List 30. m v • lecaj LIV. i i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača 40 v r. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo po leto se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr.. za dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani 24. julija 1896. ■i* t Politiški oddelek. € š* Nemec ne bode naš gospod. Vsi narodni boji, ki se bijejo v Avstriji, pa tudi v Nemčiji, izvirajo od tod, da hočejo biti Nemci ali Italijani gospodje Slovanov. Tudi na Poznanjskem gre to. za da Nemec hoče biti ne le Slovanu gospod, temveč bi ga najrajši kar zadavil. Na Češkem, Moravském, Šleziii, * 1 J * y : r » J . y > v # Tagesposti" je neki berolinski dopisnik priobčil na Štajerskem in Koroškem povsod hočejo Nemci gospo- kaj oster článek zoper pruske Poljake, ki se nočejo kar dovati nad Slovani in deloma tudi gospodujejo. Treba je, ponemčiti. Predrzni nemški dopisnik je seveda stvar tako da Slovani na to dado primeren odgovor. Odslej bodi zasukal, kakor bi Nemci bili pred Poljaki v nevarnosti, povsod naše geslo, da Nemec ne sme biti naš gospod. ne pa ravno narobe. Storil je ravno tako, kakor delajo Graška „Tagespost" najbrž na to pomislila ni, kako koroški in štajerski Nemci, ki vedno kriče, da so zati- nevarno geslo je razvila zase. Slovani gotovo nimamo po rani, dočim Slovence zatirajo Nemci- Vzhodne polnoma mrzle krvi in bodemo na taka izzivanja utegnili pruske pokrajine so bile nekdaj vse slovanské pokrajine dati primeren odgovor. Koliko Nemcev je naseljenih po in če dandanes niso, je to pač le delo nemške okrutnosti, slovanskih krajih in vsi ti ljudje hočejo nekako gospodo Posebno se je znosil dopisnik nad dvema poljskima vati. Kaj če se Slovani zjedinijo in začno proti njim po duhovnikoma. Jeden mu ne ugaja, ker je otrokom v šoli stopati po geslu „Svoji k svojim. naj priporočal, nekoga grajal poljski molijo „Očenaš « šoli drugi pa i da mu je pisal nemško pismo v neki stvari in ga opominjal naj ne zataji poljščine Seveda nemški geslo Posebno pa na Koroškem in Štajerskem bodo Nemci ako do zadnje slovenske koče prodre imeli veliko škodo da Nemec ne sme biti naš gospod. Ne le da bodo stvar tako zasukal kot list in resnicoljubnost, bode pač vedel, da tu gre le za Poljake šio za nemške otroke mnogi prevzetni nemški trgovci in obrtniki ob zaslužek dotični prosilec bil Nemec. Kdor pa pozna nemško temveč tudi po uradih se bode moralo marsikaj premeniti » Nikdar ne smemo pozabiti da so Seveda ni Nemcem prav » da poljska duhovščina noče bili slovenski in velik deželi nekdaj del njiju krajev potujčila pospeševati ponemčevanja Sicer pa dopisnik sam ne veruje da se Nemci nemška gospodstvaželjnost. Seveda kar je že ponemče- tega Slovenci več ne moremo in nočemo Nemcem nega tako popoljčevali, ker bi sicer gotovo ne svetoval, da naj odtrgovati, kajti raznarodovanje ni naš namen, tem od-se pridno v te pokrajine naseljujejo Nemci, ker s tem ločneje pa hočemo braniti one kraje, katerih še dosedaj spravijo svojo narodnost v nevarnost. To naudušenje za mogla potujčiti tuja sila Tukaj pa potrebno » da nemške naseljevanje kaže, da bi Nemci radi Poljake iztirali postavimo mejo, kjer se ima nehati nemško gospodstvo, njih lastne zemlje. Dopisnik izraža željo, da bi se do- Če bode Nemec hotel poseči čez to mejo, pa mi odločno volili novi krediti za naseljevanje Nemcev v vzhodnih pruskih pokrajinah, ker bode v ta namen dovoljenih 100 milijonov mark kmalu porabljenih. Koncem pa kliče, da zakličimo da Nemec ne sme biti naš gospod mnogih krajih na Slovenskem vladajo zlasti v mestih Nemci nad Slovenci Tako imajo v Celju î Mari Poljak ne sme biti naš gospod ! Posebno poslednji stávek boru, Ptuju, Radgoni in v več drugih krajih nemške ob je jako nepreviden od avstrijskega nemškega lista strijski Slovani ga utegnejo porabiti v smislu ne sme