarovanju
v javni razpravi je osnu-
tek Zakona o pokojninskem
in invalidskem zavarova-
nju, ki bi naj tudi v Sloveni-
ji uskladil pravice in obvez-
nosti iz pokojninskega in
invalidskega zavarovanja
tako že z lani sprejetim Za-
konom o temeljnih pravi-
cah iz pokojninskega in in-
validskega zavarovanja, ki
bo stopil v veljavo I. julija
letos, kot tudi z Ustavo, Za-
konom o združenem delu
ter seveda družbenoeko-
nomskim položajem delav-
cev v združenem delu. Ob
upoštevanju določil zvezne-
ga zakona in ^gospodarskih
možnosti se je treba v javni
razpravi zavedati tudi na-
čela, da pravic ne bi širili.
Med pomembnejšimi no-
vostmi, ki jih prinaša osnu-
tek, je razširitev kroga zava-
rovancev z uvedbo pokoj-
ninskega in invalidskega za-
varovanja kmetov. Medtem
ko zvezni zakon predvideva
obvezno pokojninsko zava-
rovanje le za združene kme-
te, predvideva republiški
osnutek to tudi za zasebne
kmete. Pravice kmetov bodo
odvisne od višine prispev-
kov. Združeni kmetje bodo
izenačeni z delavci, zasebni
pa bodo lahko prejemali le
eno izmed treh pokojnin
(starostno, invalidsko ali
družinsko), ki pa bo odvisna
od zavarovalne osnove, ki si
jo bodo lahko sami izbrali.
Spremembe se obetajo tu-
di pri invalidskem zavarova-
nju, zlasti v strožji opredeli-
tvi pojma invalidnost. Poleg
tega bodo po osnutku Zako-
na delavci invalidi s preosta-
lo zmožnostjo za delo v bo-
doče uveljavljali svoje pravi-
ce v svojih organizacijah
združenega dela.
Zvezni zakon prepušča re-
publikam, da uredijo tudi
možnosti predčasne upoko-
jitve. Predlagatelj republi-
škega osnutka je to možnost
prevzel, vprašanje pa je še,
za kolikšen odstotek se naj
pokojnina zmanjšuje za vsa-
ko leto predčasnega odhoda
v pokoj, torej pred starostjo
60 let za moške oziroma 55
let za ženske. Odločiti se bo
treba za dvoodstotno ali
enoinpol odstotno zmanjša-
nje pokojnine za vsako leto
predčasne upokojitve, kar
pa seveda ne bo veljalo več,
ko bo zavarovanec dosegel
polno starost (60 oziroma 55
let).
MBP
Javna razprava o osnutku
Zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju,
ki so ga pripravljali kar se-
dem let, mora zaradi svoje
pomembnosti zajeti čimšir-
ši krog ljudi. Da pa bo raz-
prava tudi kakovostna, po-
tekajo v tem tednu seminar-
ji za delavce in občane, ki
bodo vodili razpravo po
krajevnih skupnostih in de-
lovnih organizacijah. V
vseh okoljih bo javna raz-
prava do 30 aprila. Do 5. ju-
nija pa bi naj bil že priprav-
ljen predlog, o katerem bo
po ponovni razpravi odlo-
čala Skupščina SRS 20. ju-
lija.
Korenine kulture na Uubečni
Kultura je v Ljubečni že
pognala korenine. V aprilu
bodo prvič praznovali
obletnico delovanja kultur-
no umetniškega društva. V
tem letu pa so dokaj okrepi-
li organizacijsko sposob-
nost društva in delo posa-
meznih sekcij. V kraju sko-
raj ne mine prireditev da na
njej ne bi sodelovala vsaj
ena sekcija društva. To ka-
že na veliko potrebo po
takšni dejavnosti v kraju in
seveda tudi na veliko požr-
tvovalnost več kot sto čla-
nov, ki v društvu delajo.
V tem mesecu so se že za-
čeli pripravljati na priredi-
tev, ki jo bodo pripravili ko-
nec aprila in jo posvetili
obletnici društva. Dali so ji
že tudi delovni naslov Pred-
stavljamo se. Na tej priredi-
tvi bodo nastopili pevci mo-
škega zbora, tamburaši, har-
monikarji, recitatorji, an-
sambel Šabec, likovniki in
prvič tudi godba na pihala.
Za to godbo, ki je začela de-
lovati šele konec novembra,
že nekateri pravijo, da prese-
neča. V zelo kratkem času so
že naštudirali nekaj skladb.
Vadijo dvakrat na teden. Zal
pa se srečujejo s problemom
premajhnega števila instru-
mentov. Problem rešujejo
tako, da si godbeniki sami
kupujejo sicer drage instru-
mente. Zal pa si jih težko ku-
pijo mlajši člani godbe. Ti pa
sedaj le čajajo na priložnost.
V godbi upajo, da jim bodo
lahko kmalu priskrbeli ne-
kaj instrumentov. Takrat pa
se bo godba iz šestnajstih
članov povečala še za kate-
rega.
V društvu pa želijo letos
pripraviti več prireditev. Po
društveni v aprilu, bodo že v
maju pripravili prireditev za
smeh, na katero bodo pova-
bili nekaj znanih humoristov
in skupin. V juniju želijo ob
prazniku krajevne skupnosti
in delovne organizacije Lju-
bečna pripraviti srečanje
godb na pihala v septembru
pa že tradicionalno Zlato
harmoniko.
MILAN BRECL
V Ingradu oboroženi
z znanjem k delu
v Ingradu so se že pred
desetimi leti odločili za ka-
kovostno idejnopolitično
žobraževanje in usposablja-
nje ne le komunistov pač pa
Vseh družbenopolitičnih de-
lavcev, z vsakoletnim semi-
narjem, kjer poleg raz\'oja in
problemov delovne organi-
zacije obravnavajo aktualne
probleme naše družbe kot
Celote, vsakokrat pa se sez-
nanijo tudi z. marksistično
teoretično temo in zunanje
političnim pregledom.
Letošnji, jubilejni 10. se-
niinar na Dobrni je bil 25.
februarja 1983. O dogajanjih
v svetovnem delavskem gi-
banju in organizacijskih
\T>rašanjih idejne in akcijske
Enotnosti v ZK je govoril dr.
Emil Roje, sekretar Medob-
činskega sveta ZKS Celje, o
gospodarskem položaju ob-
line Celje in celjske regije je
slušatelje seznanil Zvone
Hudej, predsednik Izvršne-
ga sveta občine Celje, var-
f^ostno politično oceno z vi-
dika SLO je podal Franci
Kisar, izvršni sekretar Ob-
"^inskega komiteja ZK Celje,
o družbenoekonomskih pro-
Memih, o vlogi subjektivnih
sil pri današnjih gospodar-
skih težavah, o politiki
Usmerjanja družbenih tokov
o nacionalnih vprašanjih
je govoril Franc Šetinc,
predsednik Republiške kon-
ference SZDL Slovenije, za-
ključni račun '82 delovne or-
ganizacije je obrazložil Ivo
Steble, direktor finančno
ekonomskega sektorja, o go-
spodarski usmeritvi Ingrada
je govoril Janko Golob, glav-
ni direktor, zunanje politični
pregled pa je podal Janez
Stanič, komentator RTV
Ljubljana.
Seminarja se je udeležilo
okoli 200 delavcev iz vseh te-
meljnih organizacij in skup-
nih služb Ingrada.
VILI SUSTER
Prispevek za
odvoz smeti po
novem s
položnicami
Prispevek za odvoz smeti
so zasebniki do sedaj plače-
vali inkasantom. Komunala
Celje TOZD Javne naprave s
pravim tromesečjem letoš-
njega leta prehajajo na dru-
gačen obračun. Vsi zasebni-
ki bodo že drugi teden preje-
li skupno s tromesečnim
obračunom tudi izpolnjeno
položnico, tako da bodo zne-
ske nakazovali preko pošte
ali banke.
Takšen način plačevanja
prispevka velja le za zasebni-
ke, medtem ko bodo stano-
valci v objektih v družbeni
lasti plačevali prispevek ta-
ko kot do sedaj.
Nov odlok za voznike invalide
v mesecu marcu letos je začel veljati predpis, ki pravi, da
naj bi imela vozila, ki jih upravljajo vozniki invalidi na
vidnem mestu znak, ki so ga ti uporabljali do sedaj le v
primerih parkiranja svojih vozil ter vožnje tam, kjer je to za
druge udeležence v cestnem prometu prepovedano.
Znak je kvadratne oblike, modre baive in je na njem profil
človeka v invalidskem vozičku bele barve.
Ker pa so vozniki invalidi po novem prometnem zakonu
popolnoma, tako kazensko kot tudi drugače, izenačeni z
ostalimi vozniki, je odlok tudi do uporabe tega znaka v
prometu precej toleranten. Znak lahko voznik-invalid med
vožnjo uporablja le, če to želi.
Ha Ložnici prizadevni gasilci
člani gasilskega društva na Ložnici pri
Žalcu so imeli že 63 letno konferenco, kjer
so ocenili svoje delo.
Društvo ima trenutno 50 članov in pet
desetin, med katerimi so tri pionirske ter po
ena članov in članic. Trenutno je največji
problem v tem, da nimajo dovolj mentorjev
za delo s člani, vendar jih to ne ovira, da se
ne bi udeležili vseh občinskih in drugih tek-
movanj. Zaenkrat je mentorstvo v rokah
prizadevnega poveljnika gasilskega društva
Ložnica Ivana Antloge.
Na zadnji letni konferenci so ocenili, da so
bili najuspešnejši pionirji B desetine, ki so v
zadnjih treh letih uspešno nastopili na vseh
občinskih in regijskih tekmovanjih ter do-
segli lepe rezultate. Osvojili so kar sedem
pokalov in tudi dobili priznanje Krajevne
skupnosti Žalec ob krajevnem prazniku.
Največja želja gasilcev na Ložnici pa je, da
bi letos končno začeli z obnovo dotrajanega
in premajhnega gasilskega doma. ki bi ka-
sneje - obnovljen - služil ne samo gasilcem,
temveč tudi mladincem in ostalim kiaja-
nom. Razširiti pa morajo tudi mrežo men-
torjev posameznih, zlasti najmlajših, dese-
tin. kajti le tako bodo v prihodnje še uspeš-
nejši, kot so bili doslej. Na sliki so pionnirji
desetine B Gasilskega društva Ložnica pri
Žalcu s poveljnikom Ivanom Antlogo.
T\'
10. STRAN - NOVI TEDNIK
10. MAREC 1983
Kmet mora biti trmast, če hoče uspeti
t180-kllogramskl bik, ki ga le vzredil kmet Tine Llllla, le šel v zadrugo
Zemljo in kmetovanje
moraš imeti rad, potem bo-
sta trud in ijut)ezen povr-
njena. Ce temu pridaš še
znanje in nenehno izobraže-
vanje, lahko dosežeš še več.
Kot na primer kmet Tine
Lilija, ki na nekaj več kot 3
hektarjih razdrobljene zem-
lje že skoraj dve desetletji
nalaga mesto s prvorazre-
dno zelenjavo, v hlevu pa
ima privezanega dva, naj-
več tri bike in kravo.
Toliko pač, kolikor lahko
pridela domače krme, kajti
kmet Tine je tu še posebej
dosleden. Zato mu prav pri-
dejo tudi stare bukvice in
dolgoletne izkušnje. »Bik se
mora vselej do sitega naje-
•sti«, pravi, ko zadovoljen pri-
poveduje o 1180 kilogramov
težkem Mišku, ki ga je pred
dnevi prodal Kmetijski za-
drugi Celje. V hlevu je še
eden, 800 kilogramski, na
vzrejo pa čaka še tretji. Zanj
pravi gospodar Lilija z
Ostrožnega, da ga bo skušal
spitati na tono in poli Kupil
mu je rinko za v nos, tako da
bo lahko Miška mlajšega vo-
dil tudi na pašo, kar se prve-
ga ni dalo, saj so imeli pred
dnevi, ko ga je oddajal, ne-
malo težav, da so ga spravili
iz hleva na tovornjak. Pred
tem je marsikdo rad zavil v
hlev in snubil kmeta, naj mu
proda bika, pa je bil Tine
vselej dosleden: »Bik bo šel
v zadrugo in nikamor dru-
gam!«
Ko je bil Tine star 18 let, se
je redno zaposlil pri Kmetij-
ski zadrugi, kjer je skrbel za
škorpljenje dreves, doma pa
je pomagal kmetovati. Starši
in bratje so že tedaj v njem
videli pravega naslednika za
gospodarja na domačiji.
2e tedaj, leta 1952, je čutil,
da mora kmetijstvo v naši
družbi dobiti mesto, ki mu
gre. Gospodariti je začel brez
strojev, vse je bilo treba
opraviti ročno ali z živino.
Ustvaril si je družino in se
kmalu nato posvetil zelenja-
darstvu. Mesto se je vse bolj
širilo, njive je začel spodje-
dati asfalt, urbanisti pa so na
Lilijeve njive vrisali bloke.
Tine je dobil nadomestne
njive, trdno odločen, da
kmetu je naprej. Vztrajal je,
se boril za zemljo, z vreme-
nom, škodljivci in bil vsemu
kos. »Kmet mora biti trmast
in uporen, če hoče uspeti«,
pravi danes Lilija. Mnogo-
krat bi lahko vrgel motiko v
koruzo m kmetovanje v ne-
milost. Nazadnje leta 1972,
ko jim je pogorelo gospodar-
sko poslopje. Tedaj mu je
priskočil na pomoč kombi-
nat in tudi bližnji kmet
Strenčan. To mu je vlilo no-
vih moči in poguma, kakor
tudi spoznanje, da danes lju-
dje ne gledajo več zviška na
kmeta, ki pelje voz gnoja na
njivo. Nihče več ne viha no-
sa: »Fuj, smrdi!« Se pred tre-
mi, štirimi leti pa je moral
kmet, ki v bistvu živi v urba-
nem naselju, požreti prene-
katero na ta račun. Tudi vezi
s Kmetijsko zadrugo posta-
jajo vse čvrstejše. Strokov-
njaki se zanimajo za kmeta.
mu pomagajo in svetujejo.
In takole pravi Tina: »Ce
Kmetijska zadruga pomaga
meni, moram jaz na svoj na-
čin to vračati. V glavnem pri-
delujemo solato in čeprav
imamo stroje, roka ne sme
zamujati, sicer je vse za-
man.«
Tako razmišlja o kmetova-
nju in kooperantstvu kmet
Lilija in še doda: »Kakšnih
pet kmetov, kakršnih sem
jaz, bi rrjoralo obkrožati me-
sto, pa ne. bi imeli težav s
preskrbo, bili bi lahko kon-
kurenčni, potrošniki pa za-
dovoljni!«'
Tekst: MATEJA PODJED
Foto: JAKA MLADENOVIC
Delo kmetijsice inšpekcije v
2alcu
Kmetijska inšpekcija v žalski občini dela dosledno. Zato
je prišla v preteklem letu do nekaterih zanimivih ugoto\'i.
tev, kar zadeva obdelanost in odtujevanje kmetijske zem-
lje. Med drugim so ugotovili, da je še vedno nekaj zelo
kakovostnih zemljišč v lasti negospodarskih organiz.acij in
da ponekod niso plačali prispevkov ob spremembi na-
membnosti zemljišč. To velja tudi za park v Žalcu in za
nekatere odseke obnovljenih ali novih cest. Glede obdela-
nosti pa so ugotovili, da predvsem v obrobnih predelih
občine zemlja ni dovolj intenzivno obdelana. Vziokov za
to je več, največkrat pa je to lega zemljišča, ki zaradi
velikega naklona Zcihteva posebne stroje za obdelavo, po-
gosto pa to zemljo posedujejo ostareli občani, ki težkega
dela ne zmorejo.
Lani so kontrolirali tudi izvor in kakovost hmeljskih
sadik. Pri tem so izločili več kot 17 tisoč sadik, ki so jih
vzgojili neregistrirani pridelovalci.
Na področju živinoreje so ugotavljali učinke družbenih
vlaganj v povečanje proizvodnje. Ugotovili so, da je bila
večina telet privezžina za nadaljno rejo, za 54 odtujenih pa
je bila izplačana premija vrnjena.
T. TAVČAR
Potujemo v petek, 25. marca! Zbor vseh
udeleženk je ob 6,30. uri odhod pa ob 7. uri s
parkirnega prostora pri novi avtobusni po-
staji Izletnik v Celju (nasproti hotela Celeia
in v neposredni bližini železniške postaje)!
Ko smo pripravljali 11. izlet 100 kmečkih
žensk na morje, smo dobili tudi nekaj pi-
sem, kjer niso bili samo kuponi, ampak...
Neža iz Babne gore je zapisala: »Živim
na področju Kozjanskega na Vinskem vrhu
na svoji ljubi žemljici. Vesela bi bila, če bi
potovala z vami...«
Marija: »2e osmič pošiljam kupone z že-
ljo, da bi tudi jaz videla morje...«
Rozika: »Saj se skoraj žalostno sliši, da še
nisem bila na morju, sem pa gospodinja
stara 58 let.«
Terezija se je podpisala kot »vaša zvesti
bralka«: »Letnica mojega rojstva je 1911
mogoče pa bo letos zame napočil najsrei
nejši dan.«
Ivica: »Veliko sreče želim drugim 9
kmečkim ženam in meni - čeprav je sreč
opoteča ob žrebanju za 100 udeležeri
izleta.«
To je samo nekaj misli tistih, ki želijo
nami potovati. Žal - znova ponavljamo - 2
vse ni prostora. Upanje ostane: prihodn;
leto. Temperatura raste, celotna pot je pi
pravljena, zaželimo si samo velik koš lepef
vremena in sreče!
TONE VRAE
Tisoče pismo Rozalije Škot
Prvič z nami k veliki slani luži
Pismo s kuponi za izlet
100 kmečkih žensk na morje
je poslala tudi Rozalija
Šket iz Gorice pri Slivnici.
Tedaj se ji verjetno še sa-
njalo ni, da bo prav to pi-
smo natanko tisoče, ki je
prispelo v naše uredništvo.
Tako smo dobili potnico
brez žrebanja, je pa Rozalija
zato prisostvovala ceremo-
nialu žrebanja kuvert prijav-
Ijenk. Tedaj je tudi povedala,
da si je komaj opomogla od
presenečenja, ko je izvedela,
kakšno srečo je imela. Na
morju, pravi, še ni bila in to
bo zanjo spet novo doživetje
in morda presenečenje. Z
možem, ki jo je nejeveren
pospremil celo do našega
uredništva, sama gospodari-
ta na posestvu, velikem 4
hektarje. Vsega po malem
pridelata, v glavnem zase,
nekaj pa ostane še za trg.
Skrbno oddajata tudi mleko
ki predstavlja tudi enega o<
virov dohodka. Nista več ta
ko mlada in tudi roke nisi
več tako gibčne kot neko<!
zato pa je treba vložiti tolik'
več truda, da zemlja ne b
ostala neobdelana.
Potem je beseda spet na
nesla na morje, na izlet. R"
zaliji je namreč od časa d'
časa šlo kar na smeh, kot d
še vedno ne bi mogla raz^
meti. da je vse skupaj reS
Mož, je še povedala, je mal'
v skrbeh. Ne toliko zarad
dela, ki mu bo ostalo dom®
ampak zaradi kakšne nezgo
de na cesti ali na morju. P"
vedali smo mu, naj si s teJi
nikar ne beli glave, medteii
ko bo Rozalija okušala vel'
ko slano lužo.
MATEJA PODJJ^
10. MAREC 1983
NOVI THMK - STRMI n
promet pri zasebnih gostincih pada
Tudi ¥ Matkah, kier Imašo dwe zasebni gasOščI, zda! gostov mani, težave pa
imaio tUdI s cenami
Krajani Matk z gostinsko
ponudbo nimajo težav, kaj-
ti dve gostilni sta, za pri-
bližno 100 hišnih številk do-
volj. Prej bi lahko rekli, da
imajo več težav gostinci.
Odkar so se namreč začele
vse bencinske in podobne
zagate, je promet v obeh go-
stilnah padel.
Ponudba v obeh bifejih,
»Pri Gasilcu« in pri »Roškar-
jevih« je raznovrstna in ka-
kovostna, ob današnjih teža-
vah s preskrbo in cenami pa
je vprašanje, do kdaj bo ta-
ko. Gostinci v okolici že opu-
ščajo ponudbo hrane, v obeh
bifejih pa še vztrajajo m upa-
jo, da se bodo v okviru sekci-
je za gostinstvo pri obrtnem
združenju problemi še pra-
vočasno uredili. Specialiteta
gostilne Pri gasilcu, lignji, se
počasi umika z njihovega je-
dilnika. saj uvoza ni. Prav ta
speciaUteta pa je prej v bife
privabila tudi goste iz odda-
ljenejših krajev. Ponudbo
skušata mlada zakonca na-
domestiti s tistim, kar je mo-
goče danes v mesnicah dobi-
ti, vendar, kot že rečeno, se
tukaj največkrat zatika pri
ceni, ki jo gostinci lahko
dvignejo le enkrat letno. V
bifeju Roškaijevih, kjer ima
gostinstvo že trinajstletno
tradicijo, ponujajo postrvi. S
preskrbo nimajo težav, saj je
pri 2alcu ribogojnica, ki je
glede na pomen, kakršnega
ima ribje meso, še premalo
obiskana.
Cene v obeh lokalih so
zmerne, gostinci pravijo da
prenizke, gostje pa seveda,
da še previsoke. Mogoče kot
gos^ le pozabljanrH), da re-
strikcije in omejitve v današ-
njem času tudi gostincev ni-
so obšle. Učindc, ki ga gosti-
nec ob trudu za kakovost in
boljšo ponudbo pričakuje,
pa danes ni več takšen kot
nekoč, kljub vse pogostejši
frazi, d? bodo gostilne polne
vdeno, ne glede na to. kakšni
časi bodo.	pp
Tudi pri Roškarjevih se gostje prijetno počutijo.
2^akoncsi Vitsmceva sta v najem vzeta gostilno Pri gstsiJcu.
K njima radi prihajajo gostje. Tudi zaradi dobre hrane.
Pokrailnslii nnzei
Pokrajinski muzej je odprt vsak dan od 9. do 12. ure. ob
sredah tudi popoklan od 14. do 16. ure. ob ponede^ikib pa je
muzej zaprt za obiskovalce. Ogledate si lahko stalno razstavma
zbiiko in rimski lapidaiij.
V Pokrajinskem muzeju pa je (xlprta tudi razstava Lmr nn
divjad na podobah celjskega muzeja. Razstava Je o(i^»ta v
času. ko SI lahko ogledate stalne razstaive do 1 maja
Nhiz^ revotudie
Tudi v Muzeju revolucije lahko ogledate stelno nszsIlaviinD.
zbirko vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 12. ure. fib
sredah pa tudi v popoldanskem času od 14. do imre
Kniižiica Edvanli Kvdeiia
Medobčinski svet ZKS C^je - štUKtijska sresMče iini ikin^-
nica Eklvarda Kardelja v C^ju sta priiHaviila iai2Sltav«> mnasrfe^
stične literature s ktejno u^KJsatdjan^ in imairksiisltBteD) ii2iQ>-
braževTanje v ZKS. Razstava je odprta v avMn otsrednije kmpž-
nice na Muzejskem trgu in je posvečena stoti cAdetiaka snnrttii
Karla Marxa.
v kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedefljifK 13.
marca popoklan ob 17. uri in zvečer ob 19J30 um amnemišk««
komedijo Cmi sin.
