svojim ožjim vplivnim območjem ter ekonomski dejavniki v prostorski or­ ganizaciji reške regije, v kateri je 1971. leta živelo 448.330 ljudi, od tega v Istri, ki je dajala le 35 % ustvarjenega dohodka, pa 202.317. Drugi del študije daje predvsem gospodarsko prostorski pregled raz­ voja Istre; podan je prikaz posameznih razvojnih načrtov Istre in analitsko so predstavljene vodilne gospodarske panoge, zlasti ladjedelništvo in turizem. V vseh poglavjih je obilo gradiva, vendar bi lahko m arsikje odpadlo ponav­ ljanje nekaterih splošnih izhodišč in ugotovitev. Ponavljajo se zlasti prikazi položaja, pa tudi fizičnega okolja in družbeno-ekonomskih dejavnikov. Skopo so predstavljeni problemi posameznih središč in naselij na sploh. Zlasti sled­ nje bi bilo koristno glede na razvojne razlike in inovacije v sami Istri. Razvojne možnosti so prezentirane v tretjem delu. Prikazane so mož­ nosti industrijskega in turističnega razvoja v južni in jugovzhodni Istri, tu­ rizma v zahodni Istri ter km etijstva in industrije v notranji Istri. Pri tem pa moti, da v vsej študiji skorajda ničesar ne zasledimo o problemih km e­ tijstva, ki je eksistenčnega pomena za notranjo Istro in je hkrati pomembno za urejanje okolja. Istrsko km etijstvo bi tudi moralo zagotoviti večino hrane za vedno večje število turistov v Istri. Za nadaljnji razvoj Istre in še posebej notranje Istre bi bil zelo po­ memben predor pod Učko s cestnim omrežjem, ki bi na osnovno cesto Reka—Koper—Trst vezalo vsa druga urbana središča Istre. Predor bi po­ spešil razvoj prometa, industrije, povečal zaposlenost in proizvodnjo in zmanjšal prevozne stroške; ob sami cesti pa bi se naselile številne gospodar­ ske dejavnosti. Za geografe je študija še zlasti koristna zato, ker je na številnih pri­ merih prikazana tudi m etodologija računov vrednosti posameznih ekonom­ skih dejavnikov. Poleg tega pa je celotno gradivo predstavljeno sistematično in nazorno s številnim i tabelami in kartogrami. Mirko Pak A. Škoric, G. Filipovski, M. Čirič, K lasifikacija tala Jugoslavije, Zagreb 1973, str. 63. Ob desetletnici »Klasifikacije zem ljišta Jugoslavije«, ki so jo pripravili N ejgebauer in sodelavci 1963. leta, smo dobili novo klasifikacijo, ki raz­ vršča prsti v naši državi. Nova dognanja, izkušnje in spoznanja, ki so se nakopičila pri prouče­ vanju prsti v tem desetletju so zahtevala revizijo k lasifikacije iz leta 1963. Glede na to je bila osnovana v okviru V. kom isije Jugoslavenskog društva za proučavanje zem ljišta (JDPZ) posebna skupina za klasifikacijo prsti. Spodbudo za pripravo in izdelavo nove k lasifikacije so dale tudi priprave ža izdelavo pedološke karte sveta v merilu 1 : 1,000.000. To nalogo je pre­ vzela mednarodna organizacija za prehrano in km etijstvo (FAO) in pova­ bila k sodelovanju tudi nacionalna strokovna društva. Tako je bila pri JDPZ osnovana posebna delovna skupina za delo na tej karti. K razčiščevanju problemov v zvezi z novo klasifikacijo so prispevale diskusije na raznih strokovnih sestankih in zborovanjih ter kongresih. Kot rezultat vsega tega je bila izdelana klasifikacija prsti, ki so jo sprejeli na sestanku V. kom isije društva v aprilu 1973. leta in, ki je sedaj pred nami. Ob tem so sprejeli tudi priporočilo, da naj se ta klasifikacija uporablja v pedološki praksi. Na večino klasifikacij prsti po svetu in tudi pri nas je im ela velik vpliv ameriška klasifikacija. Ta vpliv se še zlasti močno čuti v predlogu legende za pedološko karto, ki jo pripravlja organizacija za km etijstvo in prehrano. Pri am eriški k lasifikaciji gre za nov pristop k pedotaksonomiji. Genetski moment, ki je bil v starejših klasifikacijah močno navzoč, tu stopi v ozadje. Pri izbiri kriterijev za klasifikacijo prsti se težišče prestavi na to, kar v danem trenutku obstaja v profilu prsti v vidni in izmerljivi obliki. Na ta načela se je v precejšnji meri naslonila tudi naša nova klasifikacija prsti. Poleg teh načel so v našo klasifikacijo sprejeli še idejo o točnem dolo­ čanju in označevanju horizontov prsti in posameznih taksonov. To je omogočilo kvantifikacijo m nogih pojavov, ki so bili doslej le kvalitativno opredeljeni. Po­ m em bno je tudi u v e lja v lja n je diagnostičnih horizontov, ki im ajo p ri dolo­ čan