biti naš gospod vraštvo do Slovanov, Av činske zastope, dasi v teh krajih nikakor ne prevladujejo da Nemec Nemci, temveč se s tem vzdržujejo » da Če bodo Nemci kazali tako so- nekateri narodno še nezavedni domaćini podpirajo Tudi tukaj je kakor ga kaže omenjeni dopisnik, potrebno, da domače prebivalstvo vzbudimo in mu dobro bode tudi potrebno, da se te geslo uresniči. razložimo, da žanje ni častno da se dajo vladati od 292 tujca. Polagoma bode tudi še veliko ljudij prišlo do pre- ni bilo še le treba „Kranjcev". pričanja, da ni častno, da se dajo od Nemcev gospodariti odkar liberalni listi šuntaio ljudi, se je zavolj pridig po nekaterih krajih urinil m tudi tukaj pride do popolne veljave geslo, katero mora veljati za vse Slovence, Nemec ne sme biti naš gospod ! prepir Dalje je g. dr rekel, da se na shodih slo- vensko-klerikalne stranke" v gospodarskih govorih rabijo krivi zakljucki. Kdo pa g dohtarja „poučuje", o naših shodih? Kdo drugi, kakor liberalni listi, ki glede naših shodov zavijajo ter se lažejo, kar se le da. Dokler g. dohtar crpa svojo modrost Politični pregled. iz teh listov, ostane na krivih putih. Tudi nikjer še ni zapi- Za koga so plavali psi ? sano, da nacijonalna stranka z dr Kakor piše celovški zadevah nezmotljiva vred v gospodarskih r> Mir" bili so liberalno-nacijonalni Nemci napravili dne 5. ma- Rinaldini je odšel na šesttedenski dopust. Govori se, lega srpana veliko veselico v Gorice ob Verbskem jezeru, da potem pojde v pokoj in v Trst pride za namestnika mož, Čisti dobiček so namenili za „Siidmark" in za otroški vrtec ki bode pravičneji Slovanom. To bi bila jako vesela novica, a nemškega šulferajna v Velikovcu Da so přivábili tudi take mi jako dvomimo, da bi se obistinila. Že večkrat se je govo-ljudi, katerim je „Siidmark" in otroški vrtec deveta briga, rilo, da pojde Rinaldini, a vselej se je pokazalo, da so to bile katerim temveč gre le za „hetz" in kratki čas, so priredili raz- želje primorskih Slovaoov. Na Dunaju je še nedavno imel novrstne zabave Res je zbralo zelo veliko ljudstva Kot jedna Rinaldini popolno zaupanje odlocilnih krogov. Govori se, da Eii- nosti". Nam bi se pač čudno zdelo, da bi vitez Rinaldini sedaj glavnih točk je biio naznanjeno, da bode plavali psi po jezeru. s mu je stališče omajal Spinčićev govor pri občnem zboru Kateri pride prvi na cilj, dobi srebrn zvonec itd. Vršilo se tako in pri tem so se dobro zabavali navzoči celovški pur- šel zaradi jednega govora, ko se je znal obdržati še vzlic to garji kakor tudi, ko so gledali skakajoče „turnarje", so likim govorom proti njemu celo v državnem zboru. Vsekako nastopili kakor zamurci in divjaki iz Afrike. Nehote pa mo- se bode skušal še tako dolgo obdržati, da bode vodil nove vo-ramo vprašati: za koga so plavali psi, komu na korist je litve za mestni zbor oziroma deželni zbor v Trstu Rinaldini bila prirejena vsa slavnost, za katero so že po vseh listih. Reklo se je, da za otroški vrtec v Velikovcu dolgo prej bobnali dobro ve, da je za Italijani velicega pomena, da jih še on vodi. in nemški listi so vabili na veselico, pišoč, Shod štajerskih Nemcev. Minolo nedeljo je bil da kdor pride, v Gradcu shod štajerskih zaupnikov liberalne stranke. Sešli podpira s tem imenovani vrtec in vse nemštvo, katero je v so se bili največ Županje. Govorili so veliko, a sklenili niso Velikovcu meuda že v nevarnosti in katero naj zato varuje ničesa. Pokazalo se je, da glede protisemitizma in klerikalizma oni vrtec. Kako izpolnuje vrtec to nalogo? Resnica je, da v niso jedini in da se jedinost tudi več napraviti ne da. Dolenje- vrtec zahaja le okrog 20 otrok; med njimi pa so večinoma štajerski nemški župani so slikali nevarnost, ki preti od Slo-otroci znanih velikovških nemško nacijonalnih magnatov na vencev nemškim mestom na Dolenjem Štajerskem Za njih ič, ak, ek itd ! Za te torej se je toliko tožilo in zdi- govore se pač nikdo dosti změnil ni. Ta shod je najboljše po- hovalo po nemških listih Za te so nabírali nemške „marke" kazal razkol mej liberalci in da nima več v deželi prave za- čelo v rajhu, za te se skubijo „bidere" purgarji in Miheljni slombe. Celo možje, ki so liberalni zaupniki, zabavljajo zoper po vseh nemških krajih za itak redke novčiće. Da velikovški žide in ne morejo spoznati, čemu bi morali vedno zabavljati nemško nacijionalni veljaki, hišni posestniki itd morejo pošiljati zoper duhovšcino. Prihodnje đeželnozborske volitve najbrž posvoje otroke v otroški vrtec (da jih ne moti otroško vpitje in polnoma pometo z liberalno stranko na Štajerskem. jok, ko kujejo nove náčrte zoper Slovence) zato morajo že Kreta. Nada, da se skoro dožene mir na Kreti, plavati psički po Vrbskem jezeru ! To je vendar dosti zanimivo vedno bolj gineva Kristjaaski poslanci so predložili spomenico, in vredno, da se enkrat přibije in pokaže, kako dobro znajo v kateri zahtevajo izvršitev reform Turška vlada ni naklonjena nekateri za se izkoriščati tisti veliko navdušenje za — nemško uvedbi reform in mohamedanci krečanski ji naravnost naspro- stvar! Pravi „humbug„ ! Pribiti moramo od priliki še ne- tuj ej o Turški vojaki, so, kakor znano, sami mohamedanci, kaj druzega. Listi poročajo, da pri veselici na Gorici svirala mesto, da bi skušali napraviti mir mej razdraženim ljudstvom, vojšaka godba. Ravnotako je svirala prej pri slavnosti ob ropajo požigajo in more kristjane. Vojaški guverner pusti to. Beljaku, kjer so beljaški Nemci s kresovanjem kazali svoje Civilni guverner Berovič je spoznal to veliko napako vojaštva nasprotstvo proti Slovencem in svoje navdušenje za „ raj h " na Kreti. Přišel je navskriž z vojaškim guvernerjem vsled prepevajoČ „Wacht am Rhein", t. j. pesem ki je če smo tega in se pritožil proti njemu pri turški vladi. Ta je pa na- prav poučeni, v Avstriji prepovedana Svoj čas je c. kr. vo- klonjena vojakom in ne ve se, če bo kaj ukrenila. Velevlasti jaška godba svirala tudi pri tištim slovečem celovškem „par- vedno priganjajo turško vlado, da kaj 9tori za mir. Ta seveda teitag"-u in pri mnogih drugih shodih in ^eselicah, so imele čisto strankarsk, političen značaj, da izzivajo Slovence in dre- se ne briga za opomine, ker ve, da se ji ne more ničesar gajo Nemce v boj proti nam Da zgoditi. Kratko, položaj se je zopet zelo poostril in ne ve se bila c. kr. vojaška kaj pride. godba svirala kedaj na kaki slovenski slavnosti, če tudi čisto patrijotični in cesarski, tega še nismo doživeli. Radovedni smo, ali bi se tudi nam tako postreglo kakor Nemcem, ko bi danes Vedno ali jutri želeli imeti za kako slavnost vojaško godbo! se zatrjuje, in le tako je tudi prav, da mora c. kr. vojaštvo ^^iir Oft ftdbefiMf&đfe «fcáfeífc áfeíliál» flift řÝuf^. ÍÝI -'Ýi rf^ ^ ."i^^tt -'Ý; ."t: -'Ý"-.rř^ »Ý: »"t^ít rí: rř; rř; /íuý; -i^tt^fe M: Obrtnija. stati nad strankami, torej tudi c. kr. vojaška godba. Upravičena je zato naša zahteva, da ostani vselej nad všemi stran- Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. kami, da ne služi jednostransko ali za nobeno ! ali oni. Ali za vse, Javne seje dne 17. julija so se pod pred- sedstvom zborničnega predsednika Ivana Perdana in Dr. Lemisch, jeden glavnih voditeljev nemških naci- ob navzočnosti vladnega zastopnika c. kr. deželno- jonalcev na Koroškem, je besedičil na shodu v Mostiču Prej vladnega svetnika dr. pl. Riilinga udeležili nastopni so živeli na Koroškem Slovenci in Nemci mirno vkup ; bile so zbornični svetniki: Ivan Baumgartner, Oroslav Do- malone samo nemške šole, nemške pridige potem šele so lenec, Franc Hren, Anton Klein, Janko Kersnik, Josip prišli kranjski in drugi aposteljni so přinesli nemir v de- Kušar, Alojzij Lenček, Karl Luckmann, Tom. Pavšler, želo