Litoini saln CeQe
v Likovnem salonu v Cdju razstavlja v teh dnelhi uunraKtoi^to
fotografijo Viktor Macarol. Razstavo je v Celju tcmsuagioa-iA mm
posredoval Razstavni salon Rotovž iz Manbiom. udpirlU giai bto)
do sobote. 12. marca.
Ibvižnica cealralBe osMvoe Me
Radete
v knjižnici centralne osiKtvne štrfe v Radečah jje Se diotpMir*-
deljka odprla razstava ilustratorke Jelke ReidhminiainL
Savtaiov razstavni satoB Žalec
Antmi Herman, akademski kipar se predstavlja v SaviiM«^
vem razstavnem salonu v Žalcu s ciklcmi portretnih glav
kih slovenskih športnikov. Razsta\-a bo odprta do 13 main::v3i
vsak dan od 10. do 12. in od 14. do 17. ure.
StovensIcG Uuteico gledališče Cefie
Celjski gledališki ansambel je pripra\il za peto pienuesiL* v-
s^oni dramo sodobnega makedonskega pisatelja Gorana Ste^
fanov-skega liet na mestu. Premiera bo jutri 19J3& uiri za
premierski abonma in izven.
Sobota, 12. marca ob 19.30: G<Han Štefanovi: LET NA
MESTU. Sobotni abonma iz izv^en.
Ponedeljek. 14. marca ob 11.: Gkiran Sti^ano%^: LET
MESTU IV. mladinski abonma iz izvHi.	_
Ob 19. uri: Goran Stefanovski: LET NA MESTU Abonma
Žalec in izven.
Torek. 15. marca ob 13.30: Goian Sfcrfanorvski : LET
MESTU. n. mladinski abonma.
Ob 19.30: Goran Stefanovski: LET NA MESTU. Abonma
torek in iz\'en.
Sreda, 16. marca ob 17.: Goran Ste£ar»vski LET NA ME
STU. Abonma sreda in izven.
Avta Razvojnega centra Cei^
v avli Raz\'ojnega centra v Celju razstava svoja likovna dela
slikarka Stana Lušnic-Arso\-ska. Razstaw si lahko ogledate
vsak dan od 7. do 20. ure. ob sobotah od 7. do 12. ure do 16-
marca.
Kino Šmarje
Četrtek. 10. in sobota. 12. marca ob 19.: ameriška drama - Na
zlatem ježem.
Petek, 11. marca ob iB.: ameriški mladinski film - Petrov
zmaj. v petek, 11. marca ob 19. uri in nedeljo. 13. marca ob 18.:
angleški znanst\'eno fantastični film - Flash Gcxdon.
Sreda, 16. marca ob 19.: angleška kriminalna kcMnedija -
Mašče\'anje inšpektorja Klusoa.
Kuliumi dom Sm»'je
v dvorani kulturnega doma v Šmarju je odprta razstava
ročnih del, ki so jo pripravili v počastitev* dneva žena. odprta
pa bo do sobote, 12. marca.
Knjižnica Šmarje
v knjižnici v Šmarju-bo v torek. 15. marca ob 16.30 za
najmlajše ura pravljic. Poslušali bodo slovensko ljudsko prav-
ljico Janček Ježek.
Razstavni salon Rogaška Slatina
v Razstavnem salonu v Rogaški Slatini je bila včeraj otvori-
tev razstave slikarskih del. na kateri se prestavljajo s svojimi
deli Ukovni amaterji kulturnega društva Svoboda iz Rogftške
Slatine. Razstavo pa si lahko (gledate do konca marca.
Dvorana Narodnega doma
v veliki dvorani Narodnega doma v Celju bo v sredo. 16.
marca ob 19.30 uri abonmajski koncert, na katerem se bodo
predstavili člani Tria Lorenz.
Dvorana Golovec
v dvorani Golovec bo v nedeljo. 15. marca ob 19. un koncert
na katerem bo nastopila pevka Lepa Brena z orkestrom Sladki
greh.
Avla Ingrada
v avli poslovnega centi-a GIP »INGRAD- Celje, si lahko od
8. marca do 17. marca 1983 ogledate liko\TK) razstavo amaterke
NADE KRAMBERGER iz Maribora. Razstava je posvečena
dne\'u žena.
Uspeh obeh hotelov
v žalski občini
Prišli tfodo gostle tz mzozemske,
Splltčanl, v Pretfoldu na tmdo odprti še
slaščičarno
Oba hotela v žalski občini
privabljata vedno več go-
stov. Vsaj tako zatrjujeta
vodja hotela v Preboldu
Franc Serdoner in hotela
Golding Rubin v Žalcu Ra-
doslav Cirkovič.
FRANC SERDONER: -S
poslovanjem v zadnjem ob-
dobju smo zadovoljni. Lan-
sko leto srno sicer zaključili z
izgubo, ki pa je bila rnanjša
od načrtovane. Smo tudi sre-
di priprav na poletno sezono.
K nam bodo tudi letos prišli
gostje iz Splita, ki bodo hotel
zasedli za dva in pol meseca.
Med novostmi naj omenim
še to. da bomo v F^boldu v
kratkem odprli tudi slašči-
čarno. Kuhinja v hotelu
namreč ni več zadosti velika
še za to, da bi izdelovali sla-
ščičarske izdelke. Lokal za
slaščičarno v Preboldu je ta-
ko rekoč že urejen. V njem
bo mogoče dobiti tudi neka-
tere \Tste pijač. Skratka, to
bo prijeten lokal. V njem pa
bomo izdelovali tudi slašči-
čarske izdelke za potrebe or-
ganizacij združenega dela ter
po naročilu.«
RADOSLAV CIRKOVIC:
-K nam bodo poleti prišli v
gla\'nem gostje iz Nizozem-
ske. ki so hotel napolnili že v
preteklih dveh letih. Potru-
dili se bomo, da bodo med
bivanjem pri nas sp>oznali tu-
di druge predele Slovenije:
od Bleda do Logarske doli-
ne. Nekoliko nam je ponaga-
jala zima, ko še ni bilo snega,
tako da je nekaj skupin od-
povedalo bivanje v našem
hotelu. Sicer pa se trudimo,
da bi bilo v hotelu tudi čim
več prireditev. Kot zanimi-
vost naj povem še to. da pri-
pravljamo tudi malice s srb-
skimi specialitetami. O po-
slovanju naj povem le to, da
je takšno, kot predvidevajo
naši plani.«
JANEZ VEDENIK
Franc Serdoner
Radoslav Čirkovič
12. STRAN - NOVI TEDNIK

Kako izgubljamo meso
PIščančIega mesa le večno mani, nekaterim morda celo smrdi!
Tako ¥sal kaže Ivanu Cedetu, ki že tri leta zaman teka za soglasll
živimo v časih, ko vsi sko-
raj vsak dan ugotavljamo,
da v mesnicah ni dovolj me-
sa. Tudi piščančjega. Na ve-
liko govorimo o tem, kako
je treba vzpodbujati proiz-
vodnjo hrane. Kmet Ivan
Cede iz Petrovč se iahko
vsemu temu le smeji. Žal ta
smeh ni vesel, pač pa je to
nasmeh, ki izvira iz grenko-
be in razočaranja.
Ivan Cede je imel nekoč
sorazmerno lepo službo. Ka-
sneje se je za kmetovanje od-
ločil, ker so starši, ki so imeli
kmetijo, umrli, njemu pa se
je zdelo škoda, da nihče ne bi
nadaljeval njihovega dela.
Ivan Cede je najprej namera-
val obnoviti razširiti hlev, to
pa so mu v kmetijski zadrugi
odsvetovali, ker nima dovolj
zemlje in bi bilo vprašljivo,
kako bo z zagotovitvijo za-
dostnih količin krme. Na po-
budo delavcev v TZO Pe-
trovče se je odločil, da se
preusmeri v rejo piščancev.
Odločitvi so botrovala števil-
na prepričevanja, da bi to ne
bilo slabo, še zlasti v časih,
ko primanjkuje piščančjega
mesa. Do sem pravzaprav
vse lepo in prav. Potem pa se
je začel kivavi pot kmeta
Ivana Cedeta. Piše se leto
1983 in gradben^a dovolje-
nja še nikjer ni. Se manj se-
veda farme brojlerjev. Ker je
Ivan Cede verjel v farmo pi-
ščancev, se je med tem odpo-
vedal hlevu in goveji živini.
Dobesedno visi v zraku, obu-
pan, razočaran in zagrenjen.
Od leta 1980 pa do danes je
uredil vse potrebno glede so-
glasij in podobnega. Vse to
pa mu nič ne koristi, ker je
med tem izšel zakon o var-
stvu kmetijskih zemljišč, ki
sicer predvideva nekatere iz-
jeme. lokacijskega dovolje-
nja pa kljub vsemu, še vedno
nima. Oprema za farmo broj-
lerjev je že dalj časa na TZO
v Petrovčah, nekaj je je tudi
pri Cedetu, čas teče, vse sku-
paj pa postaja iz dneva v dan
dražje. Administrativni
ukrepi zavirajo proizvodnjo
čini več hrane. Žalostno pa
je to, da Ivan Cede ni nika-
kršna izjema.
Papirji, papirji
Najprej smo Ivana Cedeta
povprašali, če nam zna na
pamet povedati, kaj vse je
doslej že moral storiti za vse
potrebne papirje, pa nam je
povedal, da bi to bilo nemo-
goče. Pripomnil pa je, da je
bil od konca leta 1980 pa do
danes na občinski skupščini
v Žalcu že najmanj stokrat.
V večini primerov zastonj,
kajti odgovornih tovarišev ni
bilo mogoče dobiti. Ali so bi-
li v Ljubljani na kakšni seji,
bili so na različnih občinskih
sejah, ali pa so bili zasedeni.
O doslej opravljeni poti pa
nam je Ivan Cede takole pri-
povedoval:
»V začetku leta 1981 je
TZO na gradbenem oddelku
ugotovila, da mi ni treba vlo-
žiti ponovne vloge za grad-
njo pitališča in da velja pr-
votna vloga. Člani gradbene
komisije so si sredi maja leta
1981 ogledali lokacijo za
gradnjo pitališča piščancev
in me kmalu za tem opomni-
li naj vlogo dopolnim še z
manjkajočo dokumentacijo.
Odgovorna komisija pri se-
kretariatu za urejanje prosto-
ra, varstvo okolja in gradbe-
ništvo pri SO Žalec je vlogo
rešila pozitivno. Zanimalo
me je, kakšen je postopek
naprej. Upravnik TZO v Pe-
trovčah mi je povedal, da je
moja stvar padla v vodo in
da jo bo komisija obravnava-
la šele leta 1982. Ni mi bilo
vseeno in to sem povedal tu-
di onemu izmed članov ta-
kratnega izvršnega sveta ter
sekretarju sekretariata za
gradbene in komunalne za-
deve. V začetku julija 1981
sem potem le prejel poziv za
dopolnitev moje vloge. Po-
trebnih je bilo še osem sogla-
sij. Vsa soglasja sem sproti
dostavljal gradbenemu od-
delku, izredno dolgo pa se je
zavleklo, dokler nisem dobil
soglasje Komunalnega po-
djetja o dovolitvi za priklju-
čitev na vodovodno omrežje.
Pi-vega februarja 1982. leta
sem končno dobil tudi so-
glasje za izgradnjo lastnega
vodovoda. Vodnogospodar-
sko soglasje sem prejel šele
zadnjega maja 1982, potem
ko sem od vodne območne
skupnosti prejel vodovodno
mnenje.
Oddahnil sem se, vendar
ne za dolgo. Zataknilo se je
pri sanitarnem soglasju. Po
nekajkratni urgenci sem od
sanitarnega inšpektorja lani
le uspel dobiti njegov pisme-
ni odgovor, v katerem mi je
napisal, da moram predložiti
še soglasje za priključitev na
javno vodovodno omrežje,
pa čeprav sem pred tem že
dobil soglasje Komunalnega
podjetja, da je priključitev
možna in da mi dovoli iz-
gradnjo lastnega vodovoda.
Predložiti bi moral tudi so-
glasje za priključitev na jav-
no kanalizacijo, kar pa pri
vzreji piščancev ni treba. To
je razvidno tudi iz vodnogo-
spodarskega soglasja. Sani-
tarnemu inšpektorju sem
povedal, da teh dveh soglasij
ne potrebujem in napotil me
je na Zavod za zdravstveno
varstvo, službo in higieno ter
epidemijo, ki bi lahko nadzo-
roval potek gradnje lastnega
vodnjaka. Decembra lani je
Andrej Peterka, referent za
komunalno higieno pri toz-
du Center socialno medicino
in higieno Celje ugotovil, da
bi v bližini predvidene loka-
cije za silos lahko bil kopani
vodnjak."
»Škoda, da sem
pustil službo!«
Ivana Cedeta smo potem
povprašali, koliko stroškov
je doslej imel z iskanjem vse
te dokumentacije, pa nam je
odgovoril, da najmanj 60 000
dinarjev, pri čemer ni vraču-
nan čas, ki ga je potreboval
za urejanje teh stvari. Pove-
dal nam je tudi to, da je vre-
dnost opreme za pitališče pi--
ščancev okrog milijon dinar-
jev, vrednost objekta same-
ga pa naj bi znašala dobrih
pet milijonov. V pitališču bi
letno spital okrog 18 000
brojlerjev. »Veste, če bi mi
kdo iskreno povedal, naj se-
ne trudim z.a to dovoljenje,
bi že zdavnaj nehal. Tako pa
enostavno ne vem, kaj bi.
I.^ni sem se pritožil tudi na
izvršni svet, pa doslej ni bilo
še nobenega odgovora. Že
velikokrat mi je bilo žal. da
sem pustil službo in se odlo-
čil za kmetovanje. Sina
imam, ki obiskuje kmetijsko
šolo. Štipendira ga Hmezad
in s sinom sva podpisala po-
godbo, da bo po končanem
šolanju ostal na kmetiji ter
nadaljeval z rejo piščancev.
Kot vse kaže sin nima bo-
dočnosti v »kmetijstvu," nam
je ob slovesu dejal Ivan
Cede.
»Ko bomo... bo,
če bo.«
Zanimalo nas je, kaj na vse
to pravi sekretar občinskega
sekretariata za urejanje pro-
stora, varstvo okolja in grad-
beni.^tvo Peter M^
P()V<Mn naj le to. da;
Cede dobil soglasje
\<)d, oziroma vodnjal^
lanskem decembru. '
glasje je prišlo prepo^
bi morali lokacijsko (j
nje izdati do 16. de^
Ker tega ni bilo mog^
riti do takrat, smo se
v nov zakon o varstvi
tijskih zemljišč pred s
njanjem namembnost
začel veljati prvega ja
letos. Ta zakon ne do
spremembe namem
zemljišč do sprejetja d
nega plana občine. }
sko zemljišče, kjer naj
pitališče piščancev pa
v takšni kategoriji, da
možne morebitne izje
jih zakon tudi pred^
Dovoljenja zato zaeni
mogoče izdati. Ko
sprejeli družbeni plar
ne, vključno s prost(
delom, ki bo usklajer
govorom o temeljih d
nega plana SR Slovenj
novim zakonom, pote
Paket soglasij že ima, pa mu to nič ne po-
maga
»Jezen sem. Ko bi mi vsaj kdo rekel, naj
odneham!«
Hlev propada, ker km
O živini, ki poginja in o Ijudeii, ki se jim ne piše d(
Društvo za varstvo živali opozarla na mučenle živine, a kdo bo opozoril na razmere pri Bogovih?
Prišla je k nam v uredniš-
tvo Jožica Obid, kontrolorka
pri društvu za varstvo živali
Celje in nam pokazala poro-
čilo, ki ga je sestavil Slavko
Jerič, miličnik pri oddelku
milice v Rogaški Slatini.
Kaj piše v poročilu?
To, kar je Slavko Jerič vi-
del na lastne oči in o čemer
smo se kasneje prepričali tu-
di sami: premražena in pod-
hranjena bika in telica v na-
pol podrtem in zanemarje-
nem hlevu. Strop se bo zdaj
zdaj porušil. Živina nima
krme, gospodar jo hrani s
steblovjem koruznice. V po-
ročilu je še zapisano, da je
gospodarju Andreju Begu iz
Rogatca 10 do sedaj poginilo
že šest glav živine in da bi
bilo nujno ukrepati in živino
zaščititi.
Revščina, da ji ni
para
Ko smo se z Jožico Obido-
vo in Slavkom Jeričem od-
pravili v Rogatec k Beo^im,
smo se najprej ustavili pri
sosedu Alojzu Božaku, ki ta-
kole pravi: »Sosedje smo Be-
gu svetovali, naj živino pro-
da, pa je noče. Tudi pomaga-
ti smo mu bili pripravljeni,
pa ni pokazal nobenega zani-
manja za izboljšanje svojih
bivalnih razmer«.
Pri Begovih je revščina, je
mraz, je lakota. Pozimi zebe
gospodarja, zebe gospodi-
njo, zebe živino. Lačni so tu-
di vsi. So brez dohodkov, ži-
vijo le ob skromnem pridel-
ku krompirja in fižola. V
majhni očmeli izbi, ki je ku-
hinja in spalnica obenem, je
podnevi mrak, zvečer gori
petrolejka. Slamnata vegasta
streha se lahko vsak trenu-
tek vžge, preperelo tramovje
poruši. V hiši so v nevarnosti
ljudje, v hlevu živina. Andrej
in Jožefa Beg pa o tem ne
razmišljata, kar kdove kakš-
ne sposobnosti razmišljanja
niti nimata.
Zato tudi ni mogoče govo-
riti o zavestnem trpinčenju
živine, čeprav je več kot očit-
no, da ta trpi. Ni pa jasno,
zakaj veterinarska inšpekci-
ja občine Šmarje pri Jelšah
doslej ni nič ukrenila in za-
kaj je na dopis oziroma opo-
zorilo postaje milice oddelka
v Rogaški Slatini takole od-
govorila: »Vračamo vam
omenjeno poročilo z uteme-
ljitvijo, da preganjanje mu-
čenja živali ni v pristojnosti
veterinarske inšpekcije, am-
pak organov milice.« Je že
res, da golo preganjanje mu-
To naj bi bil hlev, v njem trpi živina
V tej hiši pa živijo in trpijo ljudje
Slavko Jerič
Alojz Bozbk
983
NOVI TEDNIK - STRAN 13
HeBBHBroaHMHBSfflBBESSI
fja za izdajo lokacijske-
''in gradb»>nega dovoljenja
' (tališče piščancev, ne bo
blcniov. Prepričan sem,
Ivan Cede dobil grad-
dovoljenje. Žalska ob-
^ j bo ena pi-vih v Sloveniji,
i bo uspelo uskladiti
plan z zakonom o
Jtvu kmetijskih zemljišč,
■ 2e imamo izdelano kate-
rizacijo kmetijskih zem-
^^ Tudi sam sem v nepri-
i^em položaju, saj imam
^ blizu mesta, kjer naj bi
pitališče, pa sem že sli-
I očitke, da gradnji najbolj
jjprotujem prav jaz, ker bi
jrdelo v moji okolici. Ver-
i^ite, da to ni resi«
ilčanci, ki Jih ni
t^aj bo tako ali drugače,
^va gre za primer, da so
ištopki za pridobitev gl ad-
kih dovoljenj vse predolgi
preveč zapleteni. Mineva-
iiieseci irr leta, med tem pa
^pcjstaja dražje. Zaradi ad-
ministracije trpijo ljudje.
Kdo ve koliko piščancev bi
med tem že lahko zriniiii v
Petrovčah, ustvarjali doho-
dek in prispevali k temu, da
bi bile mesnice bolj polne.
Pot iz tega začaranega kroga
bo težko najti. Ivanu Cedetu
je od leta 1980, pa do sedaj
zmanjkalo morda petnajst
dni časa. Ce bi zadnje soglas-
je dobil petnajst dni prej, bi
mu lahko izdali tudi lokacij-
sko dovoljenje. Potem bi že
sodil k izjemam, ki jih prcMi-
videva novi zakon in gradbe-
no dovoljenje bi mu lahko
izdali. Tako imamo v Petrov-
čah na eni strani človeka, ki
bi rad imel piščančjo farmo,
pa jo zaradi papirjev zaen-
krat še ne more imeti. Prav v
Petrovčah pa je tudi primer,
ko je nekdo takšno farmo že
imel, pa jo je opustil, ker je
imel čez glavo očitkov, da jo
ima, ker je pač direktor celj-
skih Mesnin. Nevoščljivost
pač in očitki. Razmisliti pa
volja tudi o podatku, ki nam
ga je povedal sekretar OK
ZKS Žalec in bivši direktor
Kmetijske zadruge Žalec
Ludvik Semprimožnik:
■ Kmetijska zadruga bi seve-
da dala kredit za opremo pi-
ščančje fanne v Petrovčah,
hranilnica in posojilnica pri
Hmezadu pa kredit za stav-
bo. Obresti na kredit za takš-
no naložbo so sedaj 18 od-
stotne. Se pred leti so bile /ji
takšne farme le triodstotne,
oziroma mnogo manjše.« V
dveh letih od kar je soglasja
iskal Ivan Cede so se obresti
povečale, pa še naložba je ve-
dno dražja. Za kmetijske na-
ložbe naj bi bile obresti naj-
več 16 odstotne. Zadruga tre-
nutno regresira obresti iz
svojega dohodka. Se lahko
potem, ko nekoliko prcMirz-
no sklepamo še naprej, čudi-
mo, da ima Ivan Cede povr-
hu še občutek, da so ga pu-
stili bolj ali manj na cedilu
tudi tisti, ki so ga prvi nav-
dušili z.a piščančjo farmo.
JANEZ VEDENIK
foto: EDI MASNEC
tdeta za živinorejo niso navdušili.Sedajse takole ubada na svoji kmetiji in ne ve več, kaj bi.
li ni stvar veteri-
Pekcije, je pa tudi
S dolžna nadzoro-
živine na svojem
iudje? V občinah
darle službe, ki bi
fti nad ljudmi, ki
pomanjkanje in
^RJELA AGREZ
Kovačnica sreče
Pismo sreče kroži po svetu.
Menda ga je prvi napisal in v
svet poslal sam sveti Anton
Begovič, bržčas naše gore list,
v daljni deželi Venezueli. Po-
tem je prišlo pismo do nekega
visokega oficirja, ki je že po
štirih dneh zadel deset tisoč
dolarjev. Sreča je obsijala tudi
gospoda Selteja, ki je kmalu
potem, ko je pismo poslal dru-
gim »srečneieto«, na loteriji
zadel kar dvajset milijonov do-
larjev. A gorje tistemu, ki pi-
sma sreče takoj ne odpošlje na-
prej! Tega čaka smrt, huda bo-
lezen, muke.
S kakšno silovitostjo in hu-
manostjo se vrti kolo srečel V
pismu je prepovedano pošiljati
denar, poslati ga je treba le ti-
stemu, ki je sreče resnično po-
treben. Kolo sreče pa ne pozna
milosti za tistega, ki pravila
igre prekrši.
Sreča, ki jo pismo razglaša,
se imenuje denar, dolar, hiter
in lahek zaslužek. Nesreča pa
je smrt, bolezen - vmes ni nič.
Ali samo belo, ali samo črno.
Devet krat je pismo sreče ob-
krožilo svet in še danes kroži
med narodi po svetu. Kaj pa, če
je pismo sreče le katero od de-
žel obšlo? Na primer sam Liba-
non, dežele Indije, Salvador?