ju p rsti velik pomen. V k lasifikac ijo je b ila sp re je ta tud i id e ja o novih im enih prsti. Ta im ena so skovanke iz o k ra jšav la tinsk ih in gršk ih besed, k i označu jejo glavne lastnosti p rsti. Ta id e ja je ko ris tn a zlasti zato, k e r omogoča upo raba enotnih im en te r laž je in boljše m ednarodno sporazum e­ vanje. Tako sedaj lahko poleg naših starih imen uporabljam o nova kot sinonime, zlasti tista, za k a te re sm atram o, da bodo sp re jem ljiv a za naše razm ere. B ralcu kn již ice o k la sifik ac iji p rsti so zelo dobrodošla tud i p rv a po­ g lav ja, ki ob ravnavajo izkušn je , k i so jih zbrali pri uporab i p re jšn je k lasifi­ kacije . P riobčene so tud i razvo jne tendence na področju k lasifik ac ije p rsti in n ek a te ra v p raša n ja o rev iz iji naše k lasifikac ije . Po teh uvodnih poglavjih slede definicije in označbe za horizonte in podhorizonte. Z adnja pog lav ja za jem ajo število in defin ic ije posam eznih si­ stem atsk ih enot od n a jv iš jih do na jn iž jih . Na koncu je dodan še tab e la rn i preg led k la sifik ac ije prsti. Ta k las ifik ac ija b rez dvom a kaže velik nap red ek na področju te rm ino ­ logije in pedotaksonom ije, saj strem i k ja snejšem u in enotnejšem u sistem u in term inologiji. Za nas geografe je pom em bna, k e r jo bomo z nekaterim i prilagoditvam i lahko u p o rab lja li p ri našem delu. O dprto pa o sta ja v p rašan je term inologije in k la sifik ac ije p rs ti izven Jugoslav ije in to zlasti p ri o b rav ­ n av an ju reg ionalne geografije tu jih dežel. F. L ovrenčak Zbornik IX. kongresa geografa Jugoslavije u Bosni i Hercegovini od 24. do 30. 9. 1972. Izdalo Geografsko društvo BiH, Sarajevo 1974. S p rece jšn jo zam udo, k i jo je povzročilo zb ira n je sredstev , je izšel k a r 571 s tran i obsegajoč Zbornik refera tov z zadn jega kongresa jugoslovanskih geografov v S arajevu . V 51 poročilih je p red stav ljen o bogato gradivo z vseh področij geografije, veliko prispevkov pa p rin aša n a jn o v e jša geografska dognan ja ali za posam ezna obm očja rep u b lik ali za vso Jugoslavijo . K art in kartog ram ov je p reko 70. Šibka s tran Zbornika pa so napake v tekstih , še posebej v p isan ju term inov in im en, p ri čem er ni veliko raz lik glede na jezik . Tudi narobe o b rn jen e slike in zam enjane k a r te najdem o, na p rim er tr i k a r te iz M edvedove š tu d ije so m ed Belčevo razpravo. P rv i del Zbornika je nam enjen poročilu o delu Zveze geografskih in šti­ tuc ij Jugoslavije , finančnem poslovanju zveze, s ta tu tu zveze in končni re ­ soluciji zborovanja. Ves ostali del Z born ika pa je razd e ljen na šest vse­ binsko bolj a li m anj enotn ih poglavij, v k a te r ih so re fe ra ti razd eljen i tako, kot so b ili p reb ran i na kongresu po sekcijah . V drugem pog lav ju je n a jp re j pe t refera tov , k i so b ili p reb ran i na p lenarnem zasedanju . So predvsem s pod ročja geografskega izobraževan ja in so pretežno teo re tičnega značaja . S. Ilešič poroča o geografsk ih aspektih zaščite okolja , J. Roglič o splošnih aspek tih v šolski geografiji, V. D ju rič o geografiji in znanstveno-tehnološk i revoluciji, V. D ju ričkov ič o vlogi geo­ grafije p ri vzgoji m ladih za m edsebojno razum evanje in M. Bajič o dejav­ nik ih posodob ljan ja in m odern izac ije pouka geografije. V glavnem vsi re ­ fe ra ti ob ravnavajo izredno široke problem e, k i j ih zato tud i ne obdelajo podrobneje, temveč jih le nakažejo, kot na prim er D juričev članek. S temi m aloštevilnim i in od k o n k re tn ih problem ov odm aknjen im i razpravam i pa je vsekakor preskopo o d p rav ljen a p rob lem atika geografije p ri izobraževanju . T re tje pog lav je p rin aša re fe ra te s pod ročja fizične geografije. T. Raki- čevič govori na splošno o p redm etu fizične geografije in na dolgo našteva n jen e naloge, ozirom a možnosti. Mnogo bolj ko n k re ten je izredno dober preg led problem ov raz iskovan ja k ra sa v S loveniji s k ra tk im i p rikaz i g lav­ nih prak tičn ih problem ov, ki ga je napisal P. Habič. I. Gams podaja v dveh referatih najp re j soliden pregled erozijskih in korozijskih oblik podtalnega k rasa in genezo teh oblik in nato predstavi ekološke problem e vrtač. O