Gospo dohtar, s tem ste se pa pošteno vrezali ! Josip Rebek, Avgust Skaberne, Franc Ksav. Souvan, Pridigalo se je v slovenskih farah od nekdaj slovenski: „za to Feliks Stare, Valentin Sušnik in Jernej Zitnik. *93 Zbornični predsednik otvori sejo in připomni Direktno zalaganje vojske so zahtevali mali obrtniki da sta zbornična svetnika Vaso Petričić in Filip Su- in se sedaj že tudi zares uvaja. Za letošnje leto je vojaška pančič svojo odsotnost opravičila z boleznijo zbor uprava od malih obrtnikov prevzela raznih predmetov za nični svetniki Ivan Dogan, Robert Drasch, Franc Koll- 367.500 gld. Oglasilo se je mnogo ponudnikov, a so jih nad mann Franc Omersa in Karol Pollak pa z neodlož- 7000 zavrnili, ker sami obrta ne izvršujejo. Posebno zelo se ljivimi opravki udeležuje tega zalaganja posebno malo pa Gorenja Overovateljema zapisnika današnje seje se ime- Avstrija. Lani je bilo z Gorenjega Avstrijskega poslanih šest nujeta zbornična svetnika Janko Kersnika in Karol čevljev, pa še tišti so se zavrnili. Luckmann. « Zapisnik zadnje seje se odobri. Zbornični predsednik naznani, da je zbor nično predsedstvo, ko je dne 19. maja t. 1. preminol .............ïîÊË!ÊËÊÊ.11 Nj. c. in kr. visokost presvitli gosp. nadvojvoda Karl Ludovik, prosilo c. kr. deželno predsedstvo, da naj sporoci c. in kr. apostolskemu Veličanstvu m c. in kr. visokostt presvitli gospej nadvojvodinji Ma riji Tereziji najglobokeje sočutje in najiskreneje so žalje zbornice povodom velike nenadomestne izgube da se tat ki je zadela c. in kr. apostolsko Veličanstvo m Najvišjo cesarsko hišo in kr. visokost presvitlo gospo nadvojvodinjo Marijo Terezi jo in vse prebi val-stvo s smrtjo visokega pokojnika, pokrovitelja c. kr. avstrijskega trgovinskega muzeja, pokroviteljevega na-mestnika družbe Rudečega križa, ki je bil vedno velik pospeševatelj umetnostij in znanostij, industrije, trgo obrta ter človeknljubnih in dobrodelnih zavodov Na to došla sta od c. kr. deželnega predsedstva vprašali zastopnika novomeške podružnice, kako nastopna dopisa in kr. apostolsko Veličanstvo naj se poselski red prenaredi je na Naj višje znanje sporočeno izjavo po- voriti Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske « (Konec.) Kmetijska podružnica novomeška želi vine po vinogradih strožje kaznovale. Tajnik Pire pojasni, da morajo skrbeti občine za m + , . 0 M J varnost poljščine. Ista podružnica predlaga: Poselski red naj se se-danjim razmeram primerno prenaredi. Tajnik Pire pravi, da se vedno in vedno ponavlja zahteva po prenaredbi poselskega reda. Vendar ko in v čem nam težko vedel odgo- vodom bridkega žalostnega dogodka v Najvišji rodbini z najiskrenejo zahvalo najmilostneje sprejeti bla- gospa Podružnica novomeška naj torej prav temeljito govolilo c. in kr. visokost presvitla pretresa to vprašanje ter naj za prihodnji občni konkretne predloge stavi. zbor nadvojvodinja Marija Terezija je blagovolila izraz so Podružnica planinska želi, da bi se zatiranje hroščev žalja povodom smrti Svojega gospoda soproga ginje- splošno in strogo vršilo nega srca na znanje vzeti in mi je po Svoj V1SJ1 dvornici grofici Schônfeld naročila, da častitemu pred sedstvu sporočim Njeno najiskrenejšo zahvalo". Zbornica vzame ta naznanila stoje na znanje. Zbornični predsednik nadalje naznani da je Stotnik Kump stavi resolucijo: „Zatiranje krtov naj sé popolnoma zabrani". Obvelja. . Kmetijska podružnica poljanska Dolina stavi predlog : „Lovski zakon naj se vsaj toliko popravi, da bode vdova prerano umrlega obratnega ravnatelja Teodora na svojem zemljišču smel vsak streljati"; Scala, gospa Mina Scala, izrekla zbornici za- hvalo za sočutje ob bridkem udarcu, ki jo je zadel in za priznanje, katero je zbornica izrazila pokojniku za zasluge za deželo Kranjsko Ker niti lansko leto sklenjeni zakon še ni potrjen, se preide o