Od tod ni nobenih podatkov o
čudotvornih učinkih kolesa
sreče.
In sedaj je pismo sreče tudi
pri nas, med nami kroži in išče
naivneže, lahkovemeže, neum-
neže. Mnogi iščemo srečo, mno-
gim je tudi res potrebna. Je pa
ta sreča tako čudne narave. Za
nekoga je sreča že jasno jutro,
otroški nasmeh... Nikoli pa ne
more biti sreča samo denar,
kajti z denarjem sreče ni mogo-
če kupiti.
Pri nas imamo svoj mlin sre-
če. Poganjamo ga vsi, ki nam je
kaj do tega, da ostanemo srečni
v tej naši lepi domovini. Naša
sreča se imenuje razumevanje
med ljudmi, med narodi in na-
rodnostmi. Srečo si ustvarja-
mo skupno, ko delamo, ustvar-
jamo, ko odločamo o najbistve-
nejših elementih naše skupne
sreče.
Nekoč nam ni bilo lepo. Pa
smo šli vsi skupaj nad nesrečo,
ki nam je grozita in jo prema-
gali, da bi nam bilo potem lepo
v sožitju in slogi. Bojim se, da
to srečo danes lahkomiselno
zapravljamo, prav neumno,
kot da smo pozabili, kako smo
jo skovali.
MARJELA AGREŽ
Starost v zlati kletki
Se 93-letna JuHJana Surbek sama zapira vanjo?
Vsega ima Julijana Surbek
iz Škofje vasi. Prijazno, svet-
lo in toplo sobico v veliki le-
pi hiši, ki jo obdaja prav tak
vrt, polne omare in poln pla-
denj hrane. Sina ima, pri ka-
terem živi, tri vnuke in že
štiri pravnuke, ki jo vsi radi
obiščejo. 93 let je februarja
dopolnila, let, prepolnih živ-
ljenja, lepih in bridkih tre-
nutkov, dobre in iskrive vo-
lje, ki je tudi leta niso zan^-
rila. 2e nekaj let pa je njena
živahnost in zgovornost za-
prta med svetle stene sobice
in domačega vrta. Vrata niso
zaklenjena in vrt ni ograjen,
pa vendar je, kot da bi kdo
potegnil čarobni ris, preko
katerega Julijana ne stopi.
Tako sameva v svoji lepi
kletki in med redkimi obi-
skovalci je le patronažna se-
stra. Pa bi še tako rada živela
med ljudmi, kot je vse življe-
nje, med ljudmi, ki bi jo po-
slušali in se pogovarjali. Ta-
ko veliko lahko še pove.
Moči so opešale
Komur je bilo celo življe-
nje delovni dan, tudi pod pe-
zo let ne more mirovati. Mla-
dost na kmetiji, leta šivanja
in še več let v frizerskem sa-
lonu so ob gospodinjenju za-
pustili nujo po delu. Tistega,
res koristnega ne zmore, pa
si najde drugačno: »Dokler
sem mogla, sem pomagala.
Zdaj so mi moči opešale, za
sebe pa le skrbim. Sama si
perem, rada šivam. Pa tega
menda niso veseli, ker delam
za sebe in nič ne prispevam
k dohodku. Zato pa režem
papirčke, ki jih rabijo v fri-
zerskem salonu. Kadar pa je
lepo vreme, grem na vrt in
tam brkljam. Rada delam zu-
naj in tudi v kuhinji bi, pa se
bojim, da bi vse narobe na-
pravila. Zato raje rečem, da
mi zrak v kuhinji ne paše.«
Tako preprosto vsakdanje
je sedaj njeno življenje, pre-
polno bojazni, da bi naredila
kaj narobe. Menda so ti stra-
hovi in želja po miru tista
nepremostljiv^ ovira med
njo in zunanjim svetom. Ni-
kogar ne želi motiti, zato tudi
je ne pri skupni mizi, čeprav
pravita sin Milivoj in snaha
Gizela, da bi bila tako najbolj
zadovoljna. Ne, raje ostaja v
svoji sobici, kamor ji vsak
dan prineso poln pladenj
hrane, ki si jo mati varčno
razdeli za kosilo, večerjo in
za zajtrk prihodnjega dne.
»Pustimo ji pač, k^or sama
želi,« pravi sin, ki jo gotovo
najbolje pozna. Tudi to, da
materi ni mogoče pomagati,
če je osamljena, mu verjetno
lahko potrdimo. Ali pa ne.
Odvisno je pač od vsakega
posameznika, od njegovega
razumevanja življenja in tudi
osamljenosti. Julijana se po-
čuti osamljeno, tako kot toli-
ko drugih v našem času, ki
ob delu in brzenju naprej in
naprej pozablja tiste, ki niso
vključeni v njegov tok. Toda,
če Julijana nima družbe, ima
zato bogate spomine.
»Take brke je imel!«
Daleč je že leto 1919, daleč
mladost Julijane v Medimur-
ju. Daleč čas, ko je Julijana
poleg dela na domači kmetiji
zaslužila kakšen novčič s
prodajo cenejšega blaga iz
Zagreba po Medimurju in tu-
di na bližnjo Madžarsko, kar
se sicer ni smelo, pa so ča-
kovski graničarji radi zati-
snili kar obe očesi. Pa je ime-
la oddaljena soseda moža
graničarja in njen mož je
imel prijatelja, tudi graničar-
ja, ki se je oziral za pridnim
in poštenim dekletom za že-
nitev. Soseda je tako pozna-
la. »Bi jo rad videl?« je vpra-
šala. »Seveda.« Pa sta se od-
pravila k Julijani. Doma je ni
bilo, ker so želi pšenico. So-
seda pa kar materi: »Recite
ji, naj pride jutri k meni, dru-
gače bodo k njej prišli orož-
niki.«
»O, sem se ustrašilal« se
smeji Julijana še danes. Kaj
se ne bi, ko pa s preprodajo
blaga ni bilo vse po zakonih.
Kar ponoči je blago zakopala
na vrtu: »Da mi ga ne bi vze-
li. To je bil moj celoletni za-
služek.« Že ob štirih zjutraj
je odšla uro daleč k sosedi.
»Se sedaj jo vidim. Čepela je
pred štedilnikom in kurila.
Ko je videla moj strah, mi je
seveda povedala, da bi me le
on rad videl in da je vedela,
da samo zaradi tega že ne bi
prišla. Seveda ne bi. Potem
smo skupaj sedeli in prav nič
se ni zmenil zame. Naenkrat
me je pa kar za roko zaprosil.
Kaj boš rekla? Strašno sram
me je bilo, tam pred pričami.
Pa sem mu p)ovedala, da se
mora s starši pogovoriti. Za-
nimalo ga je, kdaj bo zvedel
odgovor. V nedeljo, sem re-
kla. Bil pa je takrat v delovni
obleki in nič kaj se mi ni do-
padel. Brke je pa tako dolge
imel... Se najbolj mi je bilo
všeč, da ^ frizer. Ni čakal na
nedeljo. Ze zvečer je prišel k
nam. Zrihtan pa t^o, da če
si ga ne bi prej dobro ogleda-
la, ga še spoznala ne bi. Vsak
dan je potem prihajal, če-
prav sem mu rekla, da ni-
mam časa, Nič se ni na to
oziral. Da še nobene ni tako
spoštoval, je pravil. Se tisto
leto sva se poročila.«
Namesto denarja -
piiača
Julijano in moža je pot za-
nesla tudi v Slovenske gori-
ce. Frizerstvo ni prinašalo
ravno veliko denarja. »Vsega
imamo, le v denar ne more-
mo spraviti,« so pravili do-
mačini in zmenili so se, da
lahko pri Surbekovih plača-
jo tudi z živili. Tako se je za-
čelo. S pijačo. Julijana je za-
čela braniti, a vsem zvijačam
ni bila kos.
»Takrat smo strankam ve-
dno pomagali sleči plašč, ko
so prišle in jih obleči ob od-
hodu. Navadno je to delal va-
jenec, če pa ga nismo imeli,
sem to storila sama. Moški
pa so se moje pomoči branili.
Sele čez čas sem ugotovila,
da skrivajo v plaščih tanke
stekleničke s pijačo, ki šo jih
dajali možu. Priden delavec
je bil, pri tem pa si nisem
znala pomagati. Ce bi za
njim hodila, ga cartala, kaj
pa bi jedli? Pa se vseeno ni-
sva prepirala. Kaj se boš s
pijanim grizel. Ko je bil pa
zjutraj trezen, je tako hitro
odšel v delavnico, da mu
spet nisem mogla nič reči.«
Delati je treba
Ljudi, ki tako živahni uča-
kajo visoko starost, radi
vprašujemo, kako so živeli,
da bi se iz njihovega življenja
učili. Julijana tudi na takšno
vprašanje pove kar celo
zgodbico.
V bolnišnici je bila. Prima-
rij. ki jo je zdravil, je zastal
ob njeni postelji: >0. Sur-
bek! Kaj ste vi tudi namizni
tenis igrali?«
"Ne, ne. Ko sem bila jaz
mlada, nismo zganjali špor-
ta. Vse smo morali delati.
Mama je rada rekla, da mora
ženska vse znati, vse delati,
pa še ji je težko v ži\ ljenju.>.
Delo je oblikovalo Julija-
nino življenje in njo samo.
Delo. ki ga ne zmore več in o
katerem bi rada vsaj še pri-
povedovala. Ce bi jo kdo
imel čas poslušati.
MILENA B. POKLIC
14. STRAN - NOVI TEDNIK
10. MAREC 1983
Kako s
participacijo?
Na prvi strani osme števil-
ke NOVEGA TEDNIKA z
dne 24 2-1983 sem v četrtek
na prvi strani v spKxiniem le-
vem kotu prebral članek no-
vinarke Milene B.Poklič z
naslovom »Participacija da-
nes kot prej, jutri pa?« v ka-
terem je napisano, da je gle-
de zdravstvenih storitev zo-
pet vse po starem.
2e naslednji dan sem od-
šel k zdravniku in sem moral
plačati vse zdravstvene stro-
ške kljub temu, da sem inva-
lid III. kategorije in sem bil v
celoti oproščen participacije.
Ob tem sem bil tudi obve-
ščen od medicinske sestre,
da moram plačevati vse
zdravstvene stroške in zdra-
vila, kar se razlikuje od vaše-
ga članka, ki trdi nasprotno.
Če je vse p>o starem, se pravi,
da bi. moral biti še naprej
oproščen vse participacije.
Ne, ni mi čisto jasno, kako
v resnici je. Menda ni opro-
stitev participacije različna
od občine do občine, saj lju-
dje prebivajo v vseh občinah
z enakimi pravicami, mar
ne?
Prosim za pojasnilo v m-
briki »Pisma bralcev«, saj jih
je poleg mene še verjetno kaj
več v dilemi okrog teh spre-
memb?
MILAN F., Celje
Se o
participaciji
Vljudno vas prosimo, da
nam ponovno razložite, kako
je s participacijo zdravstve-
nih uslug.
Zapisali ste, da so sladkor-
ni bolniki oproščeni partici-
pacije. Tega pa v zdravstve-
nih ustanovah ne upoštevajo
- niti v bolnišnici, niti v In-
gradovi zobni ambulanti.
Doživel sem neprijetne bese-
de, ki mi jih je izrekla sestra
v tej zobni ambulanti. Zagro-
zila mi je, da bom dobil ra-
čun po pošti, v njihovo am-
bulanto pa naj ne hodim več.
Vljudno vas prosim za po-
jasnilo - ali ste narobe zapi-
sali vi ali pa nas hočejo golju-
fati.
Sladkorni bolnik iz Celja
NA	POSTAVIJENA
VPRAŠANJA KAKO JE S
PLAČILOM PARTICIPACI-
JE DAJEMO NASIJ':i)NJE
POJASNILO:
Zdravstveni službi na ob-
močju občine Celje smo gle-
de na nekatere nejasnosti
ponovno posredovali izpo-
polnjeno informacijo, iz ka-
tere je jasno razvidno, da
ostajajo oprostitve plačila
participacije po starem.
Oprostitve plačila partici-
pacije so različne p)o obči-
nah, ker so skupščine občin-
skih zdravstvenih skupnosti
to z ustreznim sp>orazumom
samostojno urejale v okviru
zakonitih predpisov.
Ko koristimo zdravstveno
storitev, se upošteva obseg
oprostitev in višina tako, kot
je bila sprejeta na skupščini
občinske zdravstvene skup-
nosti v kraju (občini), kjer
pravico koristimo.
Na konkretni vprašanji pa
pojasnjujemo:
Invalidi III. kategorije so
oproščeni plačila participa-
cije (v tem primeru pa je
prišlo do obračuna zaradi te-
ga, ker je ambulanta prejela
izpopolnjena navodila glede
{Darticipacije med 25. in 28. 2.
1983). 'I\idi v tem primeru pa
niso bili zaračunani vsi
zdravstveni stroški (kot je
navedeno v prispevku) am-
pak le višina participacije,
katero lahko z predložitvijo
ustreznega potrdila o plačilu
zavarovanec refundira pri
občinski zdravstveni skup-
nosti.
Sladkorni bolniki so opro-
ščeni plačila participacije pri
odkrivanju, zdravljenju in
zdravilih v zvezi s sladkorno
boleznijo. Iz tega izhaja, da je
bilo zaračunavanje partici-
pacije v zobni ambulanti
upravičeno.
Odnosi v ambulanti pa
morajo biti obojestransko
korektni, ne pa, da prihaja
do neljubih besed bodisi od
zavarovanca ali od zdrav-
stvenega osebja. Ce vaše na-
vedbe o neljubih besedah dr-
žijo, potem ravnanje sestre
ni bilo pravilno in se v zvezi s
tem obrnite na vodstvo
TOZD Zobozdravstvo Celje.
Občinska zdravstvena
skupnost Celje
Strokovni tajnik
FRANC SINTIC
KAostovna
stebrišča
Bralca članka »Mostovna
stebrišča in žlebovi« (Novi
tednik 2. 2. 1983) in uredniš-
tvo moramo p<jučiti, da za-
konska določila nalagajo
skrb za vzdrževanje mostov
in s tem tudi redno čiščenje
naplavin iz mostnih oporni-
kov lastniku oziroma uprav-
Ijalcu osnovnega sredstva.
Po Zakonu o vodah mosto-
vi niso vodno gospodarski
objekti in tako Območna vo-
dna skupnost SAVINJA-
SOTLA in PUV NIVO Celje
ne vzdržujeta mostovna ste-
brišča v Celju.
O nabiranju naplavin na
mostnih opornikih in škod-
ljivem vplivu na rečna korita
rečno-nadzorna služba ustno
obvešča upravljalce mostov
in inšpekcijske službe.
V primeru, da bo PUV NI-
VO Celje prejelo ustrezno
naročilo za čiščenje, bo dela
takoj izvedel.
RADO PLANTEU
PUV NIVO Celje
Nema sobota za
Sentvidčaiie
Letos smo pravo zimo poz-
no dočakali, v njej so šolarji
vseeno našli veliko zado-
voljstva. Za učence osnovne
šole Šentvid pa je bilo zim-
sko veselje na snegu žalost-
no, saj so se morali za vedno
posloviti od svojega sošolca
iz drugega razreda.
Tretja sobota v februarju
je bila nema, ko je množičen
sprevod spremljal na zadnji
poti Joška Petaverja, žrtev
zimskega veselega sankanja.
Tistega dne, ko se je nesreča
pripetila sem se peljal proti
Šmarju, in zagledal, da stoji
pred tunelom motorni vlak.
Napotil sem se proti njemu
in ugotovil, da gre za nesre-
čo. V jarku ob železniških ti-
rih je ležal ponesrečenec. Ob
njem je bila mlajša neznana
ženska, ki je pogumno dajala
navodila, kam naj ga prene-
sejo. Strgal sem sedežno
preobleko iz avtomobila ter
jo podložil pod ponesrečen-
ca. Čudim se osebju motor-
nega vlaka, ki pri prvi pomo-
či ni sodelovalo. Ponesre-
čenca so nato odpeljali v bol-
nišnico, kjer pa je potem pfj-
škodbam podlegel.
Pohvalil bi rad mlado nez-
nano žensko, ki si je prizade-
vala pomagati, ne morem pa
pohvaliti osebje motornega
vlaka, ki zanj ni storilo niče-
sar. Menim, da bi v primeru
nesreče osebje moralo po-
magati, ne pa da stojijo ob
strani. Prav tako menim, da
moramo pozvati star.še in šo-
le, naj mladež vsakodnevno
opozarjajo o nevarnostih
smučanja in sankanja na ne-
varnih odsekih. Pred vrati je
pomlad, vse več bo kolesar-
jev, zato opozorila naj ne bo-
do odveč.
ALBERT TANJSEK.
Grofc>elno
Kako posluje
Elektro?
Vseskozi, dokler smo imeli
inkasanta, je bilo s plačilom
takovine vse v redu. I«ini
smo dobili položnice, v na-
šem primeru za 2.299,55 din,
k tej vsoti pa je bilo pripisa-
nih še 20 tisoč dinarjev. Na
pritožbo so to popravili in
sem plačala le omenjeno
vsoto. Ko so mi poslali p>o-
ložnico z.a leto 1983, so spet
zaračunali dva stara miUjona
preveč. Spet sem šla na
Elektro, kjer so vzeli polož-
nico nazaj in obljubili, da bo-
do nap>ako popravili in po-
slali nove. Položnic pa ni bi-
lo. 23. februarja mi je name-
sto položnic p>oštar prinesel
opomin, v katerem piše, da
mi je rok plačila za prvi
obrok zapadel 25. 1. in da ga
moram poravnati v petih
dneh, sicer mi bodo odklopi-
li tok. Spet sem šla na Elek-
tro, kjer se je tovarišica čudi-
la pomoti, naredila popravek
in pri blagajni sem dolg po-
ravnala. Obljubljene štiri po-
ložnice pa še vedno pričaku-
jem, če ne bo namesto njih
prej spet kakšen opomin.
Takšno poslovanje me moč-
no moti in pravim, da so le
čisti dovolj za dobro prija-
teljstvo.
MARIJA PREV.OLNIK,
Bukovžlak
Uredništvo:
S prehodom na računalni-
ško obdelavo in na plačilo
tokovine s položnicami je
podobnih zapetljajev še kaj.
Zato prosimo odgovorne
pri Elektru Celje, da poja-
snijo, zakaj prihaja do takš-
nih zapetljajev in kaj bodo
ukrenili, da bo napak v l>o-
doče ne bo več prihajalo.
Ali smo
pozabili?
Nekateri dogodki ne bi
smeli v pozabo, tembolj če
gre za velike podvige naro-
dno-obrambnega pomena.
Zal pa iz roda v rod pozablja-
mo na naše velike ljudi, na
predane sinove našega naro-
da, ki so s svojimi deli in pri-
/.adevanji pripomogli k na-
predku in v krajni meri tudi
k obstoju svojega ljudstva.
Med takšne spada tudi Miha
Vošnjak.
V Ljubljani se je Zadružna
zveza spomnila na dostojen
način velikega pomena celj-
ske zadružne zveze in z njo
vred nastajanja slovenskih
hranilnic in posojilnic. Prof.
dr. France Adamič je izčrpno
prikazal velik pomen naših
prvih denarnih zavodov za
napredek slovenskega go-
sp>odarstva in seveda tudi
Slovenstva. Znano je, da je
prav denar bil vedno tisti, ki
je zagotavljal tujcem nad-
moč nad našimi ljudmi. Bil
je tudi sredstvo raznarodo-
vanja. Prav slednje je bilo
več kot očitno v takratnem
Celju, ko je mestni svet s po-
močjo nemškega denarnega
zavoda in njegovih posojil
privabil v Celje kopico tuj-
cev, predvsem obrtnikov. Ti
so bili tudi jedro raznarodo-
valne dejavnosti vse do kon-
ca prve svetovne vojne, pa
tudi po njej! Torej je šteti pri-
z.adevanja obeh bratov Voš-
njakov za naše narodne de-
narne zavode med izredno
fKjmembna dejanja, ki so v
takratnih političnih razmer-
ah zahtevala skrajno mero
{požrtvovalnosti in predano-
sti narodni zavesti.
Ce torej pomislimo, da je
Miha Vošnjak prav v Celju
ustanovil zvezo, ki je povezo-
vala slovenske hranilnice in
zadruge, p>otem je skoraj ne-
razumljiv molk ob obletnici
vsega tega v Celju. Verjetno
se prem.alo zavedamo, da je
Miha Vošnjak gradil celjski
narodni dom, ki je tiste čase
predstavljal na Štajerskem
slovensko trdnjavo. Da je
Celjska posojilnica bila tudi
njegovo delo, da so mnoge
z^jradbe v našem mestu delo
Zadružne zveze, da je prav ta
ustanovila v Celju Zvezno ti-
skarno, ki je bila dolga leta
pod tujo' vladavino steber
slovenskega tiska. Ni moj
namen naštevati, kajti pre-
malo bi bilo prostora, če bi to
želel. Moj namen je le opozo-
riti na nehvaležno ravnanje
tistih, ki bi se morali spo-
mniti, da je prav Celje pome-
nilo v časih najhujšega naro-
dnega zatiranja središče od-
pora in to ne po naključju. K
temu so pripomogli ljudje
kot brata Vošnjaka in še
mnogi drugi narodno zave-
dni Slovenci.
V Celju smo na hiši, kjer je
Miha Vošnjak stanoval pred
leti, vzidali spominsko plo-
.ščo, ki pa je v času, ko so v
Ljubljani veliko govorili o
zaslugah tega moža, ostala
pKDzabljena.
A. VIDECNIK
Kako praYi čas
na delo?
Avtobusno postajališče
Stopče pri Grobelnem je v
izgradnji, vendar že leta služi
kot postajališče delavcem, ki
se vozijo v Šentjur in Celje.
Tu se zbira veliko potnikov,
ki pa nas skrbi, kako se bo-
mo pravočasno pripeljali na
delo v svoje delovne organi-
zacije. To zlasti zato, ker le
redko kakšen avtobus razen
pogodbenih, ki pa so zasede-
ni, tu postane. Ostali s praz-
nimi sedeži dnevno hitijo
mimo. Mnogi smo morali že
velikokrat nadaljevati ix)t na
delo peš ali pa iskati druge
oblike prevoza. 21aradi tega
smo se že večkrat pritožili
Izletniku, toda brez rezulta-
ta. Menimo, da bi se zadeva
dala urediti, hkrati p>a prosi-
mo Izletnik, da pojasni, za-
kaj šoferji rednih avtobusov
na tem postajahšču nočejo
ustavljati.
BRANKO VIPOTNIK
Grobelno
Loka (Laak), dvor,
graščina
v ravnini, sredi naselja Loka pri
Zidanem mostu Občina Sevnica.
Prve lastnike dvora viri različno
navajajo. Po Janischu naj bi to bili
gospodje iz Loke; Berthold je ži-
vel 1260, njegova hči Adelheid je
bila poročena s Friderikom, gro-
fom Ortenburškim, neka druga
hči pa okoli 1330 z Albrechtom
Turjaškim. Neki Konrad se ome-
nja okoh 1265, Wemherr 1267,
Bernhard 1422, Ana, soporoga Vi-
ljema Saurauskega 1464. Bern-
hard se je 1446 z veliko vojsko bo-
jeval proti Ogrom. Pirchegger po-
sreduje drugačne podatke. 1365 je
Friderik Sirski zapisal svoji ženi
Otiliji poleg drugega dvor v Loki z
dvema kmetijama. 1437 so celjski
grofje oddaU Gašp>erju Lamber-
gerju iz Boštanja v zajem dvor, ki
ga je prej posedoval Jorg Schey-
rer-Sirski. 1457 je dvor oddal v za-
jem cesar Friderik. Ignaz Orožen
srednjeveškega dvora in njegovih
lastnikov sploh ne omenja.