tem predlogu na dnevni red. Ista podružnica predlaga: Na merodajnem mestu Konečno naznani zbornični predsednik nastopno naj bi se vplivalo na to » da se za Poljansko dolino pismo novega c. kr. obratnega ravnatelja c. kr. drž. nastanil živinozdravnik ali da bi vsaj živinozdravnik hodil železnic gosp. Ludovika Proskeja v Beljaku: „Od. Nj. prevzvišenosti gospoda c. kr. železniškega ministra z ukazom z dne 1. maja 1896, št 717/ž.m., imenovan predstojnikom c. kr. železniškega obratnega ravna- da vsak teden v Poljane. Vsprejeto. Podružnica ćrnomaljska predlaga: Voznina za umetna teljstva v Beljaku, usojam se uljudno sporočiti sem z današnjim dnem nastopil službo in se usojam že tako sklenila znižati voznino za umetna gnojila izraziti zagotovilo, da bom o vseh na me stavljenih željah najnatančneje in najblagohotneje razpravljal". Zbornično predsedstvo je primerno odgovorilo na to pismo in pristavilo zagotovilo, da bo zbornica zmirom gnojila naj bi se znižala. Tajnik Pire pojasni, da so železnična ravnateljstva ako se 5000 kg gnojila skupaj naroči. Vipavska podružnica predlaga: „Ker je umnemu vinorejcu treba vedeti, katera na to gledala, da bo gosp. c. kr. obratnega ravnatelja zemlja je za to, katera za ono vrsto trte primerna po svojih najboljših močeh podpirala, in kadar bo na bi se trtorejcem zemlja brezplačno analizovala". tem, da se bo v kaki zadevi obrnil na njo. Zbornica je vzela ta naznanila na znanje. j naj (Dalj sledi.) Vodja Povše pove, da misli ministerstvo poslati na nekatere kraje priprave, s katerimi bode možno umnejšim kmetovalcem zemljo analizovati. Obrtnijske raznoterosti. Dober jesih se napravi, če se vzame liter vode, liter vina ali pa jabolčnika in skupaj zmeša ter 90 g svežega kruha notri vrže in postavi na kak gorek kraj kacih osem dnij. Potem se precedi jesih skozi robec v kako posodo. Krška podružnica želi i da se prošnje za brez obrestno posojilo hitreje reševale. Posojilo naj bi se dalo še predno se vinograd zasadi. i Dr. Romih > ki ta predlog priporoča » pravi da se potřebuje za novo zasadite v jednega hektara 1000 gld 294 Vseh Vinogradov na Kranjskem je pa blizu 11.000 ha. Ako bode dežela dajala na leto samo 20.000 gld. brez-obrestnega posojila, se naši vinogradi niti v 500 letih ne bodo prenovili. Naj bi preskrbele zadostna glavnica. Škoda po trtni uši je večja, kakor škoda po potresu. Za Ljubljano se je izposlovalo dvakratno zdatno posojilo, naj se tudi skrbi nekoliko za uničeno vinogradstvo. Vodja Povše pravi, da ni mogoče, da bi dežela dajala višji prispevek, ker so davki že tako previsoki. Pač pa je minister obljubil, da bode dal za obnovljenje Vinogradov na Kranjskem 100.000 gld., ako dežela dovoli jednak prispevek. To pa bode mogoče samo, ako se ustanovi invesújciski zaklad s pomočjo posojila. Na to bode moral deželni zbor delovati. Krška podružnice predlaga, naj bi se v šoli odra-ščeni otroci učili cepljenja trt. Dr. Romih podpira predlog. Učitelj Šetina je mnenja, da se z otroci nič ne da doseči. Jedna ženska, ki se cepljenja dobro nauči, bode storila več, kakor celo krdelo otrok. Potni učitelj Gombač zopet priporoča predlog krške podružnice. K sklepu, ko je večina zborovalcev radi pozne ure že odšla, govori inženér Pour korist o komasmije fali zloženja zemljišč. K sklepu obširnega in poučnega govora predlaga: Slavni občni zbor naj sklene: Centralni odbr naj odpošlje peticijo na ministerstvo, da bi predložilo načrt zakona o zloženju zemljišč od 1. 