Viri si torej nasprotujejo, v no-
benem pa ni govora o utrdbi ali
gradu. V Loki je bil torej v sred-
njem veku le dvor z verjetno isto
lokacijo, kot jo ima današnja gra-
ščina. Njeni novoveški lastniki so
bih: L674-1683 Franc Ernest baron
p.Reising, 1708 Kari Jožef baron
pl. Wintershoffen, 1730-1734 Ja-
kob Lovrenc pl. Flachenfeld, po
1764 baron Apfalterer, 1770-1805
Ignac baron Apfalterer, po 1807
baron Apfalterer, 1830-1837 An-
ton Jožef Mulle, nato njegova vdo-
va Antonija, po 1847 dr.Julius
Mulle, 1855 Gottfried Gassner,
1857 Maximilian Guilleaume, 1866
Gottfried Gassner, 1868 Friderik
Eckhardt, 1876 Marija Meyer, 1880
Henrik baron Fellner pl. Feldegg.
Po 1908 sta bila lastnika A. Derme-
ly in A.Hauptmann, po 1920
Oskar Taussig z Dunaja, ki je ostal
v njeni posesti do zadnje vojne.
Graščina je dobila svojo današ-
njo p)odobo 1880, ko je prišla v
posest barona Fellnerja. Stavba je
enonadstropna z vrhnjo medeta-
žo. V tlorisu ima obliko črke L,
vhod je poudarjen z vhodno lopo
in balkonom. Prezidana je v angle-
škem kastelnem slogu, v novej-
šem času pa je doživela le manjše
parcialne spremembe.
Muretinci
(Meretinzen), dvor,
graščina
v ravnini, Muretinci 45 pri Go-
rišnici pri Ptuju. Občina Ptuj.
Naselje Muretinci se prvič ome-
nja 1322 kot Meretinczen in nato
1371 Moretinczen, 1433 Meritnicz
in 1442 Mertinczen. Tu je verjetno
že v srednjem veku stala pristava
oz. dvor, ki pa se omenja šele 1542
pri cenitvi imetja. Takrat je bil last
Luke Szekely, sina Jakoba, borl-
skega in ormoškega graščaka.
Dvor je 1574 podedoval Lukov sin
Jakob, 1652 pa je prišel v posest
grofa Maksimilijana Herbersteina.
Ta ga je še isto leto zamenjal z
nemškim viteškim redom za ko-
mendo St. Johann pri Herberstei-
nu. Nemški viteški red je pozidal
sedanjo ^aščino, posest pa je
upravljal iz Velike Nedelje. Gra-
ščina je bila v posesti reda tudi še
med obema vojnama. Zdaj je v
njej Dom upokojencev in oskrbo-
vancev Muretinci.
Janisch opisuje graščino kot
enonadstropno, na vogalih s štiri-
mi stolpi utrjeno stavbo, ki v tlori-
su oblikuje nekoliko podolgovat
četverokotnik z notranjim dvori-
ščem, ki ga na vzhodni strani zapi-
ra prosto stoječi zid, sicer pa ga
obdajajo poslopja. V jugovzho-
dnem traktu ima obokano E>odze-
mno vinsko klet in klet za zelenja-
vo, v pritličju sta dve nekdanji pi-
sarni, obokan arhiv, upravnikovo
stanovanje, sv. Ani posvečena
gr^ska kapela z zakristijo in dru-
go. V nadstropju je dvorana in 16
sob.
Zasnova graščine je do danes
ostala praktično nespremenjena.
Vsi trije stanovanjski trakti so na
dvoriščni strani opremljeni z nad-
stropnimi arkadami. Arkade poči-
vajo na okroglih stebrih, v pritlič-
ju so zazidane, v nadstropju zaste-
klene. Arkadni hodniki imajo v
pritličju in nadstropju križne ba-
njaste oboke. Graščina je na vseh
štirih vogalih poudarjena s pravo-
kotnimi stolpi, ki so za nadstropje
višji od ostalih delov stavbe. Na
zunanjih fasadah so se večidel še
povsod ohranili prvotni baročni
kamnitni okenski okviri, v no-
tranjščini pa je ohranjenih tudi ne-
kaj prvotnih portalov. Posebno le-
po je izklesan z biserno vrvico
okrašeni pKjrtal, ki drži z dvorišča
v kapelo. Ta je urejena v pritličju
severnega trakta ter hrani oltar iz
zač. 18. stoletja, več baročnih olj-
nih podob in nagrobno ploščo
1663 umrlega komendatorja Joha-
na Jakoba z Zusma. Ob stopnišču
je heraldična plošča iz 1742 z ini-
cialkami: 1.1: P: G: V. H. Z: R: - R:
L. D. B. OE.
Stavba je nastala po enotnem
konceptu sredi 17. stol. in pozneje
ni več doživela bistvenih spre-
memb.
Muretinci, graščina ob koncu 17. stoletja
^fl. MAREC 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 15
Namesto cvetja za 8. marec
Vsako leto praznujemo dan že-
j^a Obdarimo mamice, tete, tova-
fjjice in druge žene. Podarimo
jim šopke in jim kaj kupimo. Ob
jpevu žena imamo proslavo za
j^aše mamice, tete in tovarišica.
\j šoli pred dnevom žena naredi-
j^o čestitke za mamice. V raz-
redu že razmišljamo o darilu za
fovarišico. Kmalu bomo začeli
obirati denar za darilo. V našem
jazredu bo denar zbiral blagaj-
^k Mamicam za dan žena poma-
gamo in jim obljubimo, da jim
bomo pomagali pri raznih delih.
Mekateri na to kmalu pozabijo. V
joli bo našim mamicam zapiel
na5 pevski zbor. 2e sedaj se uči-
mo lepo pesem za dan žena. Mi,
otroci bi pa morali pomagati ma-
inicam vsak dan, kot da bi bil
vsak dan dan žena. Tako smo in
bomo razveselili naše mamice.
DARJA JESENICNIK
Novinarski krožek
OS VITANJE
Moja mama je vesela in prijaz-
na. Rada se pogovarja z menoj.
Je malo manjša od mene. Tako
lepo je oblečena kot jaz. Ima rja-
ve lase, visoka je 165 centime-
trov, težka pa 95 kilogramov.
Zmeraj je čista, vesela in prijaz-
na. Včasih jo presenetim tako, da
ji vse pomijem, nanesem drva in
posteljem posteljo. Ko bom odra-
stel, ji bom dobroto vračal.
ZVONKO KUKOVIC, 8. r
OS Pohorski odred
SLOVENSKE KONJICE
Imam kmšno mamo. Je mala.
Ima črne lase. Ima rjave oči. Nosi
sivo krilo in predpasnik. Ne nosi
visokih pet. Na glavi nosi mto.
Krišna- mama me ima rada. Pri-
nesla sem ji drva in me je pohva-
lila. Pomila sem posodo in je re-
kla, da sem pridna. Rekla mi je:
Hitro pojdi v trgovino in prinesi
mi kruh, olje in sok.
Tudi jaz imam rada kmšno ma-
mo, "endar bi šla k svoji mami.
TEREZIJA KROPF, 8. a
OS Pohorski odred
SLOVENSKE KONJICE
Ko sem bila stara dva meseca
in pol, mi je mamica umrla. Bila
je stara devetnajst let. Namesto
nje zame skrbi stara mama.
Ko pride iz službe, jo čakajo
polne roke dela. Mora likati, pra-
ti, šivati in pospravljati. Včasih ji
tudi jaz pomagam. Poleti ima de-
lo na vrtu. Svojo mamico bi ime-
la zelo rada, če mi ne bi umrla. A
vseeno imam rada staro mamo,
ker mi kupi obleke in kar si že-
lim.
Lepo je, da le imam enega, ki
me ima zelo rad in zame skrbi.
NATAŠA PRUNGL, 3. a
OS bratov Juhart
ŠEMPETER
Kdaj sem mamo najbolj razžalo-
stil?
-	ko sem ji prinesel strgane
hlače (Jani)
-	ko sem v šoli dobil ukor (To-
maž)
-	ko sem moral v bolnišnico
(Uroš)
-	ko sem se zlagala, da mi gre
v šoli dobro, pa je bilo ravno
obratno. (Saša)
Anketo so izvedli učenci 7. b
OS bratov Juhart
ŠEMPETER
MAMA ZGODAJ VSTAJA.
OSTAJA DOMA. MOLZE VSA-
KO JUTRO. KO POMOLZE, DA
MLEKO V SKLEDO. SKUHA-
MO GA. FOTEM GA POJEMO.
LOJZI ZAZJAL, 1. r
OS STRANICE
Moji mamici je ime Angela.
Mama je ena sama. Mamica mora
skrbeti za vse. Jaz imam mamico
zelo rada. Pomagam ji tudi pri
delu. Jaz sem mamico najbolj po-
trebovala, ko sem bila bolna. Ko
sem prišla domov, sem ji šla po-
magat nakrmiti živali. Ko je bila
mamica bolna, sem ji tvfdi jaz po-
magala.
DARINKA SAJC, 2. c
OS ZREČE
Mamica,
svoj praznik slaviš!
Ali mi dovoliš,
da ti poljubim ličece?
K njej sem stopila
in jo poljubila,
obe sva si srečo delili,
iz oči sta dve solzi
se zaiskrili.
ANDREJA ROTOVNIK, 4. r
OŠ STRANICE
Moji mamici je ime Olga. Stara
je 31 let. Je srednje postave. Ima
kodraste rjave lase. Zjutraj zgo-
daj vstane in gre v službo. Ko
pride domov, skuha kosilo. Jaz ji
pomagam pri delu, če le morem.
Ko bo 8. marec, ji bom kupila
darilo. Mamico imam zelo rada.
SAŠKA ŠPES, 4. a
OŠ Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
Mamice so zla te,
pridne,
doma nas pazijo,
v službi delajo.
Ko majhni smo bili,
smo jokali,
nagajali,
se polulali.
Mamica je plenice prala
in se z nami je igrala.
RENATA KONEC, 4. r
OŠ STRANICE
MAMI IMAM RADA. MAMI
HODI V SLUŽBO. V SPOD-
NJEM VRTCU IMA DVAJSET
OTROK. SLUŽI DENAR. DO-
MA IMA TRI OTROKE. EDEN
JE DIMrTRIJ, ENA JE ANFTA,
ENA JE ROSANA. MAMICI PO-
MAGAMO POSPRAVLJATI.
ZATO NAM DA ČOKOLADO.
ROSANA ŠUC, 1. a
OŠ Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
Mi smo doma na visokem hri-
bu, kjer je samotno. Moja mami-
ca je kmetica. Od jutra do večera
dela na zemlji, na travniku ali
vTtu in hlevu. Zjutraj najprej na-
krmi živali, nato pospravi hišo.
Njene roke so žuljave, dlani hra-
pave. Njeno srce pa je zlato. Ka-
darkoli sem bolna, mi njene roke
strežejo in me božajo. Zvečer ima
čas za nas. Sedemo na peč in za-
pojemo kakšno domačo pesem.
Moja mamica je rada vesela, pa
čeprav ima mnogo dela in skrbi.
Rada jo imam in kadar jo razžalo-
stim, mi je zelo žal.
MARTINA MATAVŠEK, 4. r
OŠ STRANICE
Moji mami je ime Terezija. Sta-
ra je 41 let. Ima črne lase in mo-
dre oči. Je srednje velikosti. Ona
je gospodinja. Pospravlja po ku-
hinji, v sobi in zunaj. Mama skrbi
za nas, nam pere kuha in zjutraj
nas pripravi za šolo. Pozimi tudi
lika, $iva in plete za nas otroke.
Poleti dela na travniku, njivi in
na vrtu.
IRENA SKARLOVNIK, 2. a
OŠ VITANJE
ZA 8. MAREC PRIPRAVLJA-
MO DARILA IN VIZITKE. ZA
MAMICE BOMO NAREDILI
PRTICKE. Z NJim JIH BOMO
RAZVESELILI	VESELE
BODO.
KATJA URŠIC, 1. d
OŠ ŠENTJUR
Ce ima moja mamica malo pro-
stega časa......bere časopis
(Mihelca)
... šiva gobeline (Suzana)
... plete (Vilma)
... največkrat bere (Mateja)
...kuha in peče pecivo (Ro-
mana)
... posluša pesmi, ki jih pojejo
otroci (Metka)
... lika in kuha dobre jedi (An-
drej)
... speče torto, čeprav je z njo
veliko dela (Robi)
...krmi pujske in krave
(Slavko)
... gre rada k babici in leže na
kmečko peč (Sonja)
... mi pomaga pri nalogi (Bošt-
jan)
... šiva (Mateja)
Dopisniki OS
Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
Ob 8. marcu imajo žene svoj
praznik. Tudi moja mamica praz-
nuje. Z bratom ji pomagava. Tu-
di midva ji bova čestitala. Jaz si
hranim denar, da ji bom še kaj
kupila. V šoli imamo proslavo, ki
jo učenci pripravimo za mame in
tovarišice. Moja mama je na ta
dan zelo vesela. Otroci bi morali
skozi vse leto pomagati mamam,
ne samo na ta dan.
MILANKA FRISKAVEC
Novinarski krožek
OS VITANJE
Mati. Kaj si predstavljamo pod
to besedo? Zavetje, toplino, lju-
bezen.
Tudi moja mati je zame vse to.
Se več, mnogo mnogo več.
Stara je dvaintrideset let in ne-
koliko manjša od mene. Na sen-
cih ji že siVijo lasje. Velika zatem-
njena očala mi ne morejo prikriti
izraza v njenih očeh. Delavna
ženska je in nikdar je ne vidim
počivati. Njene roke so vajene
vsakršnega dela: dela na polju,
doma, v tovarni. In v njenih očeh
je izraz, ki ga težko pozabiš; lju-
bezen do dela se svetlika v njih.
Težko si sebe predstavljam na
njenem mestu. Zna biti mati, se-
stra, tovarišica in izvrstna učite-
ljica. Vsega kar znam, me je nau-
čila sama; z ljubeznijo je sprem-
ljala moje prve korake, prve be-
sede, kmalu mi je tudi pomagala
pri učenju abecede. S ponosom
je vsako leto gledala v moj izkaz
in me spodbujala k še večjim
uspehom. Se vedno, če le najde
kaj časa, mi ga z veseljem posve-
ti. Rada jo imam, četudi se včasih
malce sporečeva. Kdo pa nima
rad svoje matere, sploh če je
skrbna, ljubeča in materinska
kot moja?
• 2ELJKA BRAJDIC, B.b
OS bratov Letonje
ŠMARTNO OB PAKI
ž.MAREC
V 5ai PRIDNO SE
BOM UČILA,
ROŽICE NABP>^A,
MOJI MAMCl JIH DAIA,
DA IMELA riE BO
/^RZENŽEk: KATJA, i O
Ob Šentjur
Moja mama je...
... včasih huda (Helna Krajšek)
... najlepša (Barbara Kvas)
... stroga in me včasih našeška
(Simona Fijavž)
... Žalostna, kadar sem pore-
dna (Katja Brečko)
... pridna (Damjan Fijavž)
Malčki iz
VVZ Stranice
Osmi marec - dan žena,
mamicin je praznik ta.
Šopek rožic skromen je.
mamici v spomin je le.
Ko slišiš besedo - mama,^
ti v srcu zažari,
solza kane ti iz oči.
Mama, ti si podarila življenje mi.
naučila prvih me besed.
naučila me ljubiti!
VESNA LAVRINC. 3.r.
Podružnična šola
RECICA PRI LAŠKEM
Veliko je pesmi o materah.
Nekatere so dolge, druge neznatne.
Želim napisati eno,
tako o dobroti in ljubezni,
o nežnosti in skrbnosti.
O mami.
Ne najdem dovolj velikih besed.
Naj govori srce.
NATALIJA HUS, 8.b
OS bratov Letonje
ŠMARTNO OB PAKI
Vsi vemo, da je 8. marec dan
vseh žena, mater in babic. Vse
ostale dni v letu mame kuhajo,
pospravljajo, čistijo in sploh skr-
bijo za vse. Ko so v službi mislijo
na svoje otroke, predvsem med
počitnicami, ker ne vedo, kaj de-
lajo in kje so. Po počitnicah pa
zopet stara pesem: kako je bilo v
šoli, kakšne ocene si dobil in ta-
ko naprej...
Za 8. marca naj si naše mamice
malo oddahnejo, saj delajo 364
dni. Ta dan naj bo izjema. Na ta
dan vse pospravimo, počistimo
gremo po nakupih in vse postori-
mo. Tako mislijo nekateri. Nekaj
je v tem resnice, namreč to, da na
ta dan vse postoriš, a kaj, ko se to
ne da primerjati z ostalimi dnevi
v letu. Malo pomislimo. Mama
dela vsak dan. Skrbi za vse, a mi
le enkrat na leto. Za 8. marca te-
češ v najbližjo cvetličarno in ku-
piS šopek. Vse to je lepo in prav.
Skoda! Kaj ko bi šopek izobliko-
vali malo drugače? Recimo iz 365
dni. Vsak dan bi predstavljal eno
rožo v šopku. Vsak dan bi poma-
gali mami pri kuhanju, posprav-
ljanju. Tako bi se tudi kaj naučili.
To bi bil lep šopek za 8. marec!
Naša pomoč mamici naj se ne
konča na njen praznik, ampak
naj traja vse leto. Delo vsem kori-
sti, mamici pa je pomoč v veselje.
Mamica je največje bogastvo za
otroka.
KATJA U2MAH, 7.c
OS Slavko Slander
CELJE
MAMICO IMAM RADA. MA-
MICI POMAGAM. UMUEM JI
POSODO IN POMETEM. VČA-
SIH MAMICO RAZJEZIM. NA
2ENE ME V KOT. VCASIH
ZVEČER LEŽEM K MAMICI V
POSTELJO IN SE POGREJEM.
KLARA SIBANC, l.a
OS Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
Moji mami je ime Marica. Prej,
ko Se ni bila poročena, se je pisa-
la Cemelč. Lase ima rdečerjave
in oči modre. Nosi krila in hlače.
Hodi v službo v Bistrico ob Sotli.
Sedaj je delala tečaj za kontrolor-
je. Delala je tudi šiviljski tečaj.
Zjutraj vstane ob petih, domov
pride ob dveh. Ko pride domov,
jo čaka Se veliko dela. Cez soboto
in nedeljo pospravlja, pere...
Z mano in atom ima veliko
skrbi. Vesela je, če dobim v šoli
dobro oceno. Tudi pri učenju mi
pomaga. Včasih dela tudi moško
delo, če je ata v službi. Moja ma-
ma. je do mene zelo dobra. Vča-
sih, če ji nagajam, me tudi krega,
a rada me ima vseeno. Tudi jaz jo
imam rada. Mislim, da je tistim
otrokom zelo hudo, ki nimajo
mame.
Zato, ker je mama zelo dobra
do mene, ji vsako leto za 8. marec
nekaj podarim. Takrat je zelo ve-
sela. Ponosna je tudi na mene, če
nastopim. Zelo vesela je, če
imam dober uspeh.
Jaz imam svojo mamo zelo
rada.
ANDREJA GREGL, 4.r.
COS Marija Broz
BISTRICA OB SOTU
IVANKA KODRIN, L r., OŠ STRANICE
Vsem dopisnikom se zahvaljujem za če-
stitke ob 8. marcu in enako voščim vašim
mentoricam.
Nadja
Aticina zanica
Ce ste navduSeni nad bolj zapletenimi ugankami, potem je
današnja Atkma zanka kot rialaSč za vas. Na!oga pa je takšna:
izrežite črno pobarvane dele in jih sestavite tako. da boste
dobili čm kvadrat. Nalepite ga na dopisnico in rešitev pošljite
na NOVI TEDNIK. Trg. V. kongresa 3 a, Celje do torka 15.
marca 1983. Pripišite svoj naslov, razred in šolo. ki jo obisku-
jete. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnika
AERO-ve nagrade.
V prejšnji številki ste zlahka ugotovili, da je bila rešitev
uganke: MAREC. Nagrgdo pa bo dobila: Nevenka Amon. Ješo-
vec 21, 63260 Kozje.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
10. MAREC 1983
Vinko Lesjak
Nace Filipovič
Srečko Audič
Sandi Sendelbach
Milan Vertovšek
Poleti ne bo počitka
Celjski hokejisti so odložili
svojo težko opremo. Hokej-
ske sezone je konec. Drsali-
šče v Mestnem parku bo mi-
rovalo do prvih dni septem-
bra, ko se bo pričelo znova.
Vmes pa bo v poletnih mese-
cih potrebno marsikaj stori-
ti, da bo celjska ekipa Cin-
karne pripravljena za novo
sezono. V njej naj bi Celjani
končno tudi ogrozili velika
dva kolektiva Olimpijo in Je-
senice. O pretekli sezoni in
pogledu naprej pa so nam
povedali nekateri člani celj-
ske ekipe naslednje:
Vinko Lesjak, kapetan
ekipe: »S to sezono sem za-
dovoljen, kajti dosegli smo
več, kot smo pričakovali.
Škoda je, da smo izgubili
tretje mesto za zeleno mizo.
Za prihodnje dosežke pa bo
potrebno pridno vaditi.«
Nace Filipovič, branilec:
»Ne vem kaj bi dejal. Sedaj
ob koncu sezone smo malo
utrujeni. Vsekakor pa bomo
še pokazali svoje znanje in
kvaliteto. Ostati moramo
skupaj m z mladimi poseči
po višejm mestu.«
Srečko Audič, vratar:
»Mladi se morajo čimprej
vključiti v naše vrste in pri-
četi igrati zelo resno. Le tako
bomo imeli kmalu svojo eki-
po. Seveda pa bo potrebna
tudi pomoč s strani. V Celju
imajo raizumevanje za ho-
kej.«
Sandi Sendelbach, brani-
lec: »Misliti moramo na več
kot tretje mesto. Vsi se mo-
ramo vključiti v bodoče de-
lo, poiskusiti dokončno s
prodorom med najboljše. Za
najboljšimi zaostajamo le
malo, toda brez dela poleti
ne bo jeseni uspeha.«
Milan Vertovšek, napada-
lec: »Pred sezono sem bil pe-
simist. Toda mladi so poka-
zali svoje znanje in mi smo
se utrdili v jugoslovanskem
prostoru. Sedaj pa je potreb-
no storiti korak naprej. Ima-
mo pogoje, te pa je potrebno
izkoristiti in pričeti resno že
poleti.«
J. KUZMA
V Icošarifi nič novega
v II. ZKL je Libela gostovala v Zagrebu in izgubila z Novim
Zagrebom 79:77. Kljub porazu ima še vedno šest točk prednosti
pred Alkarjem, Dalvinom in TIMA - MTT, vsi pa imajo po 22
točk. Do konca prvenstva so ostala še štiri kola, v naslednjem pa
bo Libela igrala doma z ekipo Juga iz Dubrovnika, ki je na
devetem mestu. Po sedanjem razpletu so košarkarji Libele pr-
vaki te lige, o vsem ostalem pa bo odločala vrsta drugih činite-
Ijev (kakšna bo bodoča liga, kako bo s prestopom igralcev, kako
bo ne nazadnje rešeno vprašanje Olimpija - Libela...)!