1883 dež. zboru na Kranjskem v obravnavo. Drugo peticijo naj odpošlje centralni odbor deželnemu odboru, da bi zbiral potrebna gradivo za ta zakon.; 0 predlogih se ni moglo glasovati, ker občni zbor ni bil več sklepčen. Predsednik Murnik zaključi na to zborovanje ob V4 2. popoludne. Kmetijske razno ter osti. Poletno gnojenje sadnim drevesom je posebno važno, ker vpliva na njega rodovitnost. Najbolje je, če se gnoj i v juliju. Tedaj začno drevesa za drugo leto delati sadne popke Pomladno in jesensko gnojenje ne koristi toliko rodovitnosti, kolikor pa lepemu razvoju drevja samega. Kopanje konj je velike važnosti, a vendar je treba pri tem previdnosti. Kadar se je konj ravno najedel, ali kadar je vroô, ga ne smemo voditi v vodo. Kopati je konja 5 do 10 minut, će se konj začne tresti, se mora takoj peljati iz vode. Za kopanje so najboljše plitve reke in potoki. HÉlli Poučni in zabavni dei. i|ÉͧÍÍ M*....................................»..........••»................................................ Krištof Kolumb. (Zgodovinski roman. Ruski spisal E. Šreknik.) Getrto poglavje. Pred junto (zborom). (Dalje.) — Po vaših besedah gospod Begajm — rekel je prelat — je Genučanov zemljepis tako popolen, da se boljega ni želeti.... Toda treba je vedeti, če res Azija tako daleč seže proti vzhodu, kakor se trdi, če je res zemlja ravno tako velika, če to niso morda le domišljije? — Meni se ravno tako zdi — je opomnil zamišljen kralj, — Načrt, katerega predlaga Genučan — jadrati naravnost proti zapadu do bregov Indije, je res prekrasen in zapeljiv, posebno če se sodi po tem, kako se opisujejo bogastva in zakladi otoka Cipango, a vprašanje je, Če to ne bode naposled samo ponov-Ijenje misije k etijopskemu vladarju duhovniku Janezu? — Kralj je pogledal zagovornika Kolumbovega Hoze Hudia, kakor bi ga pozivljal na odgovor. — Prosim, oprostite, veličanstvo, odgovoril je ta, — Kolumbov načrt se nikoli ne sme staviti v jedno vrsto s sanjarijami o Janezu. Kolumb se opira na samo znanstvene stvari, katere je sam preiskal in se opira na proučevanje znanih učenjakov. * H ' 9 9 Kralj se je zamislil in molčal nekaj minut, potem pa spregovoril: — Gospoda, jaz mislim, da je naše vprašanje že dovolj přetřeseno v mejah mogočnosti, in zatorej zaključujem razprave. Vaši nazori in pojasnila glede Genučanovih načrtov so me do naj višje mere zani--mali in ne bil bi proti temu, da se izvrše ti načrti, a Kolumb zahteva take naslove in nagrade v slučaju uspeha, da on hoče Kataj narediti za deželo, namenjeno za potrebo Kolumbove rodbine. Njegove zahteve so tako velike, da se ne smemo prehiteti, posebno ker popustimo dosedanji pot odkritij, ako se izrečemo za njegovo ekspedicijo in je mogoče, da bi se podili za praznimi domišljijami. Vaše veličanstvo, to so velike, zares kraljevske besede ! — zaklical je s poudarkom kraljev duhovnik. — Zares podili bi se za domišljijami, ako bi vsprejeli Genučanov predlog. Razen tega, da neizmerne zahteve Kolumbove že same onemogočujejo vsprejeti njegove predloge, treba je tudi, oprostite mi, da se to drznem izreči, treba je tudi brzdati nerazsodno teženje na-prej! Daljnejša iskanja in odkritja samo izcerpavajo sredstva države in dopolnujejo opustošenja, katera so prizadela deželi vojna in kuga. Ako bodemo slabili deželne sile s temi negotovimi ekspedicijami, priva-bimo, da nas napade dejanjski in resni sovražnik kralj kastiljski. Vaše veličanstvo, znali bodete, da kraljeva mogočnost ne obstoji v obširnosti zemlje, temveč v modrem in previdnem vladanju. Če je pa naposled že treba dati delà odvisnim silám narodovim, imamo druga bolj potrebna podjetja. Začnete lahko vojno z Mavri v Berberiji, kjer bode vspeh očividen in koristi gotove. Prelat je zmagovalno pogledal po članih junte, prepričan, da je pregnal poslednje kraljeve dvombe. In, kakor se je videlo, bilo je res tako. Opirajoč se na naslonilo škofovega naslonjača je kralj z veseljem £ poslušal svojega duhovnika. Ko je prelat umolknil, se je kralj stegnil, prijazno pogledal na škofa in mu pokiraal. Rudečica je polila Petra de Menezes, grofa Villa-Reala, ki do sedaj ni bil zinil besedice. Vstal je in nizko se přiklonil kralju. — Oprostite, vaše veličanstvo, da