V	ženski republiški ligi se vse nadaljuje po starem, dobro
utečenem voznem redu. Rogaška niza zmage (že šestnajst in
brez poraza), Comet igra spremenljivo, Metka nekoliko boljše. V
16. kolu je Rogaška premagala Salonit 113;67, Metka v Mariboru
domačinke 65:58, Comet pa je izgubil s Pomurjem 63:46. Vodi
Rogaška, Comet je četrti in Metka peta. Redno kolo so odigrali
včeraj (sreda), ko je bil lokalni derbi v Celju med Metko in
Rogaško, Comet pa je igral doma s Kladivarjem.
V	moški ligi je Kovinar doma premagal Jeklotehrfo 109:100,
Comet pa je srečanje s Triglavom odigral včeraj. Comet je četrti.
Kovinar šesti. V naslednjem kolu gostuje Kovinar pri Rudarju
(predzadnji ali deveti), Comet pa igra doma proti vodečemu
Heliosu.
TV
Uspeli kegljačev in icegljavk
Vse kaže, da bo letošnje kegljaško republiško prvenstvo v
vseh srečanjih, ki se odvijajo v Celju, dramatično in razburljivo.
V zadnjih dveh nastopih je že bilo tako. Tudi najbolj mirni
gledalci niso več zdržali na sedežih, ko so zadnji lučaji odločali o
zmagovalcu. Tako je bilo v ženskem srečanju, kjer so Celjanke
zmagale z 12. keglji razlike in pri moških, ko je ob koncu ekipa
Celja zmagala z 10. keglji.
Najprej so igrale ženske. Te so po dveh kolih bile na prvem
mestu in ekipa Gradisa ne bi smela predstavljati večjo oviro
najboljši šesterki Celja. Toda pred nastopom zadnjih dveh tek-
movalk so gostje vodile za 13 kegljev. Odlična Jožica Šeško in
solidna Lojzka Bajde pa sta le zmogli podvig ter zmagali.
Končni rezultat: Celje 2398, Gradiš 2386.
Za celjsko vrsto so ta rezultat dosegle: Kranjc 422, Pečovnik
407, Gobec 371, Razlag 385, Šeško 423, Bajde 390.
Moška vrsta je premgala Gradiš 5262:5252.
Na lestvici je ženska ekipa prva in ima 6 točk, moški pa so z
dvema točkama tretji do šesti. Danes, v četrtek, pa ob 14. uri
igrajo ženske, ob 16. uri pa moški proti Konstruktorju iz Mari-
bora na kegljišču Golovca v Celju.
J. KUZMA
Cicibani na Golteli
Na Golteh je bilo republiško prvenstvo v slalomu in velesla-
lomu za cicibane in cicibanke, kjer je nastopilo več kot sto
tekmovalcev. Organizator je bil Smučarski klub Titovo Velenje,
pokrovitelj pa DO RLV. Najboljšo uvrstitev s širšega celjskega
območja je dosegel Košič (SK T. Velenje), ki je bil med cicibani
v veleslalomu šesti. Ob tako skromni uvrstitvi naših predstavni-
kov je tudi naslov kratkega zapisa prav gotovo upravičen. Kje so
vžroki, pa vedo tisti, ki delajo v smučarskih društvih na širšem
celjskem območju (teh pa ni malo)!
TV
Tekmovanje v
počastitev Dneva
žena
Na celjskem strelišču je bil;
tekmovanje z zračno puško v p^,
častitev Dneva žena Nastopilo j,
25 tekmovalk. Zaradi odsotnost
nekaterih najboljših strelk je bilj
borba za zmago še bolj zanimiva
Vrstni red ekip; »FRANC STE
KLIC« Skofja vas, »CINKAR
NA«, »INGRAD«, »FRANf
STEKLIC« II., »METKA«, »AV
TO« in »CELJE«, ki pa je nasto
pilo le z dvema tekrnovalkarna,
Najboljše posameznice: Fam
KLOKOCOVNIK - FYanc Ste-
klič 175, Darja Kačnik 174 - Ce-
Ije, Saška Lamut - F. Steklič 171
Zofija Voler - Avto 169, Hed^
Dobovičnik - Celje 165, Karolina
Fajs - Metka 164, Hilda Slogar-
Metka 164, Helena Umek - Gin.
karna 164 krogov itd.
Občinska liga se
izteka
Na strelišču v Celju je bilo
predzadnje kolo v vseh treh ob-
činskih ligah. V tem kolu so bili
zmagovalci v posameznih ligah:
»CELJE«,' »INGRAD«, »KOVI-
NAR« III., Ervin Seršen 370,
Marko Kobale 269 in Ivan Krajnc
176 krogov. Po seštevku petih
kol so že pred zadnjim kolom
znani zmagovalci, tako med eki-
pami kot med posamezniki. V I.
ligi je med ekipami v trdnem
vodstvu prva ekipa Celja, v III.
ligi druga ekipa Kovinarja iz
Stor in v II. ligi ekipa Ingrada.
Najboljši posamezniki v I. ligi:
Ervin Seršen 1839, Jože Jeram
1826, Branko Malec 1824, Alenka
Jager 1810, Tone Jager 1807, Ivan
Kočevar 1794, Barbara Jager
1790, Marjan Dobovičnik 1785,
Franc Hočevar 1783, Darja Kač-
nik 1770 itd. N^boljši posamez-
niki v II. ligi: Marko Kobale
1329, Friderik Rezar 1321, Bojan
Petek 1307, Niko Malus 1306, An-
drej Cegler 1300 itd. Najboljši
posamezniki v III. ligi: Ivan
Krajnc 866, Rafko Gorenšek 855,
Hilda Slogar 842, Vinko Premrl
837, Martin Kukovič 831, Alojz
Krajnc 830 itd.
Celjani izgubljajo
stik z vrhom
V Hrastniku je bilo tradicional-
no, že 23. tekmovanje z zračno
puško za prehodno trofejo - RU-
DARSKO SVETILKO. Nastopi-
lo je kar 22 ekip iz Slovenije in
Hrvaške. Doseženi so bili izre-
dno dobri rezultati. Vrstni red
najboljših ekip: »RUDNIK« -
Hrastnik 1120, »OKROGAR
SKVARCA« - Zagorje 1111,
»MARŠAL TITO« - Slavonski
Brod 1107, »Tang« - Nova Gradi-
ška 1098, Postojna 1098, Slovenj
Gradec 1096, »KOVINAR« - Sto-
re 1096 (Kočevar 359, Malec 366
in Dečman 371), »STROJNA TO-
VARNA« - Trbovlje 1095, »MLA-
DOST« - Zagreb 1092, Kranj
1088, »TINE KMETIC« - Trzin
1088, »NAFTAPLIN« - Ivanič
Grad 1087, »MROŽ« - T. Velenje,
»CELJE« 1082 (Ervm Seršen 354.
Jože Jeram 363 in Tone Jager
365). Celjani, ki so še vedno bra-
nilci uradnega državnega rekor-
da, vse bolj zaostajajo za kvalitet-
nim jugoslovanskim vrhom,
pohvaliti pa velja ekipo Kovinar-
ja iz Stor, ki dosega presenetljivo
dobre rezultate. Najboljši posa-
mezniki: Matjaž Suhgoj - Postoj-
na 383, Franc Rešetar - Hrastnik
377, Zeljko Duh - Ivanič Grad
375, Zeljko Hmčič - Hrastnik
375, Roman Kajtna - Zagorje 375.
Jure Frelih - Kranj 373, Dragan
Korparič - Ivanič Grad 372, ViU
Dečman - Store 371 krogov itd-
Hrastničani so se izredno izkazali
z organizacijo tekmovanja in go-
stoljubnostjo.
Mladinke Titovega
Velenja državne
prvakinje!
v Samobom je bilo državno
prvenstvo v mednarodnih disci-
plinah z zračnim standardnim
orožjem. Na tem tekmovanju so
lep uspeh dosegle mladinke SD
»MROŽ« iz Titovega Velenja, ki
so postale državne prvakinje s pi'
štolo. Nastopile so v postavi:
Mojca Močivnik, Darja Orlačnik
m Aleksandra Bola.
TJ.
Mladi strelci v
Grižah
SD Griže je izvedla občinsko
prvenstvo za osnovne šole, kjer
je sodelovalo 19 pionirjev in 12
pionirk iz šestih šol. Pri pionir-
kah je zmagala OS Griže pred
Žalcem, Braslovčami in Prebol-
dom, med posameznicami pa
Mojca Fedran, pred Vikico Dva-
najščak in Sabino Solman, vse
Griže. Med pionirji je slavila OS
Petrovče pred Grižami, Vran-
skim, Braslovčami, Žalcem in
Preboldom, med posamezniki pa
Aljoša Kalafatič iz Griž pred Dra-
gom Randlom iz Petrovč in Du-
šanom Uranjekom iz Vranskega.
DRAGO GRESAK
Sah v Šempetru
Na rednem mesečnem hitropo-
teznem turnirju SK Savinjčan v
Sempetm je sodelovalo rekor-
dno število šahistov osemnajst,
zmagal pa je Stane Skok pred
Jožetom Petemelom in Jožetom
Stormanom.
Startall nogometaši
Kladivarja
Nogometaši Kladivarja se pod
vodstvom novega trenerja Dra-
gana Rogiča pripravljajo na spo-
mladanski start v prvenstvenem
tekmovanju. Na igrišču Olimpa
so se v prijateljski tekmi srečidi z
ekipo Pliberka iz Avstrije in jo
po boljši igri z goloma Marinčka
in Kudra premagsili 2:0. Gostje so
igrsdi dobro, predvsem pa izre-
dno kolektivno igro, ki je navdu-
šila. Danes (četrtek) bo Kladivsir
igral ob 16. uri prav tako na Olim-
pu prijateljsko tekmo s Šmart-
nim, v nedeljo, 17. marca ob 14.
uri pa še z mariborskim Železni-
čarjem. Povratna tekma s Šmart-
nim bo 17. marca v Smartnem.
V soboto sindikalni
teki na Rogll
v soboto, 12. marca bo v orga-
nizaciji ZTKO Celje na Rogli ob-
činske sindikalno prvenstvo v
smučarskih tekih. Nastopili bo-
do člani, starejši člani (oboji na
progi dolgi 6 km) in članice
(3 km). Organizator je pripravil
prevoz, tako da bodo posebni av-
tobusi odpeljali izpred glavne av-
tobusne postaje v Celju ob 7. uri
zjutraj, start pa bo ob 9,30. Prija-
ve sprejemajo v pisami ZTKO
Celje.
TV
Zmaga Garanta na
Polzeli
v 13. kolu II. republiške lige
vzhod so košarkarji Garanta do-
ma premagali borbeno ekipo
Straže 72:61 (42:29). V 14. kolu
bo Garant gostoval pri Podbočju.
sicer pa vodita Drava iz Ptuja in
Zlatorog iz Laškega, Garant pa je
tretji.
Remi Zlatarne In
Kovinotehne
v 6. kolu občinske sindikalne
hokejske lige sta igrala neodloče-
no 2:2 Zlatarna in Kovinotehna.
Strelca za Zlatarno Smerc in
Ograjenšek ter za Kovinotehno
Skrubej 2. Opekama je pramaga-
la EMO 12:1, strelci za Opekarno:
Kajzer 5, Kolenc 4, Pangerl 2 in
Slemenik 1, za EMO pa Mumija.
Vrstni red: Kovinotehna 10 točk
(45:20), Zlatarna 7 (39:16), Ope-
kama 7 (33:24) in EMO brez točk
(12:65). Strelci: Ograjenšek (Zla-
tarna) 16, Kolenc (Opekama) 13,
Dobovičnik (EMO) 12 zadetkov
itd.
Skoki v Sedražu
Mladinski aktiv v Sedražu nad
Laškim je organiziral tekme v
skokih, smuku in sankanju. V
smuku je zmagal Alojz Košič iz
Rimskih Toplic pred Stankom
Jakopičem iz Sedraža in Jankom
Tovornikom iz Vrha nad Laškim,
v skokih pa Jože Hrastnik iz
Strmca pred Janezom Stopin-
škom iz ^nskih Toplic in Stan-
kom Jakopičem iz TVnovega.
DARKO JAKOPIČ
FIrIš pripadal
Kovinotehni
Letošnje sindikalno šahovsko
prvenstvo je v prvi in tretji ja-
kostni skupini že končano. V
prvi skupini je v finišu presenet-
ljivo zmagala Kovinotehna, za
katero so igrali Jazbec, Stanko-
vič, Kurtič in Vrunč, za točko
pred Ingradom, katerega je prvo
mesto stal poraz proti Cinkami.
Končni vrstni r^ spomladan-
skega dela prvenstva:
Kovinotehna 19, Ingrad 18,
EMO 16, Aero 13,5, Cinkarna 13,
Zlatarna 11,5, Klim.a in Žična 10
in pol točke. V tretji skupini pa je
vrstni red naslednji: Zelezama
13, Toper 11, Savinja 5, Plinarna
4,5 in DOM JLA 2,5 točke.
Nov naslov
rokometašev
Šoštanja
Mladi rokometaši Šoštanja so
znova osvojili naslov republiške-
ga kadetskega Prvaka. Najprej
so bili najboljši v skupini treh
moštev, potem pa so v finalu re-
magali še Jelovico 17:15. Celjani
so prav tako nastopih v tem fina-
lu, toda v svoji skupini so bili
komaj tretji in so potem v borbi
za peto mesto premagali Lipo
19:14.
Sest novih sodnikov
Celjski nogometni zbor sodni-
kov je dobil šest novih republi-
ških sodnikov. V Portorožu so
namreč uspešno opravili izpit
Podrepšek, Poklšek, Gračner,
Spiler, Babič in Jovanovič. v na-
slednjih dneh bodo ti sodniki s
sojenjem na tekmah I. in II. repu-
bliške lige opravili še praktični
del izpita.
J, KUZMA
Smučarski skoki na
Gričku
v zelo dobri organizaciji celj-
skega SK Toper so bUe na Grič-
ku tekme v smučarskih skokih.
Marljivi celjski smučarski delav-
ci so ob pomanjkanju snega mo-
rali vložiti precej tmda, da so pri-
pravili 30 metrsko in 50 metrsko
skakalnico. Na obeh je nastopilo
50 tekmovalcev Štajerske regije.
Samo tekmovanje je veljalo za
regijsko prvenstvo starejših pio-
nirjev Ln mlajših mladincev in za'
odprto prvenstvo Celja. Po pri-
kazani formi so znova bili naj-
boljši skakalci SK Braslov-
če-Andraž. Zlasti so zadovoljili
Jože Verdev, ki je bil prvi, Jani
Jager na drugem in Iztok Golob
iz Titovega Velenja na tretjem
mestu v konkurenci mlajših mla-
dincev. V tej konkurenci je Sta-
nislav Grm iz Celja osvojil četrto,
Branko Kovačič, prav tako To-
per, pa peto mesto.
Med starejšimi pionirji je zma-
gal Iztok Golob iz Titovega Vele-
nja, Centrih iz Ljubnega je bil
četrti, Mihelič iz Titovega Vele-
.nja peti in Mogel iz Braslovč-An-
draža šesti.
Se posebej moramo omeniti
izvrstne skoke cicibanov Janija
Tumška, ki je kot osemletni fan-
tič skočil na 30 metrski skakalni-
ci 23 metrov in desetletnega Fra-
nja Ažaman, ki se je pognal pre-
ko 50 m skakalnice in pristal pri
35 metrih. Oba sta člana SK Bra-
slovče-Andraž. j. KUZMA
Prvenstvo
Gozdnega
gospodarstva na
Prvinah
Prejšnji teden so pripravili sin-
dikalno prvenstvo Gozdnega go-
spodarstva v veleslalomu na Pr-
vinah. Udeležilo se ga je 22 tek-
movalcev, od tega 7 žensk. Letos
pa so prvič v svoje vrste vključili
tudi mlade gozdne posestnike -
kooperante. Tekmovali so v treh
skupinah, dosegli pa so nasled-
nje rezultate:
V ženski konkurenci je slavila
Vida Papler, DSSS; 2. mesto: Jo-
žica Sevenšek, TOZD Trgovina;
3. mesto: Majda Somrak, TOZD
Pohorje; 4. mesto: Ema Marje-
tič-Pižom; DSSS in 5. mesto:
Romana Lončar, DSSS. Pri mla-
dincih je zmagal Vlado Vertač-
nik, TOK Vransko; 2. mesto: Sa-
šo Golob, DSSS; 3. mesto: Zden-
ko Beškovnik iz vrst mladih po-
sestnikov-kooperantov; 4. me-
sto: Bojan Jurko, DSSS; 5. me-
sto: Ivan Hrovat iz vrst mladih
gozdnih posestnikov-kooperan-
tov. Fhri starejših članih sta nasto-
pila dva tekmovalca. Zmagal je
Dušan Jug, DSSS, drugo mesto
pa je osvojil Anton Maček, TOK
Slovenske Konjice.
MATEJA ZALOŽNIK
Kiavdlja peta,
Jerneja šesta v
Beogradu
v Beogradu je bilo letošnje dr-
žavno prvenstvo v umetnostnem
drsanju za pionirje in pionirke. V
slovenski šestčlanski reprezen-
tanci so nastopili tudi trije celjski
predstavniki. Žal pa je imel že
prvi dan treninga v Beogradu
izredno smolo Jemej Lakner, ki
se je poškodoval in tako ni nasto-
pil!
Preostali dve tekmovalki -
Klavdija Perlič, letošnja republi-
ška prvakinja in Jerneja Pere,
lanskoletna prvakinja Slovenije,
so se morale v konkurenci 23 tek-
movalk iz štirih republik in ene
pokrajine boriti za dragocene
točke. Klavdija Perlič je osvojila
odlično peto mesto, medtem ko
je bila Jerneja Pere šesta. Obe sta
bili najboljši slovenski predstav-
nici.
J. KUZMA
Smučarski skoki
Na Dobrovljah so prizadevni
smučarski delavci SK Braslov-
če-Andraž pripravili smučarske
skoke za pokal cockte za starejše
pionirje. Nastopilo je 36 pionir-
jev iz 9 klubov. Zmagal je Golob
(Titovo Velenje), 13. Pušnik (Ti-
tovo Velenje), 22. Ortner (Bra-
slovče-Andraž), 22. Kugler (Bra-
slovče-Andraž), 27. Kovačič (To-
per Celje), 30. Mogel (Braslov-
če-Andraž).
Na Ljubnem pa se je 38 starej-
ših cicibanov pomerilo za prvaka
štajersko-koroške regije. Zmagal
je Pogorelčnik iz Titovega Vele-
nja, drugi je bil AŽman (Braslov-
če-Andraž) 3. Cepelnik
(T. Velenje), 4. Jelen (T. Velenje),
5. Oblak (Braslovče-Andraž) itd.
SK Braslovče-Andraž priprav-
lja v nedeljo ob 11. uri na Do-
brovljah tekmovanje za pokal
partizanskih Dobrovelj. Tekmo-
vali bodo v vseh kategorijah, tudi
veterani. Pokrovitelj tekme pa je
krajevna orgeinizacija ZB.
^fl. MAREC 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 17
•	Celjski miličniki so v
petek zaradi klateštva pri-
jeli 28-letnega Jovana F.
pred tem je bil že v Osije-
jtu, Subotici, Mariboru,
Ljubljcini in Pulju, nazad-
nje pa je pristal v Celju.
Nikje ni delal, zato so ga
miličniki predali sodniku
za prekrške. Jovan bo mo-
ral najmanj za 20 dni v za-
por. V tem času sicer ne bo
imel skrbi za preživljanje,
vendar pa tudi potovati ne
bo mogel.
•	Za klateštvo se je odlo-
čila tudi krava, ki je v sobo-
to prispela na dvorišče
kmeta Borovnika na Lopa-
ti. Gospodar jo je namestil
v hlevu in sporočil milični-
kom, kje jo lahko najde
njen lastnik.
•	Gostje v gostilni »Gaj-
šek« v Kompolah so si
prejšnji petek lahko ogle-
dali zanimiv pretep. Zrav-
salo se je kar pet fantov,
dva n^bolj razborita -
Slavka S. in Janka K. - pa
so miličniki priprli.
•	Dva nepridiprava sta v
soboto zvečer poskušala
ukrasti 20 kartonov oreho-
vih jedrc iz Agroprometa
na Bežigrajski cesti. Za nji-
ma je stekel nočni čuvaj,
tako da s plenom ni bilo
nič, saj sta morala kartone
med begom odvreči.
•	V petek zjutraj ob 1.
uri je miličnikom telefoni-
rala 9-letna Janja L Potoži-
la se je, da je sama doma in
jo je strah, njena mati pa je
verjetno v »Turški mački«.
No, ko so se v stanovanju
oglasili miličniki, je bila
mati že doma.
•	V gostilnah so v teh
dneh dvignih cene pija-
čam. kl jub temu pa si je Ju-
rij I. privoščil nekoliko več
nrialiganov, kot pa jih lahko
prenese. Zaradi tega je
obležal na Ipavčevi uhci,
njegovo popivanje p>a bo še
dra^e, ker bo mor^ porav-
nati še stroške za prevoz v
bolnišnico (odpeljah so ga
miličniki) in kazen pri so-
dniku za prekrške.
Večjo učinkovitost zavira
prepočasno usposabljanje
s tiskovne konference celjske UNZ, na kateri so opozorili na
naraščanje kriminalitete
Nekatere množične akcije
v preteklem letu so dokaz,
da so delovni ljudje in obča-
ni pripravljeni in sposobni
sodeh>vati pri uresničeva-
nju družbene samozaščite,
so poudarili na nedavni ti-
skovni konferenci pred-
stavniki celjske Uprave za
notranje zadeve. Žal pa na-
menijo dovolj pozornosti
družbeni samozaščiti le v
nekaterih okoljih.
Zaradi slabega varovanja
družbene in zasebne lastnine
so miličniki na Celjskem v
preteklem letu zabeležili na-
raščanje kriminala, več je bi-
lo tudi kršitev javnega reda
in miru. Statistiko pričajo,
da kriminaliteta že nekaj let
narašča. Res pa je, da tega ne
bi mogli v celoti naprtiti sla-
bi družbeni samoz.aščiti.
Pred.stavniki UZN Celje
ugotavljajo, da gre določen
odstotek povečanja krimina-
litete tudi na rovaš večje ak-
tivnosti miličnikov in drugih
delavcev UNZ, pa tudi obča-
ni so v preteklem letu prija-
vili več kaznivih dejanj in
prekrškov kot leta poprej.
Sicer pa je še prepogosto
skrb /.a z.aščito in varnost
prepuščena posameznikom,
.samoupravni in drugi organi
ter družbenopolitične orga-
ni/x»cije v krajevnih skupno-
stih in delovnih organizaci-
jah pa se na tem področju
preveč naslanjajo na komite-
je za splošno ljudsko obram-
bo in družbeno samozaščito.
Večjo učinkovitost zavira tu-
di prepočasno usposabljanje
pripadnikov narodne zaščite
v nekaterih okoljih.
Moti tudi dejstvo, da je ob
posameznih akcijah, kot na
primer NNNP, samozaščitna
dejavnost v večini okolij za-
dovoljiva, kasneje pa usa-
hne.