se predrznem izreči svoje mnenje — vzkliknil je. Kot prost vojak po svojem pokliču ne morem zagovarjati učene ideje Genučanove, a govorim kot domoljub, zvest svojemu kralju, katerega slava je slava moje domovine, slava mojega naroda. S tega stališča se ne morem strinjati z mnenjem prečastitega škofa. Portugalija ni več mlada država, in njeni kralj i niso tako ubogi, da bi jim mankalo sredstev za daljna odkritja. Poleg tega pa sedaj živimo v miru z všemi evropskimi državami, — kaj se je nam bati, ako poskusimo razširiti svoja posestva ? Za portugalsko državo bode vsesvetna slava, da je prva poskusila pridreti v tajnosti nezna-nega delà morja. Oprostite, vaše veličanstvo — pri stavil je glasneje — jaz se upam prerokovati temu, ki se predrzne uresničiti načrt Kolumbov srečen % uspeh in véčno slavo, to meni pravi neko prepričanje, prihajajoče od zgorej ! Da, kdor uresniči načrt Kolumbov, tega čaka slava in srečno vladanje! Naudušen grofov govor je vse silil k premišlje vanju, a škof se še ni čutil premaganega. — Mnogo prezgodaj je — odgovoril je, — na povedovati uspeh temu ali onem podjetju. Samo cerkev ima pravico odločevati, v koliko so prava znanstvena preiskovanja in izmišljije človeškega duha. Čezmerna gorečnost more oslabiti cerkveni bla goslov, ondu, kjer se kažejo naj lepše nade, utegne nas doleteti največji neuspeh. — Tega se bodemo varovali! — zaklical je kralj in vstal v znamenje, da zaključuje zbor. — Vsekako se načrt Kolumbov mora še jedenkrát pretresti. Zahvaljujem se, gospoda, za trud in pojasnila, za katera sem vas prosil. Zmagovalni nasmeh se je pokazal na prelatovih ustnih pri teh kraljevih besedah. Poznal je dobro svojega duhovnega sina in vedel je, da odloženi Kolumbov načrt ne bode imel uspeha. • — O tem se mi preskrbimo — je mrmral skozi B^Sn4 Bflfr iirand m OT51R Mr HksScAw * Bf^y - i ■ > »j>> - zobe, ko je že kralj proslavljal se od junte. Čez nekaj dnij je kralj předložil svoj načrt v presojo svojemu tajnému svetu. Ker je imel prvi glas v tem svetu kraljevi duhovnik, spoznali so Kolumbov načrt za fantastičen in neizvodljiv. S tem sklepom je bila nepreklicljivo rešena Kolumbova osoda na Portugalskem. — Ko je izvedel kralj, kako je rešil tajni svet, je zaklical: — Žal mi je za Kolumba! Pa se ničesa storiti ne da, treba je izbiti to misel iz glave! Najboljše sredstvo za to je delo, torej na delo .. . — Lotil se je zopet pregledovanja tekočih del. Posrečilo se mu pa ni, da bi pregnal misli svoje, vedno mu je prihajalo na misel Kolumbovo ime in njegov vabljiv načrt. — Ta neumnost mi ne gre iz glave, zamrmral je, porinil od sebe papirje in jel premišljevati. % Nakrat je vstal in udaril na kovinsko pločo. — Pošljite takoj — rekel je vstopivšemu pa žetu — po škofa ceutskega, takoj ga vsprejmem. Paže se je spoštljivo poklonil in odšel. — No, mrmral je kralj, on jedin mi more najti in mi bode tudi našel izhod iz tega zmedenega položaja. Peto poglavje. Past. Bil je vroč in soparen poleten večer. Gosta 0 M megla je še bolj zgoščevala temo in zavijala v pre-zračno zagrinjalo portugalske prestolnico. Po ozkih in umazanih ulicah primorskega delà mesta je šel proti gostilni „Pri zlatem sidru" mlad člověk v mornarski obleki. Mimo njega so v megli smukale temne postave, katerih se je pa skrbno ogibal stiskajoč se k umazanim vlažnim hišam. Previdno pomikajoč se dalje korak za korakom je přišel naposled do gostilnice. Divje kletvine in hrup pijanih glasov, ki so se mu razlegali nasproti in on se je ustavil in poslu-šal. . . Sredi hrupa je slišal žvenketanje kozarcev in petje neke vinske pesmi.. . Nakrat so se odprla vrata gostilnice in puhnil je strašen smrad po vinu in češnju na ulico in v sosedne hiše, ki so že brez tega bile zastrupljene z raznimi mijazmi. — O presveta Mati Božja! — je šepetal — in v tem zakotju mora živeti Monika. Iz gostilne je sedaj přišel neki mornar, za katerim je šel neki drugi člověk, ki se ga je skušal držati. Mladi prišlec se je moral njima umakniti. — Zakaj odhajaš, Jože! — nagovarjal je mor-narja njegov tovariš. — Pripravil bodem to uporno dekle, da bode prijazneje z gosti svojega očeta in s te boj, Jože. — Zaklinjam se pri samem satanu! Pusti vse ugovore. — Jaz že vem kaj mi je storiti. — Monika je trdovratna ... ti si pa slepar in tebe dobro za-pomnim !