Delavci celjske UNZ so v
preteklem letu skoraj v celo-
ti izpolnili prodam dela, ki
so si ga zastavili in s tem pri-
sjx.>vali k uresničevanju
družbene samozaščite in
izboljšanju varnostnih raz-
mer. Njihove preventivne
akcije p)a so pokazale, da v
marsikateri delovni organi-
/.aciji in krajevni skupnosti
še niso dojeli, da je skrb za
varnost ne samo njihova pra-
vica, ampak tudi dolžnost.
Marsikomu bi lahko bila
za vzgled krajevna skupnost
Salek v Titovem Velenju,
kjer so se občani odločili, da
bodo pomagali miličnikom.
Tako vsak večer po dva kra-
jana skrbita, da se ostalim
stanovalcem med spanjem
ne bi zgodilo kaj neprijetne-
ga. Tatovi se, potem ko so
vpeljali nočne obhode, izogi-
bajo tega naselja.
S. SROT
Otrok na cesti
Iz Prebolda proti Dolenji va-
si je vozil z osebnim avtomobi-
lom MARJAN HLADE, 22, iz
Prebolda. Pri hiši št. 121 je ne-
nadoma tik pred njim stekel
čez cesto 4-letni otrok, ki ga je
voznik zbil. Dečka so z zlom-
ljeno nogo prepeljali v celjsko
bolnišnico.
Izsledili pobeglega
voznika
18. februarja je neznani voz-
nik osebnega avtomobila na
cesti med Zidanim mostom in
Radečami dohitel pešca PERA
MILOVANOVIČA. 49, iz Bjeli-
ne, ki je hodil po svoji levi stra-
ni. Pešca je zbil, pri čemer se je
le ta huje poškodoval, nato pa
odpeljal dalje. Po dveh tednih
so miličniki ugotovili, da gre
za ZDRAVKA LAHA, 26, iz
Celja.
Umrl po 18 dneh
Na FKjIedeneli cesti je v Tito-
vem Velenju nekoliko zaneslo
avtobus, in takrat se je po glavi
poškodoval potnik HUSO KA-
RIČ, 38, iz T Velenja. Dva dni
ga je nato bolela glava, ko se je
odločil in odšel v bolnico, nato
so ga operirali, na svojo zahte-
vo pa je bolnišnico prekmalu
zapustil. Ker se mu je stanje
poslabšalo, se je vrnil, a je po
nekaj dneh umrl.
Lani več nesreč z več poškodbami
I.ani se je na celjskem ob-
močju pripetilo 860 promet-
nih nesreč oziroma 90 več
kot leto poprej. V teh nesre-
čah se je 1125 oseb huje ali
lažje ranilo (180 več). Kljub
temu pa miličniki ocenjuje-
jo, da je bila prometna var-
nost na cestah celjskega ob-
močja še kar zadovoljiva,
saj je v prometnih nesrečah
umrlo 77 oseb ali kar 13
manj kot leto poprej.
V prometnih nesrečah je
umrlo 29 pešcev, 12 sopotni-
kov v vozilih, 9 voznikov
traktorjev, 9 voznikov koles
z motorjem itd.
Največ nesreč - 53,8 od-
stotkov - so zakrivili vozniki
osebnih avtomobilov, na
drugem mestu pa so vozniki
koles z motorjem (12,8 od-
stotkov).
Vrstni red vzrokov za pro-
metne nesreče je podoben
kot leta poprej. Na prvem
mestu je bila tudi lani nepri-
merna hitrost (39,1 odstot-
kov), na drugem izsiljevanje
prednosti (18,3 odstotkov) in
na tretjem vožnja pod vpli-
vom alkohola (14,6 odstot-
kov). Pri prometnih nesre-
čah s smrtnim izidom pa je
med vzroki na prvem mestu
neprimerna hitrost, na dru-
gem pa vožnja pod vplivom
alkohola. Zaskrbljuje pred-
vsem odstotek nesreč, ki so
jih /.akrivili vinjeni vozniki,
čeprav so prav odkrivanju
takih voznikov na cesti mi-
ličniki namenili precejšen
del svojega delovnega časa.
Lani se je število nesreč
najbolj povečalo v celjski,
šentjurski, konjiški in mozir-
ski občini, manj nesreč kot
leto poprej je bilo le v laški
občini.
Lani se je na Celjskem po-
večalo tudi število pobegov
voznikov, ki so zakrivili ne-
srečo. Kar 25 jih je bežalo
pred odgovornostjo (leto po-
prej 19), večino pa so jih mi-
ličniki kmalu izsledili v za-
htevnih in zelo obsežnih ak-
cijah, ko so večkrat morali
pregledati tudi po več sto av-
tomobilov.
Precej svojega delovnega
časa so miličniki v prete-
klem letu namenili preven-
tivnemu delu. Tako so pri-
pravili kar tri obsežne akcije,
v katerih so opozarjali in
kaznovali predvsem pešce in
kolesarje. Vendar pa ugotav-
ljajo, da z akcijami niso v ce-
loti dosegh zaželenega cilja,
saj so predvsem pešci še ve-
dno pogoste žrtve v promet-
^ nih nesrečah.
O preventivnih priz.adeva-
njih miličnikov govorijo tudi
statistike za preteklo leto. Za
manjše prekrške so opozorili
kar 32.529 udeležencev v
prometu, z.a hujše kršitve pa
so napisali 12.695 predlogov
sodnikom za prekrške. De-
narne kazni v skupni višini
nekaj več kot 6,5 milijonov
dinarjev .so izrekli 27.222
voznikom, z.aradi vinjenosti
.so odvzeli 2459 vozniških do-
voljenj, 1570 voznikov pa je
moralo s svojimi vozili še en-
krat na tehnični pregled.
Seveda pa na prometne;
varnost vplivajo tudi objek
tivne okoliščine. Prometni
strokovnjaki ugotavljajo, da
so nekatere ceste na našem
območju preobr(fmenjene,
denarja /.a pos(xiobitve in
gradnje novih cest pa ni.
Zmanjkuje ga celo za vzdrže-
vanje že zgrajenih promet-
nih žil, tako da so nekatere
ulice in ceste v dokaj slalx>m
stanju.
S. SROT
Zvišana kazen za
iViihaeia Rejnika
Višje sodišče v Celju je
zvišalo kazen 59-letnemu
Mihaelu Rejniku z Babnega
rta tri leta in šest mesecev
zapora, ker je 20. avgusta le-
ta 1979 v Šmarjeti pri Celju
povzročil hudo prometno
nesrečo. Pred tem - junija
lani - je prvostopenjsko so-
dišče v Celju obsodilo Rej-
nika za to dejanje na tri leta
zapora in odvzem vozniške-
ga dovolenja za tri leta in
šest mesecev.
Mihael Rojnik je 20. avgu-
sta leta 1979 zvečer peljal s
tovornjakom iz Vojnika pro-
ti Celju. V Smarjeti je zape-
ljal v levo in trčil v avtobus
mariborskega Certusa, ki ga
je vozil Franc Cami. Avto-
bus se je prevrnil, v nesreči
pa so p)oleg voznika umrU še
štirje potniki, dva pa sta bila
huje ranjena. Rojnik je vozil
vinjen - v krvi je imel 1,93
promila alkohola - in, kot je
povedal izvedenec, ni več
obvladal vozila.
Obtoženec se je sprva za-
govarjal, da mu je avtobus
pripeljal nasproti s prižgani-
mi dolgimi lučmi in ga zasle-
pil. Ko je strokovna komisija
ugotovila, da so bile pred tr-
čenjem na avtobusu prižga-
ne zasenčene luči, pa je obto-
ženec začel zatrjevati, da se
je na njegovem tovornjaku
zlomil krmilni drog, zato je
zapeljal v levo v avtobus.
Izvedenec, ki je pregledal kr-
milni mehanizem, p>a je ugo-
tovil, da se je le-ta pokvaril
šele kasneje, po trčenju z
Rojnikovim tovornjakom.
TYidi v pritožbi na prvosto-
penjsko sodbo je Rojnik na-
vajal, da je do nesreče prišlo
zaradi okvare krmilnega me-
hanizma, vendar pa je tudi
višje sodišče upoštevalo
mnenje izvedenca.
Zaradi oteževalnih okoli-
ščin so Rojniku celo zvišali
kazen za šest mesecev zapo-
ra. Pri tem so uix>števali tež-
ke posledice nesreče in pa
dejstvo, da je do nesreče
prišlo predvsem zaradi vi-
njenosti Mihaela Rojnika.
Upoštevali pa so tudi, da je
bil že pred tem večkrat kaz-
novan zaradi prometnih pre-
krškov.
S. SROT
Res prosta izbira zdravnika in
zdravstvene organizacije?
Ce bo ta zdravnik menil,
da je delavec toliko bolan,
da je opravičeno v bolni-
ški - pa mora delavec sam
v treh dneh obvestiti o
tem tistega zdravnika, ki
je njegov »pristojni zdrav-
nik« za odobritev začasne
zadržanosti z dela. Rok in
način sporočanja sta tu
dokaj vprašljiva. Sicer pa
sporazum ne govori o no-
benih sankcijah, kaj se na-
mreč zgodi, če delavec te
obveze ne izpolni. Tudi ne
vemo, kaj je v primeru, če
delavec iz objektivnih
razlogov v roku treh dni
sam ne more nič sporočiti,
a drugi zanj in v njegovem
imenu nič ne storijo (lah-
ko se zgodi, da je delavec
več dni v nezavesti, je npr.
v umobolnici, a sicer je
samski in nima nikogar).
Ne vem zakaj ne bi tu ven-
dar nekaj naložili zdravni-
ku oziroma zdravstveni
organizaciji, ki prvi nudi
zdravniško pomoč, saj
končno tudi nekaj zaraču-
na in dobi ali pa ne dobi
plačano. Se bolj pa je ne-
jasno določilo'sporazuma,
ko v zvezi s to zahtevo še
nadalje določa, da zdrav-
nik, ki dobi tako sporočilo
»na podlagi dokumentaci-
je ali kasnejšega pregleda
ugotovi upravičenost do
delavčeve odsotnosti z de-
la zavoljo bolezni«. Pri so-
dišču je največ sporov
ravno zaradi teh nejasnih
določil. Saj ni jasno, kako
in na kak način naj pride
zdravstvena dokumenta-
cija od enega do drugega
zdravnika, ki naj odobri
bolniško. Tako ponavadi
to zahtevamo kar od de-
lavca. Delavec pa redko-
kdaj dobi tako zdravstve-
no dokumentacijo v roke.
Vse to še bolj govori v
nrid temu, da bi moral
prvi zdravnik ali zdrav-
stvena organizacija druge-
mu sporočiti v treh dneh
zadržek za delavca in ta-
koj ali pa pozneje poslati
še vso zdravniško doku-
mentacijo. Delovna orga-
nizacija ali pa sindikat pa
itak lahko predlagata
zdravniškemu konziliju,
da ugotovi dejansko sta-
nje, če dvomi v navedbe
oziroma v dokumentacijo,
ki jo je pripravil zdravnik
zunaj kraja delavčevega
prebivališča ali zaposli-
tve. Ce pa upoštevam, da
je v Zakonu o zdravstve-
nem varstvu (čl. 102) zapi-
sano, da zdravniki izvaja-
jo zdravstveno varstvo po
načelih sodobne medicin-
ske in druge znanosti, po
preizkušeni medicinski
doktrini ter po načelih
enotnosti medicine s pre-
ventivnega, kurativnega
in socialno medicinskega
vidika, ob upoštevanju
etičnih meril samouprav-
ne socialistične družbe ter
po načelih kodeksa etike
zdravstvenih delavcev, pa
sploh ne razumem, kako
lahko sploh pride do tega,
da en zdravnik ali konzilij
smatra, da je določen de-
lavec opravičen do bolni-
ške, drugi zdravnik ali
zdravniški konzilij pa me-
ni, da bolniška ni bila po-
trebna.
Tako pridemo včasih
tudi sodniki v dokaj koč-
ljivi položaj, ko ne vemo,
kateri zdravnik ni povsem
ravnal v skladu z zako-
nom, kaj šele s kodeksom
etike zdravstvenega de-
lavca. To še zlasti takrat,
ko dodatno zaslišimo
izvedenca iz medicinske
stroke, ki pa najraje pove,
da sta oba zdravnika ime-
la prav!? Vendar moram
tudi tu ponovno zapisati,
da se nekateri zdravniki
na območju celjske regije
ne držijo niti določil že na-
vedenega Samouprav-
nega sporazuma o postop-
ku in načinu uresničeva-
nju pravic do zdravstve-
nega varstva. Tako nudijo
zdravniško pomoč (ki
sploh ni bila nujna) delav-
cem, ki niso zboleli zunaj
kraja svojega prebivališča
in celo takim, ki bi z lah-
koto šli do zdravnika, ki je
pooblaščen ugotavljati
delavčevo začasno delov-
no nezmožnost. Zato mo-
ramo delavcem, ki se tega
radi poslužujejo in ki zla-
sti radi menjajo zdravnika
za to, da pač pridejo do
bolniške, povedati, da tve-
gajo ne samo to, da ne bo-
do dobili nadomestila,
ampak tudi to, da se bo
utegnilo šteti, da so neo-
pravičeno izostali z dela.
Zdravnikom, zlasti na te-
renu, pa polagamo na
srce, da naj vendar z ne-
spoštovanjem samo-
upravnega sporazuma in
zlasti sporazuma o svobo-
dni menjavi dela ne zava-
jajo delavcev in jih s tem
po nepotrebnem ne nape-
ljujejo na to, da ne iščejo
pravic v osnovni in pri-
stojni zdravstveni organi-
zaciji ozr. pri zdravniku,
ki je pooblaščen ugotav-
ljati delavčevo začasno
delovno nezmožnost. Ce
smo vsi dolžni spoštovati
to, kar je zapisano v ustavi
in zakonu, pa smo zlasti in
še posebej dolžni spošto-
vati družbene dogovore
ali sarr-oupravne sporazu-
mne. To je tudi v okviru
spoštovanja načel morale
samoupravne socialistič-
ne družbe. Tako bomo
najbrž vsak po svoje tudi
pridodali nekaj skromne-
ga k naši splošni stabiliza-
ciji.
Zavedati se moramo, da
je pravica do svobodne
izbire zdravnika okrnjena
predvsem zato, ker je to v
dobro in korist našega de-
lovnega človeka. Seveda
za vsakega tistega, ki do-
bro misli in pošteno dela
ter zlasti pošteno ravna
pri uveljavljanju pravic iz
zdravstvenega varstva.
Piše
Edvard Centrih
18. STRAN
mmm^am
NOVI TEDNIK
10. MAREC 1983
Horoskop
•	OVEN	21.3.-20.4.
Do drugih ste zelo kritični, manjka pa vam samokritike. Bodite
objektivni, ker si rušite ugled. Bodite pazljivi pri denarnem poslova-
nju. Stanje doma se izboljšuje, pazite, da st\'ari ne poslabšate.
•	BIK	^	2I.4.-20T5!
Naredite vse, da boste preprečili samovoljo nekaterih. Uspeli boste
le, če boste dovolj odločni. Veliki stroški doma vas bodo prisilili, da
si boste poiskali še dodatno zaposlitev. Partner vašega predloga ne
bo vesel.
•	DVOJČKA	2I.5.-21T6!
Le s hladnokrvnostjo boste lahko premagali težave; pri tem pazite na
nizke udarce. Za boljše denarno stanje se boste morali bolj potruditi.
Nekomu posvečate preveč pozornosti, kot je dovoljeno. Posvetite
raje več časa družini.	^
•	RAK	22. 6.-22. 7~
Čeprav se do nekaterih niste obnašali najbolj pošteno, vas ne bodo
pustili na cedilu. Kritiko na vaš račun boste slišah od drugod, kot ste
pričakovali. Mislite bolj na kvaliteto dela kot na zaslužek. Vaši
osebni problemi zadevajo samo vas, zato jih rešujte sami.
•	LEV	23.7.-23.8"
Vaša marljivost bo poplačana, zato pa izgubljate prijatelje, ker čutijo,
da vam niso kos. Denar, ki ga boste prejeli, še vedno ne bo zadostoval
za kritje vseh potreb, tako bodo nekateri problemi ostali še naprej
nerešeni.
•	DEVICA_24. 8.-23. 9.
čeprav se dogovorjeni rok že izteka dela še niste opravili. Dobro bi
bilo, da se nad vašim delom zamislite. Znanci vas želijo nagovoriti za
neko delo, ki pa vam ni všeč. Vaša neiskrenost do partnerja povzroča
samo prepire.
•	TEHTNICA	24.9.-23.10~
čas hiti, prave rešitve pa še niste našli. Strokovne stvari ne rešujte
amatersko. Dvomi bodo še trajali. Denarnih težav ne bo. Presenetilo
vas bo dobro mnenje neke osebe. Odvisnost do partnerja prerašča že
v bolezen.
•	ŠKORPION	24.10.-22.11~
Zastavljene načrte izpeljite, čeprav boste naleteli na ovire. Ce veliko
zahtevate od drugih, morate biti tudi do sebe strožji. Bodite bolj
prisotni v okolju, v katerem živite. Zelo boste prehlajeni.
•	STRELEC	23.11.-21.^
Zastavljenih nalog ne boste mogli rešiti sami. S sodelavci bo prišlo
do nesporazuma, vendar bo zmagal vaš razum. Spremembe v dru-
žino bodo zahtevale spremembe tudi v vašem življenju. Skrivnost,
ki jo skrbno čuvate, ni več skrivnost. Obiščite zobozdravnika.
•	KOZOROG	22.12.-207r
Priznanje, ki ste ga zaslužili, ne boste prejeli. Pomirite se z dejstvom,
da se je treba žrtvovati za druge. Krivično mnenje o vaših dejanjih
vas bo prizadelo. Pomembna so čustva, ki jih gojite do partnerja,
ostalo ni pomembno. Zboleli boste na dihalih.
•	VODNAR	21.1.-22. 2~
Prepričani ste, da ste svobodni in da lahko odločate po svoji volji. V
zmoti ste. Pokoriti se morate večini, in delati, v kar niste prepričani.
Dogodek doma vas bo osrečil. Preveč strogi ste do partnerja, posku-
site ga razumeti.
•	RIBI	23.2.-203!
Ne hitite. Kar ste podpisali, bo zelo ugodno za vas. Napredovali
boste. Tudi v denarnem smislu tokrat ne boste razočarani. Pustite
bližnjim, da rešujejo svoje probleme sami.' Pomagajte jim le, če vas
bodo prosili. Revma se vas bo lotila.
^fl. iWAREC 1983
NOVI TEOMK - STRAN 19
DO POGOSTIH TATVIN PRIHA-
JA PRI NAS TUDI ZATO, KER
NEKATERI LJUDJE MISLIJO,
DA SMO PRI NAS VSI POŠTE-
NI. SO LJUDJE, KI MISLIJO
RAVNO OBRATNO!
DIREKTOR NA TV
v zadnjih televizijskih
Srečanjih je nastopil tudi
»eden izmed številnih di-
rektorjev SOZD Merx« Sta-
ne Mele. čeprav je njegova
krvodajalska ekipa zmaga-
la, brez težav ni šlo. Ko je
uganjeval skladbe in mu je
šlo slabo, je eden izmed
poslušalcev pripomnil:
- Pa tak direktor, če še
»Pesmi za dinar«« ne pozna!
Tudi pri sestavljanju pre-
govorov mu ni šlo najbolje.
Glede na to, kaj vse je že
bil in kaj je, bi mu morda
šlo bolje, če bi moral uga-
njati govore!
NOVINARSKA
ROGLA
Konec preteklega tedna
se je na Rogti končalo le-
tošnje državno prvenstvo
novinarjev v smučanju.
Na tej prireditvi pa niso
vozili slaloma le smučarji,
ampak tudi predstavniki
delovnih organizacij, ki
imajo na Pohorju svoje
smučarske centre in so na
okrogli mizi morali odgo-
varjati na vprašanja, zakaj
ne pride do večje poveza-
ve med njimi.
Na tem tekmovanju je na-
stopilo tudi maloštevilno
zastopstvo celjskih novi-
narjev.
Pa se niso najtK)lje odre-
zali. Startali so tx)lj med
zadnjimi in vozili po progi,
ki je bila že bolj podobna
tx)b progi In bolj kot na
vratca so morali paziti na
štore in korenine.
Nekateri pa so se zgovar-
jali tudi na to, da so imeli
slabe FIS točke!
Srečko Šrot je na tem
tekmovanju lepo dokazal,
kako se morajo obnašati
lepo vzgojeni delavci do
svojih nadrejenih.
Med vožnjo se je dva-
krat »usedel«, sanno da je
dosegel slabši čas od od-
govornega urednika Bran-
ka Stamejčiča in direktorja
Borisa Rosi ne.
Zato pa je Brane Stamej-
čič dokazal, da na taka pra-
vila igre ne da kaj veliko.
Vsilil se je pred svojega
direktorja.
Takole je pripovedovala
ena izmed udeleženk sre-
čanja na Rogli:
- Nekaj časa se je kadi-
lo, potem je neslo sneg
vse naokoli - zatem pa se
je pokazal Janez Sever
(Delavska enotnost).
Novinar Sever je bil žrtev
svojega priimka. Sneg je
sprennenil v povsem sever-
nega. pa je šlo prehitro. In
moral je večkrat počivati.
Srečko šrot je na tekmo-
vanju vozil s starimi smuč-
mi, ki mu jih je posočil Ja-
nez Sever. On pa je vijugal
z novimi elanovimi sten-
markovkami.
Glede na to, da se je
Šrot uvrstil t>olje, se boji,
da bo zdaj njegov kolega
zahteval zamenjavo in mu
bo hotel vsiliti nove ela-
novke.
Celjski novinarji so se
tekmovanja udeležili tudi v
ženski konkurenci.
Vendar le kot opazovalci.
Če boste te dni katerega
izmed teh novinarjev vide-
li, kako ga po ulici zanaša
sem ter tja, ne razlagajte
si tega narobe.
To je od veleslaloma!
KULTURA
Med srednješolci so vse bolj pri-
ljubljeni tako imenovani kulturni ma-
ratoni.
Med nekaterimi odraslimi pa ma-
ratonske razprave o kulturi.
Pravijo, da so ponekod pri nas raz-
mere naelektrene.
Zdaj še za 25 odstotkov bolj.
Električna energija se je podražila.
V vinu je resnica!
Voda tudi!
mražitve pričakovam
■ svetvdogomn^izvrsmm
' rajtn (o njih poročamo na 1. strani),
"i-esenetile, saj smo vedeli, da
• ttesa in mleka dražji tudi
''I se bodo zdaj —
' '>oiavili v tr-
jmstovanje. kjer so ie rezerve. Seveda pa t
nove cene tako v proizvodnji kot v gospo-'
potrošnji terjale še varčnejšo uporaf-
Letos naj hi — tudi '	«
upadanja iivlip"' '
GLEDE NA TOLIKO AKCIJ NNNP NAS PA RES NIČ VEC NE MORE
PRESENETITI.
PožiraiUe razdalj
Do New
Yorka je prava figa. Krajši in
mnogo manj naporno kot z
vlakom do Beograda. S Flo-
ride nazaj v New York je ko-
maj kaj, razen če ti jo zagode-
ta Kennedyjev terminal in
vreme tako, da s kroženjem
nad mestom podaljšata let za
enkrat, pri tem te pa še do-
bro pretrese in sploh posta-
neš bolj izkušen letalski pot-
nik. Toda od New Yorka do
Clevelanda je z avtobusom
mala, sitna nespečna, polom-
ljena nočno-dnevna večnost.
Nekaj smo je prevozili kar
brez luči - pokvarile so se,
mi pa hajd naprej, saj je itak
ves čas ravno. Tudi tista vož-
nja od Niagarskih slapov do
Washingtona ni ravno od
muh. Toda bilo nas je vsaj
veselje gledati, kako nam
glave opletajo sem in tja.
iščoč naslona, kako noge
iščejo skritih prostorčkov,
da bi se iztegnile, kako v snu
lezemo drug drugemu v na-
ročje, kako se nam mevlje
počasi množijo v zadnjicah.
Ali smo jo z avtobusom
žgali zvečer skozi New York
in mimo njega v gosti lavi
luči in pločevine, ali smo jo
žgali! Ko bi se takrat neko-
mu zataknilo, ali bi se nas
nabrala lepa pločevinasta
gora! O tem, kaj je daleč,
imajo Amerikanci svoje
predstave. Ce te namerava v
široki limuzini zapeljati po
široki aveniji dvajset, tride-
set kilometrov daleč, ti še
omeni ne. To je njemu vse
tu. Drugače pa je seveda, če
naj bi pešačil. To se mu zdi
precej mučna in skorajda ne-
spodobna reč. Zato tudi v
ameriških mestih marsikje
še pločnikov ni, kaj šele peš-
cev na njih.
Pogovor z
Beblerjem
Na-
neslo je, da sem imel s seboj
Beblerjevo knjigo »Cez dm
in stm«. In ravno v New Yor-
ku sem zvečer prebiral po-
glavje »JJled Amerikanci«.
Spoštovani tovariš Bebler!
Pišete, kako je Nelson Roc-
kefeler nekoč, ko je povabil
diplomate, prekril trato z ze-
leno preprogo, da mu je ne bi
uničili. Tu so zdaj že na bolj-
šem, trato imajo tkko in tako
jo znajo gojiti, da bi ji nobe-
na diplomatska horda ne
mogla do živega. Pišete tudi,
kako niste mogli v restavra-
cijo v Manhattanu, ker je bil
z vami črni ameriški delegat
pri OZN. To je še po starem.
Na Floridi, v našem hotel-
skem sklopu, tudi niso spu-
stili v restavracijo vodje afri-
ške folklorne skupine, po-
vabljene na otvoritev »pro-
jekta skupnosti prihodnjega
časa«. Pišete še, kako ste bel-
ci radi zahajali v krčme v
Harlemu, črnske pevce po-
slušat. Tu je napr^ek kate-
goričen: zdaj ne zahaja no-
ben belec več. Nekaj se torej
vendarle spreminja.
Sami naši
Počasi jih ven-
darle bolj spoznavam in sem
kar dobre volje pri tem. Ve-
sel sem, da sta Oštirjeva Ve-
ra ih Janez že dvakrat zibala.
To bodo folkloristi pa še pev-
ci povrhu, če.se le jabolko
kam predaleč od drevesa ne
zakotaU. Tudi za Ivico in
Sandija bom držal fige, ki ji-
ma je tako naneslo, da jima
je ta turneja hkrati »mede-
na«. Priplesala sta torej v za-
kon. Se kakšni bodo tako
priplesali, že vidim. Kakšni
pa morda tudi ne bodo. če-
prav je videti, da so že skoraj
tam. Tako se pač ta svet \Tti.
Takimle vrtavkam najbrž še
bolj, kot nam navadnim lju-
dem. Za Cirila, ki bi lahko
katerakoU dva druga na ro-
kah nosil in ki ima samega
sebe skoraj za dva nositi, se
na odru zazdi, da se vse sku-
paj varno okrog njega suče
(ne samo njegova Dragica).
Kaj le se bo nasukalo Da-
rinki, ki kroži malček po svo-
je? Kaj neki bo še vse iz teh
mlečnozobih tamburašev. ki
bi jim Tončka Maroltova go-
tovo rekla »fižolajnarji« in ki
jim svet tako lepo kar sam
naproti prihaja? Kaj tiči za
Cicovo bakanalično vese-
lostj J? Kaj to s temno modri-
no poglablja lesketavo peno
njegove družabnosti? Ali se
violinski Boro kaj zaveda za-
bavmosti svojega položaja,
ko je s svojo intelektr.alno
polovico že ves »v distanci«,
s svojo voljo in občutjem pa
še čisto »v sredi« (in na srečo
niti ne gre za usodne pre-
cepe)?
'>Punck rockerji« ali po naše »drkeci« v odmoru.
20. STRAN - NOVI TEDNIK
10. MAREC 1983
Model št. 1
Sredi februarja je bil v Pari-
zu ponovno Pret-a-porter. Pri-
kazal nam je modne smernice
za prihajajočo sezono. Novo-
sti, ki so bile prikazane na sej-
mu, niso ravno revolucionar-
ne, ampak so sestavljene iz ra-
zličnih idej in variant. I.«tos
najdemo v modi kra.iša in
daljša krila, široke tričetrtin-
ske hlače, ohlapne srajčne
obleke, bluzone povzete po
moških srajcah in z našitimi
žepi...
Predstavila vam bom glavne
stile v letošnji modi:
GIGI STIL: to je zelo ženski,
klasičen način oblačenja, v ka-
terem najdemo široka dcdjša
krila, kratke suknjiče, velike
pentlje ob vratu, krajše hlače,
črtaste materiale in bele ovrat-
nike.
Naslednji stil je tako imeno-
vani SHIRTING ali T SHORT
stil - tu najdemo zelo stroge
kvadrataste oblike in črtaste
materiale; to so predvsem zelo
ohapne srajčne obleke z našiti-
mi žepi, v boku prepasane z
raznimi pasovi, tričetrtinske
hlače z jopicami srajčnega
krnia
VAGABLNU Stil - prinaša
tkanine spranega videza, na-
menjen pa je najstnikom; ima
mnogo potiskanih tkanin za ši-
roka krila, resice na tkaninah
m različne zaplate.
CAMARAGUE stil - je špor
ten stil, namenjen mladim, z
ogromno jeansa; oblačila v
tem stilu so predvsem razni
pajaci, bluzoni, hlače in jopiči.
COPACABANA stil - izhaja
iz srednje Amerike in vzbuja
mnogo potiskanih živopisnih
vzorcev. Oblačila v tem slogu
so predvsem: velike bluze z
globokimi izrezi, na krilih spu-
ščen pas, kratki oprsniki, ki
odkrivajo predel nad pasom.
Materiali in vzorci: prevla-
duje bombaž, mnogo je lanu;
največ je kombinacij različnih
materialov, potem je še tu
obarvan jeans (double face -
ena stran jeansa je obarvana z
živo barvo).
Vzorci letošnje sezone so
takšni kot preostala leta; še ve-
dno najdemo cvetlične vzorce,
prednjačijo pa enobarvni ma-
teriali in črte.
Barve te sezone so: vse nian-
se oker, zlato rjava in rdeče rja-
va, v kobminaciji s kontrastni-
mi barvami (oranž in violet);
obvezno pa sta še bela in črna.
Vse barve pa so v pastelnem
tonu (sprane barve).
Danes vam tudi predstav-
ljam dva stila v oblačenju: Gigi
in T-Short stil.
Pripravlja
Duška Som
Zakaj ribiči lovijo ribe?
Marsikdo se vpraša za-
kaj, ko vidi športnega ri-
biča, kako včasih ure in
ure dolgo namaka svoj
trnek. Iz ameriške revije
»Field and Stream« pov-
zemamo članek, ki p)o
svoje razlaga zakaj 50 mi-
lijonov ljudi na svetu lovi
ribe.
Pravijo da je ribolov
miren in idiličen šport, ki
pomirja živce in obenem
razvnema pustolovsko ži-
lico, pa še dobršna mera
inteligence je potrebna.
Moje izkušnje so dru-
gačne. Coln spušča. De-
žuje. Padeš v vodo, zmr-
zuješ, pa se spet pariš, ku-
haš se, sam sete obesiš
na trnek, potem obesiš še
sotovariša, izgubiš ribi-
ško opremo, uloviš kup
plevela, nakoplješ si
pljučnico, zapleteš vrvi-
co, popikajo te komarji,
greš domov in potem te
prijatelj zbada, češ, začele
so gristi kot nore, deset
minut zatem ko si odšel.
S seboj vzameš ženo in
otroke, kajti ribolov v teh
težkih časih lahko koristi
celi družini. 2eno do ko-
sti opikajo komarji in po-
tem celo leto ne govori s
teboj, otroci padejo v vo-
do in kihajo, cel dan
odvozlavaš zamešano vr-
vico in otroci so mokri
kot cucki. Pel j še se na
morje, naletiš na vihar,
pelješ se do svoje najljub-
še reke, naletiš na snežni
vihar. Vstaneš ob dveh
zjutraj, da bi prvi prišel
do svojega priljubljenega
mesta in ko se ves zaspan
privlečeš do tja, je tam že
devet milijonov ribičev.
Sam ribarim dalj časa
kot se sploh lahko spomi-
njam in se lahko resnično
smatram za strokovnjaka
v vprašanju, zakaj toliko
ljudi lovi ribe. Ta pro-
blem sem raziskoval tako
podrobno kot sem si le
upal; rezultati so zastra-
šujoči. Predsednik neke-
ga ribiškega društva je
povsem resno dejal, da je
treba priznati dejstvo, da
skupnost ribičev tvori po-
sebno podraso ljudi. Neki
psiholog trdi, da gre pri
ribarjenju za pogojnost
vedenja, drug govori o
sindromu potopitve, o
povratku k materi morju,
tretji spet pravijo, da v
vseh ribičih preži skrita
sovražnost. Kakor koli že,
nihče tega ne ve zagoto-
vo. Lahko gremo na luno,
toda obstajajo globje
skrivnosti in problemi.
Na primer vprašanje, za-
kaj človek lovi ribe?
Prvega aprila, na vseh
norcev dan, se odpre lov
na losose. Zgodaj zjutraj
vstane na tisoče, sicer
normalnih in zanesljivih
mož, peljejo se po temnih
ulicah in po idiličnih ce-
stah do svojih priljublje-
nih potočkov, kjer se po-
tem prav obredno nama-
kajo v ledeni vodi. Bre-
zupno iščejo izgovore za
svoje početje, da bi se
opravičili pred ženami in
otroki. Naslednjega dne
so v časopisih objavljene
slike nekih čudnih ribi-
ških postav, kako sedijo
okrog ognja kot predjam-
ski ljudje, med njimi pa je
morda kakšen srečen
obraz - in če pogledaš bli-
že, boš videl zato nekaj
malih razlogov, obešenih
za čeljust na ribiške pa-
lice.
Sreča za mnoge od teh
mož je, da bo sezona kma-
lu spet mimo in potem ne
bodo več šli ribarit, tem-
več se bodo posvetili gol-
fu, tenisu, ženam in nogo-
metu, ali kateremu koli
izmed sto družbeno bolj
sprejemljivih načinov za
preživljenje prostih tre-
nutkov.
Toda, mnogi ostanejo
ribarjenju zvesti še na-
prej. Pomislite, da razu-
men človek dvajsetega
stoletja porabi več kot tri
milijarde dolarjev za živa-
li, ki bi jih za malo denar-
ja lahko kupil v bližnji ri-
barnici. In zakaj vse to?
Vse to za neko bitje, ki
tehta približno toliko kot
dva majhna krompirja in
ima možgane, ki so manj-
ši od graška. Morda je
najboljši odgovor na
vprašanje, zakaj toliko
ljudi lovi ribe, dal neki
modrijan imenovan Ed
Zern, ki je zapisal: »Veči-
na ribičev ne je ribi To
pravzaprav ne sme niko-
gai- začuditi. Ribe so hra-
na za možgane. Ljudje, ki
jedo ribe, imajo velike in
dobro razvite možgane.
Ljudje z velikimi in do-
bro razvitimi možgani pa
ne lovijo rib...!
Vse lepo in prav, samo
število ribičev se vsako
leto poveča.
Piše
Ignac Jevnišek
Kaj bomo delali v vrtu v tem mesecu?
Zima je pokazala zobe! Debela snežna odeja nam ni
dopuščala del v vrtu. Zato bomo morali počakati, da sneg
izgine in se zemlja odtali. Setev zelenjave, ki smo jo predla-
gali za konec februarja in začetek marca, bo zdaj na prvem
mestu. Konec marca pa bomo dodali še ostale zelenjad-
nice, ki niso top^lotno preveč zahtevne (redkvica, koren-
ček, peteršilj, razne sorte špinače, grah). Ce sejemo na
prosto in ne pod folijo, ne hitimo počakajmo, da se zemlja
nekoliko ogreje.
V sadnem vrtu bomo še naprej obrezovali in krčili stara
dotrajna drevesa. Pripravimo se lahko že na cepitve. V
lepem, mimnem vremenu že lahko začnemo cepiti in pre-
cepljati koščičarje (češnje, višnje, slive, marelice). Ker še
les ni muževem, cepimo na razkol, dolgo, žlebiček in na
podobne načine. Ko se začne muževnost, cepimo z lub.
Glede na pojav bolezni in škodljivcev v preteklem letu, si
pripravimo tudi škropilni načrt.
Poškodbe, ki jih je napravil zajec ali druga divjad pa tudi
drugač>j nastale poškodbe, čimprej premažemo s smalo.
Ce smo jeseni deblo premazali z apnenim beležem proti
zmrzovanju debel, ga zdaj obnovimo. Jesenski premaz je
lahko izgubil belo barvo ali pa ga je izpral dež in ne služi
več svojemu namenu.
Demonsiraclfta obrezovanja sadnega
drevja ki vtaske trle
V torek, 15. meirca bo na Aljaževem hribu. Zbirališče v
Puncerjevi 1. Demonstracija pa bo v vrtovih tov. Breznik
in tov. Verdel. Začetek ob 16. uri.
Naslednji dan, v sredo, 16. marca, bo demonstracija na
Ostrožnem. Zbirališče nad gasilskim domom v ulici Du-
šana Kvedra 1. Demonstracija pa bo v vrtovih tov. Krivec
in tov. Bračun, Samova 1. Začetek ob 16. uri.
HORTIKULTURNO DRUŠTVO CELJE
Zraif v Celju
VREMENSKE RAZMERE:
V primerjavi s prejšnjim tednom se je precej otoplilo tako
da so bile jutranje temperature le še okrog -1 "C (v prejš-
njem tednu še do -16 -C),
T'revladovalo je sicer suho vreine vendar je bila zaradi
fronte ki je prehajala čez naše kraje atmosfera nestabilna. 5.
3. je prišlo do otoplitve v višjih zračnih plasteh, kar je
povzročilo inverzno stanje, ki še traja in se tekom dneva ne
razgrajuje v celoti.
ONESNAŽENOST ZRAKA:
Zaradi otoplitve in nestabilne atmosfere v prvem delu
preteklega tedna so bile koncentracije razmeroma nizke in
niso presegale dovoljenih 0,30 mg SO m^ (kot dnevno pov-
prečje). Sele od sobote dalje, ko se je pojavila visoka inver-
zija so se tudi dnevne koncentracije zvišale nad dovoljeno
mejo in v nedeljo 6. 3. smo zabeležili eno najvišjih dnevnih
povprečnih koncentracij v letošnji zimi -0,71/mg SOm^.
ANTON STERGAR
Vodja enote za varstvo okolja
Betonika
Betonika ali zdravilni čisteč (Stachys offic. L.) spada v
rod čišljakov in ta šteje več kot 350 vrst, ki so doma v
zmerno toplem pasu severne in južne poloble. Značilno
zanje je, da imajo v dvovrstnih cvetovih štiri prašnike, od
katerih sta dva daljša od ostalih dveh. Zanimivo je, da se
daljša prašnika, potem ko sta oddala pelod, zapogneta in
zasukata navzven in tako izstopita iz cvetnega venca.
Betonika je trajnica. V zemlji ima debelo in močno ra-
zrastlo koreniko, iz katere zraste do pol metra visoko,
dlakavo steblo, ki ima jajčaste pecljate liste. Na vrhu so
rdečkasti cvetovi, ki sestavljajo kratek valjast klas. Cveti
od julija do avgusta. Raste po suhih peščenih travnikih,
logih, gozdnih travnikih in sončnih pobočjih.
Nabiramo liste in celo rastlino s komaj cvetočimi cve-
tovi. Jeseni kopljemo korenirio, jo očistimo zemlje, razre-
žemo in posušimo na prepihu.
Betonika vsebuje precej zanimivih snovi med katerimi
so heterociklični alkaloidi, saponini, grenčine, holin, tanin
in glikozidi. Zato je rastlina neprijetnega vonja in gren-
kega okusa. Betoniko so uporabljali že v srednjem veku,
toda danes je šla v pozabo. Le ljudsko zdravilstvo jo še
danes priporoča za zdravljenje najrazličnejših tegob, kot
so astma, slaba prebava, zgaga, zlatenica, odprte rane in
tudi zoper histerijo. V ta namen so kuhali dva dela posuše-
nih listov in cvetov v osmih deUh beleg;a vina in ko se je
zvarek popolnoma ohladil, so precedili in tekočino nana-
šali kot obkladek na razjede krčnih žil, na rane, ki se niso
hotele zaceliti in kot sedeče kopeli pri zlati žili. Po žlicah so
to vino priporočali tudi tistim, ki jih je mučila astma, kar
lahko potrdim kot zdravilo zaradi prisotnih saponinov, ki
mehčajo in redčijo sluz v plučih. THidi grenčine, ki jih ima
betonika precej, pospešujejo prebavo, zmanjšujejo koli-
čino želodčne kisline. Včasih so kuhali svežo korenino
betonike v mleku in so tekočino uporabljali kot čistilo
črevesja. Kuhana posušena korenina pa izzove bruhanje in
so jo včasih uporabljcili kot zdravilo zoper zastrupitev s
pokvarjeno hrano.
V naši domači lekarni lahko imamo čajno mešanico
sestavljeno iz listov betonike, pelina, žajblja, rožmarina,
griževnjaka, timijana in kolmeževih in angelikinih kore-
nin. Iz nje si kuhamo čaj ali si namočimo mešanico v
dobrem domačem vinu, pustimo na toplem dva tedna in
nato precedimo. Dobimo zdravilni tonik, ki ga uživamo po
žlički pred kosilom in krepi želodec, odgcinja vetrove in
urejuje prebavo.
Včasih so betoniko upKjrabljali kot zdravilo zoper histe-
rijo in nekatere duševne bolezni, danes pa se ta obolenja
uspešno zdravijo z modernimi sinetičnimi zdravili.
B.J.
Paradižnikova torta
Potrebujemo: beljak treh jajc, 60 g pšenične moke, 20 g para-
dižnikovega praška za juho, 200 g kuhane gnjati, 50 g paradiž-
nikovega kečapa. 500 g svežih, olupljenih, razpolovljenih in
očiščenih paradižnikov, dve žlici worcesterske omake, 500 g
paradižnikove me^e, sesekljan drobnjak, poper, čebulo, če-
sen, pest sesekljanih mandeljev in 1 del gina.
Beljake stepemo v trd sneg, rahlo primešamo moko in para-
dižnikov prašek. Napolnimo model za torto, spečemo in ohla-
dimo. Iz sesekljanega česna, čebule in 200 g očiščenih in razpo*
lovljenih paradižnikov pripravimo zmes.
Biskvit vodoravno prerežemo na tri dele. Prvo ploščo oblo-
žimo s kuhano gnjatjo, namažemo s paradižnikovim kečapom i"
p>okrijemo z drugo ploščo. To prepojimo z ginom, obložimo s
300 g olupljenih in razpolovljenih paradižnikov in začinimo z
vvorčestersko omako. Iz paradižnikove mezge, 8 listov želatine-
stepene smetane, soli in popra pripravimo paradižnikovo peno
in jo eno tretjino premažemo prek razpolovljenih paradižnikov'
Pokrijemo s tretjo ploščo biskvita ter gornjo površino torte iri
strani namažemo z ostalo, paradižnikovo peno. Na to prid^
kolobar iz drobnjaka, sredino torte potresemo s kaprami ali s
poprom. Ob strani potresemo s praženimi mandeljni. Za neka)
časa postavimo v hladilnik in nato postrežemo kot prilogo k
ražnjičem in čevapčičem.
^fl. MAREC 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
10. MAREC 1983
UdAREC 1983
NOVI TEDMK - STRAN 23
I^DELJA. 13. 3.
26 POROČILA, 9 30 ŽIV ŽAV, otroška matineja; 10 10 P Turrini-W Pevny
'iPSKA SAGA avstrijska nadaljevanka. 11 40 625. oddaja za stik z gledalci.
KMETIJSKA ODDAJA; 1300 POROČILA (do 1305);15 05 SAN REMO
1 del. nastop Italijanskih pevcev. 16 00 POROČILA. 16 05 ZGODILO SE
f HEKE NOČI. ameriški film, 17 55 NAS KRAJ Pišece; 18 10 ŠPORTNA
^OClLA. 18 25 SLOVENCI V ZAMEJSTVU; 18 55 NE PREZRITE; 19 10 Rl-
^KA. 19 20 CIK CAK. 19 23 TV IN RADIO NOCOJ; 19 25 ZRNO DO ZRNA.
^30 TV DNEVNIK. 19 55 VREME; 19 57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20 00
I- Feher-S Pavič MRTVI SE NE VRAČAJO, nadaljevanka TV Novi Sad, 21.10
^rtNI pregled. 21 40 IZVIRI Zakon življenja, potopisna serija TV Za-
^eb. 22 00 POROČILA
O^jniki M. TV mreže:
„00 PJ V ODBOJKI - MLADOST VOJVODINA, prenos; 12 55 Helsinki; SP V
I^ETNOSTNEM drsanju - zaključna revija, prenos; 16 30 ROKOMET -
Toga MEDVEŠČAK, prenos. BOKS - "ZMAGOVALEC BEOGRADA 83-..
Witev, 18 25 TV ESEJ; 19 10 TURISTiCNI VODIČ; 19 30 TV DNEVNIK; 20 00
rtGREBŠKI SEJEM JAZZA 82; 20 45 VČERAJ. DANES, JUTRI; 21 05 AGATHA
^RISTIE. serijski film (do 22 05)
pONEDEUEK 14. 3.
835 TV V ŠOLI TV koledar, O predvojnem delu delavcev, Matennščina, Odmor,
pjsrni m zgodbe za vas S Makarovič - STRAŠNI VOLK. Zgodovinska pripo-
nka Poročila; 1035 TV V ŠOLI: Jovan Sterija Popovič, Risanka. Reke m
KČne doline. Šola, Risanka. Alice v čudežni deželi, Na konicah prstov (do
,235). 17 20 POROČILA; 17 25 MALI ODRED, otroška nanizanka TV Skopje;
,/55 SODOBNA MEDICINA Za prostor pod soncem. 18 25 OBZORNIK; 18 45
ZA MLADE; 19 15 RISANKA; 19 20 CIK CAK; 19 24 ZRNO DO ZRNA,
^30 TV DNEVNIK, 19 55 VREME; 19 57 PROPAGANDNA ODDAJA. 20 00
Soran Stefanovski: DfČI. DIČI. DIČA drama TV Skopje; 21 05 STUDIO 2;
J30 POROČILA
gddajrtiki 11. TV mreže:
1/25 TV DNEVNIK; 17 45 BAŠ ČELIK, lutkovna serija, 18 00 IGRAČKANJA.
^kovna serija, 18 15 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 18 45 GLASBENA ODDAJA,
tjoo Športni grafikon; 19 30 tv dnevnik 20 00 po poteh spoznanj;
11)46 ZAGREBŠKA PANORAMA; 21 05 BOLNIŠNICA NA KONCU MESTA, če-
»oslovaška nadaljevanka; 22 00 FESTIVAL ITALIJANSKE ZABAVNE GLASBE V
lERONI (do 22 45)
lorek, 15. 3.
905 TV V SOLI; TV koledar, Obznana, Odmor. Dnevnik 10. Mačva. Poročila,
1035 TV V ŠOLI; Kemija, Risanka. Trije mladostni spomini. Mah program.
Risanka. Glasba in živali. Mestece Peručac (do 12 35); 16 30 ŠOLSKA TV
Poklicno usmerjanje. Gradbeništvo - začetna dela; Stroji, ki vodijo tovame;
17 30 POROČILA; 17 35 ZVERINICE IZ REZIJE Volk. Petelin in botra lisica;
17 55 NACIONALNI FOLKLORNI ANSAMBEL VENEZUELE Danzas Maracaibo,
1 oddaja; 18 25 POMURSKI OBZORNIK, 18.40 MALI SVET. otroška oddaja TV
Zagreb, 19 10 RISANKA; 19 20 TV IN RADIO NOCOJ; 19 26 ZRNO DO ZRNA;
19	30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20 00
MLADOST KARLA MARXA, vzhodnonemška nadaljevanka, 21 00 PROPAGAN-
DNA ODDAJA; 21.05 SKUPNO, oddaja TV Priština in drugih jugoslo studiov;
21 50 V ZNAMENJU
Oddajniki II. TV mreže:
1615 PUSTOLOVŠČINA, otroška oddaja; 16 45 KOŠARKA; 18 15 KNJIŽEV-
NOST. 18.45 TELESTART. '82, zabavno glasbena oddaja (za JRT 1); 19 30 TV
DNEVNIK; 20 00 FOLK PARADA; 20 45 SPOMINI: Bitka na Neretvi. 2 del dok.
oddaja;,21 40 ZAGREBŠKA PANORAMA (do 21.55)
»eda. 16. 3.
/25 TV V ŠOLI; TV koledar, Odmor. Zanke-uganke. M P Miškina, Poročila;
10.35 TV V ŠOLI: Večni gozd. Risanka. Naše oči. Slike iz življenja. Risanke,
felesna kultura. Vedežinevedneži (do 12.35); 17.05 POROČILA; 17.10 PEDENJ-
ŽEP Narodne z Ladkom in Milanom; 17.35 MLADI VIRTUOZI: Violončelo; 17.55
NAŠA PESEM '82: Trboveljski in ptujski pevci; 18 25 SEVERNO PRIMORSKI
OBZORNIK; 18 40 MOSTOVI; 19.10 RISANKA; 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN
RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.57
PROPAGANDNA ODAJA; 20.00 FILM TEDNA: NEPOROČENA ŽENSKA, ameri-
ški film; 21 00 V ZNAMENJU
Oddajniki II. tv mreže:
15,55 ARABELA, češkoslovaška otroška nadaljevanka; 16.25 NOGOMET -
REPREZENTANCA JUGOSLAVIJE : SELEKCIJA NOVINARJEV; 18.15 KULTURA
GOVORA; 1845 GLASBA NARODOV: Indija; 19.30 TV DNEVNIK; 20 00
ŠPORTNA SREDA; 22.05 TV DNEVNIK (do 22,25)
(ietrtek, 17. 3.
905 TV V ŠOLI: TV koledar. Radijsko šepetanje v vesolju. Odmor, Kaj je
potrebno za rast. Maksimum in minimum. Poročila; 10 35 TV V ŠOLI: Kemija,
Risanka, Ne razsijDajmo, Poročila, Risanka, Gasilec, Mestece Peručac (do
'2.35); 16.20 ŠOLSKA TV: Poklicno usmerjanje, Gradbeništvo - začetna dela;
Stroji, ki vodijo tovarne; 17.20 POROČILA; 17.25 VESOUE: Vztrajnost spomina,
angleška poljudnoznanstvena serija; 18.25 PODRAVSKI OBZORNIK; 18.40
OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA; 19.10 RISANKA; 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN
RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19 57
PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 TEDNIK; 21.00 Tomaž Svete: KRAU MALHUS,
opera; 21.25 OKAMENELA KULTURA, reportaža iz niza S poti po Indiji; 21.50 V
ZNAMENJU
petek, 18. 3.
855 TV V ŠOLI: TV koledar. Nemščina, Odmor, Zanke-uganke. Glagolica.
Poročila; 10.35 TV V ŠOLI: Zgodovina. Risanka. Zlatibor, Sončna energija.
Risanka. O vidu in sluhu. Vedeži-nevedneži (do 12 35); 16.15 POROČILA; 16.20
SMUČARSKI POLETI, posnetek iz SP v Harrachovu; 17.20 PIHALNI ORKESTRI:
Godba milice; 17.55 ARABELA. češkoslovaška otroška serija; 18 25 OBZOR-
NIK; 18.40 PRED IZBIRO POKLICA: Poklici v vrtnarstvu; 19.10 RISANKA; 19.20
CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19 30 TV DNEV-
NIK; 19.55 VREME; 19 57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20 00 J.Dieti: BOLNIŠ-
NICA NA KONCU MESTA, češkoslovaška nadaljevanka; 21.00 PROPAGANDNA
ODDAJA; 21.05 ZRCALO TEDNA; 21.25 NOČNI KINO: SMRTNI POLJUB, ameri-
ški film; 23.05 POROČILA
Sobota, 19.3.
800 POROČILA; 8.05 ZVERINICE IZ REZIJE: Volk. petelin in botra Lisica; 8 25
PEDENJŽEP. Narodne z Ladkom in Milanom; 8 45 MLADI VIRTUOZI: Violon-
čelo; 9 05 MALI ODRED, otroška nanizanka TV Skopje; 9.35 ARABELA. češko-
slovaška otroška nadaljevanka; 10.05 MALI SVET, otroška serija TV Zagreb;
I '0.35 VESOLJE: Vztrajnost spomina, poljudnoznanstvena serija; 11.35 BISTRE
'*'ODE Sana; 12.00 NAŠI OLIMPIJCI: Vmesni čas-Portret Bojana Knžaja; 12.40
Pariške kulturne diagonale. 2 oddaja; 13.25 poročil>\ (do 13.30).
'455 PJ v NOGOMETU - RADNIČKI : ŽELJEZNIČAR, prenos Beograd, v
Odmoru PROPAGANDNA ODDAJA; 16 55 POROČILA; 17 00 PJ V KOŠARKI;
'8 30 GALAKTIKA, amenška nadaljevanka; 19.15 RISANKA; 19.20 CIK CAK.
'9 24 TV IN RADIO NOCOJ; 19 26 ZRNO DO ZRNA; 19 30 TV DNEVNIK; 19.55
^REME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 LA GAMMICK. kanadski film,
25 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.30 TV TEKA: leto 1958 - 2. del; 22 45
''OROCILA
(Rajniki II. TV mreže:
'7 00 TRIJE ČAROBNI PSI. posnetek predstave gledališča Boško Buha iz
Beograda; 18 00 TV DRAMA, ponovitev. 19 00 LJUDSKA USTVARJALNOST;
'9 30 TV DNEVNIK; 20.00 ZABAVA VAS UUPKA DIMITROVSKA-KALOGJERA;
20	30 POEZIJA Slobodan Pavičevič; 21 05 POROČILA. 21 10 ČLOVEK IN ČAS,
<tekumentarna oddaja, 21 40 ŠPORTNA SOBOTA; 22 00 ZADNJI VIRI, doku-
"lentarna glasbena oddaja (do 23 00)
četrtek, 10. 3.: 8.00 Poročila. 8.05 iz sveta glasbe (vnnes ob 9.00
Poročila). 10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 15.45 Zabavni glo-
bus, 16.00 Kronika, 16.15 Čestitke in pozdravi, 16 30 V živo, 18 00 Zaklju-
ček sporeda.
petek, 11. 3.: 8 00 Poročila. 8.05 Petkov mozaik (vmes ob 9.00 Poro-
čila), 9 30 Žveplometer. 10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila. 16 00
Poročila, 16 05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika,
17.15 Mladi mladim, 18.00 Zaključek sporeda
sobota, 12. 3.: 8 00 Poročila, 8 05 Dopoldne z vami. 8.35 Koledar
prireditev, 9.00 Poročila. 9.05 Za gospodinje, 9.35 Filmski sprehodi, 10.00
Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 15.45 Športna sobota, 16.00 Poročila,
16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavnih melo-
dij, 17.30 Kulturni feljton, 17.45 Zabavni globus, 18 00 Zaključek sporeda.
nedeua, 13. 3.: 10.00 Poročila, 10.10 Obvestila, 10.30 Predstavljamo
vam,-10 45 Onkraj srebrne črte, 1100 Žveplometer, 11 30 Kmetijska
oddaja, 12.00 Čestitke in pozdravi, 13.00 Poročila, 13.05 Zabavni globus,
13.15 Literarna oddaja, 13.30 Iz domačih logov, 1400 Zaključek sporeda
ponedeljek, 14. 3.: 8 00 Poročila, 8.05 Športno dopoldne (vmes ob
9.00 Poročila). 10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila,
16.05 čestitke in pozdravi. 16 30 Reportaža, 16 45 Zabavni globus, 17 00
Kronika, 17 15 Lestvica narodnozabavnih melodij, 17.30 Športni pregled,
17.45 Nove plošče, 18.00 Zaključek sporeda.
torek, 15. 3.: 8 00 Poročila, 8 05 Strokovnjak svetuje (vnnes ob 9.00
Poročila), 9.30 Esperanto, 10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 16 00
Poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 16.30 Iz delovnih organizacij, 16.45
Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva resne glasbe. 17.45 Od-
mevi, 18.00 Zaključek sporeda.
sreda, 16. 3.: 8.00 Poročila. 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00
Poročila). 9 30 Koledar prireditev, 10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obve-
stila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16 30 Iz krajevnih skupno-
sti. 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Glasbene vzporednice,
16 30 Aktualno, 17.45 Iz zakladnice zborovske glasbe, 18.00 Zaključek
sporeda.
Celje
Rojenih je bilo 53 dečkov in 42
deklic.
Šmarje pri Jelšah
Rodila sta se 2 dečka in 2 de-
klici.
Celje
Poročilo se je 9 parpv, od teh:
ZUPANC Robert in CILENSEK
Valerija, oba iz Celja, KOSTANJ-
SEK Marjan iz Celja in SKRI-
NJAR Aleksandra iz Maribora.
Laško - krajevni urad Radeče
Poročili so se: NOVINA Milan
in CIKVAR Zorislava oba iz Ra-
deč, CRETNIK Bojan iz Žalca in
COT Marjana iz Goreljc pri Rade-
čah.
Šmarje
Poročil se je en par.
Celje
Umrli so: ŠPILJAK Marija, 84,
Celje, BEC Franc, 76, Kompole,
FRICA Cecilija, 80, Maribor, ME-
DVED Marija, 85, Dobriša vas,
FEDERNSBERG Štefanija, 57,
Lepa njiva, PESJAK Friderika,
39, Preloge, UMEK Ivana, 67,
Krško, MIRT Ivan, 64, Celje, MA-
Na pohodu
Arihova peč
50 članov planinske sekci-
je Avto Celje se je v nedeljo
na avstrijskem Koroškem
udeležilo petega pohoda na
Arihovo peč. Pohod so orga-
nizirali Slovenska športna
zveza, Slovensko prosvetno
društvo Rož v Šentjakobu v
Rožu in Slovensko planin-
sko društvo iz Celovca, s ka-
terim planinci Avta Celje že
dlje časa uspešno sodelujejo.
Pohod je bil dobro organi-
ziran, gostitelji pa so sloven-
ske planince toplo in prisrč-
no sprejeli.	J Y.
CEK Karel, 62. Reka - Laško,
SENTJURC Srečko Miroslav, 45,
Rimske toplice, SPEGEL Ivan,
79, Strmec nad Dobrno, LE-
SKOVSEK Anton, 74, Celje,
BREZNIK Dragica, 85, Celje,
KOTAR Anton, 58, Celje, VE-
BER Jakob, 62, JaKob, Šentjur,
TRUPEJ Frančiška, 83, Verače,
KLEMENC Zofija, 63, Skomarje,
OGRIZEK Leopold, 56. Cača
vas, K02ELJ Ivana, 78, Dobrte-
ša vas, BRECKO Mihael, 67,
Šentjur pri Celju, GORISEK Ma-
rija, 67, Rogaška Slatina, LESEK
Martin, 71, Laško, VIVOD Aloj-
zij, 76, Rimske toplice, KOVA-
CIC Ivan, 71, Prebold, DOLAR
Ivan, 72, Dobrišpa vas, KRALJ
Anton, 83. Celje, KOROŠEC An-
gela, 71, Celje.
Laško - Krajevni urad Radeče
Umrli so: KARLOVSEK Roza-
lija, Jelovo, STRNIŠA Marija,
Stari dvor, MIKULCiC Damjan,
Radeče, BRV AR Terezija, Sirje,
STRNAD Marija, Močilno.
Šmarje
Umrli so: ARZENSEK Matil-
da, 80, Vinski vrh pri Šmarju,
ANDERLIČ Srečko, 30, Kristan
vrh, ANDERLIČ Jožef, 25, Ro-
ginska gorca, VINDIS Peter, 25,
Kristan vrh, PELKO Leopold,
84, Jerčin.
Zdravstveni dom
Dežurstvo med tednom: po-
možni zdravnik od 14. do 20. ure,
glavni zdravnik od 15. ure do na-
slednjega dne do 6. ure zjutraj.
Ob nedeljah je dežurstvo od 12.
ure do naslednjega dne do 6. ure,
ob praznikih pa od 6. ure do na-
slednjega dne do 7. ure.
Lekarne Celje
Neprekinjeno dežurstvo ima
Lekarna Center v Stanetovi ulici
13 a Celje.
Trgovine
v tromesečju februar-april je
dežurna samopostrežba CEN-
TER v Cankarjevi ulici vsak dan,
tudi ob sobotah od 7.30 do 20.
ure.
Poštna hranilnica
Izplačila hranilnih vlog za
Poštno hranilnico in Ljubljansko
banko so na Pošti v Celju tudi v
soboto popoldan od 12. do 18.30
ure in ob nedeljah od 9. do 11.
ure.
24. STRAN - NOVI TEDNIK
10. MAREC 1983
Leteče
uredništvo v
Smilieiu
Ekipa novinarjev novega
tednika in Radia Celje bo
tretje letošnje leteče uredniš-
tvo pripravila v sredo, 16.
marca v Smihelu nad Mozir-
jem. Novinarji bodo ves dan
na terenu med ljudmi ter pri-
pravili obilo zapisov za radio
in Novi tednik, zvečer pa bo
v osnovni šoli še ustni časo-
pis s krajani.
Tu se bodo predstavili tudi
šmihelski pevci ter učenci
osnovne šole s kulturnim
sporedom. 2e sedaj pa pozi-
vamo krajane, naj novinarje
seznanijo z zanimivostmi
kraja in zanimivimi ljudmi.
J. V.
Obadii piici
-	Najhitrejše in najcenejše je informi-
ranje agencije bav-bav.
-	Težava je, da mnogi na položajih
kljub »guganju« ne dobijo vrtoglavice.
-	Če so ljudje v skupnosti zaradi seksa, ]
je to skupinski seks.
-	Samoupravne interesne skupnosti so
mnogokrat le skupnosti brez samouprav-
nega interesa.
-	Z depozitom že pred prestopom meje
čutiš posledice.
-	Službena pot brez depozita je samo
prihranek popotnika. Družba od tega naj-
večkrat nima nič. Mnogokrat pa več
škode kot je vreden depozit.
UdAD
Zlata svatba Jožefe
in Antona Koprivo
v Brdu pri Planini so
prjšnjo soboto (26. 2.) slavi-
li. Zbrali so se Koprivčevi
otroci, vnuki, soro^iki, da
bi skupaj z Antonom in Jo-
žefo utrli solzo sreče in ve-
selja ob njunem zlatem ju-
bileju.
Vnovič sta potrdila svojo
zvestobo v poročni dvorani
skupščine občine Šentjur,
kjer so veliki družini pripra-
vili prijeten sprejem in prav
gotovo se ga bodo vsi-še dol-
go spominjali. Se posebno
srečna ob vsej p)ozomosti sta
bila zlatoporočenca, kmeta
iz srednje velike kmetije,
kjer po svojih močeh še ve-
dno rada priskočita na po-
moč z delom ali nasvetom si-
nu Ediju. Veliko truda sta
vložila Anton in Jožefa v
zemljo in še vedno sta z
vsem srcem navezana nanjo.
Sicer pa sta zlatoporočen-
ca Koprivčeva še čila, čeprav
jima ne prizanašajo bolezni,
ki se pač navadno pojavljajo
z leti. Njemu je 77, njej 71 let.
Na sobotni srečni dogodek
se je zlasti ata spomnil mar-
sikaterega dogodka iz zad-
njega pol stoletja, tako da je
svate neprestano spravljal v
smeh. Tako je obudil tudi
spomin na prvo poroko, ki je
bila sredi februarja v Vrhu
nad Laškim, kjer je bila roje-
na nevesta. Pot iz domačega
Brda do Vrha s konjsko
vprego ni bila tako kratka, še
posebej zato ne, ker je v
snežnem metežu, ki jih je za-
jel skoraj izgubil nevesto.
Vendar pa sta se Anton in
Jožefa čvrsto držala vsa ta
leta. Skupaj sta previharila
viharje, prebrodila težke tre-
nutke in se veselila lepih.
MATEJA PODJED
Ker sem mesno poželjenje moral že zda vnaj totalno
obrzdati, predlagam da ZIS sprejeme nasledno ome-
jitev: vse kar je na dveb - pardon, od pomanjkanja
mesa se mi že blede - torej, vse kar Je na štirih nogah
(krave, svinje, ovce in p^ kokoši), mora ob prestopu
čez hrvaško mejo plačati depozit Le na ta način bodo
raznorazni mešetariji bolj tanko »kaksli*, mi pa
malce bolj debelo.
Na Goiteii še dobra simiica
v dolini se že oznanja pomlad, medtem pa na gorskih
smučiščih smučarji še vedna lahko uživajo v dokaj dobri
smuki. Tako je tudi na Golteh, Kopah, Rogli in drugod. Na
sliki: Pogled na del sedežnice na Medvednjak in kompleks
RTC Golte.	TONE TAVCAR
Utrinki z Rogle
• Prejšnji teden se je na
Rogli zbrala množica novi-
narjev iz vse Jugoslavije. V
četrtek so se pomerili na dr-
žavnem prvenstvu novinar-
jev v smučarskih tekih in ve-
leslalomu. Del časa, ki so ga
preživeli na Rogli, so name-
nili tudi delovnim sreča-
njem, na zabavni prireditvi v
hotelu Dobrava v Zrečah pa
je sodelova. -'i pevec Ivo
Mojzer. Tako kot večina no-
vinarjev je bil tudi on navdu-
šen nad lepotami Rogle »Ze-
lo všeč mi je tukaj. Kraj je
čudovit, mislim pa, da je še
vse premalo znan. Vsak Ju-
goslovan bi moral videti to
lepoto.«
•	Novinarji so pripravili
tudi okroglo mizo o povezo-
vanju turističnih zmogljivo-
sti na Pohorju. Tudi tokrat je
bilo očitno, da njihovi uprav-
Ijalci še niso našli skupnega
jezika. Kakšna pa je Rogla za
sosede, pa upravnik koče na
tri kilometre oddaljenem Pe-
sku Edvard Božič: »Pri nas
je še prav planinska koča.
kakršne na Rogli z novim
hotelom, v okviru katerega
je tudi koča, ni več. Tako tu-
di ni več pravega planinske
ga vzdušja. Center na Rogli
se pri nas pozna pozimi, ko
je gostov manj, ne pa poleti,
ko planincev ne manjka. Ve
liko jih še ceni vzdušje v koči
in domačo hrano. Želim, da
bi na Pesku ostala takšna ko-
ča. Z Roglo bi si želel sodelo-
vanja, saj bi tudi za njihove
hotelske goste lahko bil zani-
miv sprehod in obisk pri naS-
Sodelovanja ni, sliši pa se, da
bi radi prevzeli kočo na P^'
sku.«
•	Na Rogli ne manjka
presenečenj. Prejšnji teden
je bilo mogoče v hotelu kupi'
ti tudi Uniorjeva orodja. PO'
slovodja Petrolove enote ^
Zrečah Franc Jelenko je pO'
vedal: »Pri Petrolu že leto ji^
pol prodajamo Uniorjeve i2'
delke. Dobro gredo v proda-
jo. Na Rogli bomo prodajo
ohranili, če bo zanjo dovolJ
zanimanja. Sicer pa je del"
na zreški črpalki potrdilo, da
je bila tam res potrebna.« .
MILENA B. POKLIC
Lepa frizurca, prima punca!
Neca Faik med dijaki na SPS Celje
Prejšnji ponedeljek je Ne-
ca spet sedla na srednješol-
ski stol. A tokrat kot gostja
mladih Srednje pedagoške
šole v Celju, ki so jo povabi-
li na svoj )(ultumi praznik.
Ljubeznivo se je odzvala
njihovemu vabilu in tako
pridala svoj delež k pestre-
mu kulturnemu maratonu
na šoli. V učilnici, kjer je
prijela za kitaro in sprošče-
no poklepetala z mladimi
kot s svojimi vrstniki, se ^
natrlo toliko mladeži, da je
morala svoj nastop in kle-
pet s čakajočimi na hodni-
ku iranoviti. Prima punca!
Meni pa še vprašanj ni bilo
potrebno posebej postavlja-
ti, ker so to ob tem snidenju
opravili kulturni maraton-
ci sami:
- Povej nam kaj o pev-
skem poklicu.
»To je pravzaprav meni sil-
no ljub »konjiček«, ki se mi
je vsedel v srce. Pela sem
najprej skoraj vse po vrsti in
sodelovala na mnogih festi-
valih, dokler nisem našla
svojega načina in stila
petja.«
-	Kje se iščeš?
»Najprej v tekstu. Ta je va-
žen, pa naj bo romantičen,
baladen ali celo ironičen. Ra-
da imam tekste mladih, še
nepoznanih pesnikov. Pra-
vim si: najprej pesem, potem
glasba. Do sedaj mi je to do-
bro uspevalo.«
-	Precej poješ tudi v sr-
bohrvaškem jeziku. Zakaj?
»Cisto preprosto zato, ker
sem opazila, da me tudi v
drugih repubUkah radi po-
slušajo in kjer so tudi bolj
dovzetni za trdi in ne samo
za country ročk.
- Kaj pravi mama o tvo-
jih laseh?
»Mama? Kaj naj reče! Dol-
go sem bila zgledna punca s
kitami. Se v srednji šoli. Am-
pak nekega dne pač odra-
steš. In se najdeš. Pa četudi z
lasmi kot so moji. Veste, na
kupe pisem dobivam in
mnoga so tako zabavna, da
jih posebej izločim. Marsikaj
preberem tudi na račun svo-
je »frizure«. Zato sem skova-
la pesmico: Lepa frizurca,
prima punca!
Prima! »Vsi ljudje hitijo«,
je na željo mladih tudi zape-
la. In lepo je bilo, da se je
Neca za eno dopoldne usta-
vila tudi na kulturnem mara-
tonu. Da bo še prišla, ni men-
da nihče preslišal.
MATEJA PODJED