— — No, Jože, kaj pa hočeš? — zaklical je nemirno krčmar. tM'. — Pokazal bodem birič ta kraj, kjer. .. — Jože, pomisli ! .. . Monika !... posegel mu je gospodar v besedo, tresoč se po vsem truplu. — Oh, kaj meni Monika! To je samo vabljivo slepilo, da bi jaz molčal. — Mari nisem pokazal vrat Jerneju Kolumbu, da ti ne bode na potu! — Res si to storil, a kaj mi to pomaga ; dekle je uporneje, kot je bilo kedaj ! — Prisilim jo, da bode tvoja žena — zagotavljal ga je gospodar — samo počakaj ! è — Čakaj, čakaj ! .. . A dokler bode tod okrog smukal mladi Jernej, ne dobim Monike! — Kako neumnost govoriš, Jože? Ti dobro veš, da se Monika za to ne briga. — No, dobro, jeden teden še počakam. Če pa ta čas Monika ne pritrdi, tedaj kraljevi biriči. .. — Sv. Marija! Ti spraviš mene še na vešala s tvojim jezikom, Jože ! — rekel je prestrašeno gospodar. — Vsprejmeš li moj pogoj? — je mirno vprašal mornar. — Da, da — zaklinjam se pri vseh hudičih v peklu! — odgovoril je prestrašeni gospodar. — Samo tako ne kriči. Kdo ve, če ni koga blizu. .. — Dobro, počakam, če pa .. — No, obrni se, pojdi k nam .. . — Ne, za danes je zadosti, pojdem ... Mornar je obrnil hrbet in odšel opotekajoč se. Gospodar je jeden trenotek počakal, potem je pa za-godrnjal neke divje kletvine in vrnil se v svojo hišo. — Zaklinjam se pri sv. Lenardu ! to je prevelika neumnost ! — godernal je mladi člověk, ki je poslušal ves razgovor. Kaj se neki snuje?! Treba je temu narediti konec ! Čez jeden teden biti mora Monika daleč od tod, a kam jo naj odpravim ... A njen oče? ... Od kod pač ta oblast, katero ima nad njim ta prekleti mornar. Govoriti moram z Moniko ... Prepričavši se, da ga nikdo ne opazuje, je mladi člověk splazil se k vratom in smuknil v zadnji del vrta. Tu se je naslonil na drevo in dvakrat kriknil oponašaj oč glas sove. Jedva je utihnil ta krik, že so se odprle duri in • 3 ie h^! iitl ST; aJkX IP^ftT-hi ■PRK^^^PRtbB^^B lepa deklica je pritekla na vrt. — Sem, sem, — zašepetal je mladenič, ko je prišla blizu. — Skočila je k njemu. — Jernej! — Monika! Goreče sta se poljubila, a naposled se mu je Monika izvila iz rok. — Pusti me, Jernej — vzkliknila je. Nimam časa. Oče bi me pogrešil. Ravno kar me je zmerjal, ker odganjam od sebe malopridneža Alonza. — Ta lopov! — zakričal je nevoljen Jernej. — Zaradi njega moram k tebi prihajati skrivaj kakor tat. Tega ne morem dalje trpeti. Rajše bi te videl na dnu reke Taha, kakor pa v njego vem objetju. — Mati Božja, Jernej, kaj ti je? — zaklicala je prestrašena deklica. — Ti ne veš — odgovoril je z gorečnostjo, kaj sem jaz danes slišal... Ta malopridnež, pijanec Alonz te hoče vzeti za ženo, in oče tvoj mu ne more odreči. — Moj Bog! — zaječala je Monika in pritisnila se na prsi svojega ljubljenca, iščoč varstva. — Ne boj se, ne boj se, moje veselje — zaklical je Jernej. — Še jeden teden imava časa. — Še jeden teden časa? Kaj to pomenja? — Tvoj oče je izprosil od Alonza še jeden teden časa, da te prisili — odgovoril je Jernej. — Kakor je videti, ve Alnoz za kako tajnost tvojega očeta. Oče te ne mara dati temu malopridnežu, to je gotovo . . . Kako bi izvedel to tajnost... Ti ničesa ne veš . . . — Kako hočem to vedeti? Jaz samo vidim, da s é oče, kateri je bil popřej dober z menoj, se sedaj jezi, ko le uhajam Alonzu, ali mu na njegove ljubeznjivosti tako predrzno odgovarjam, kakor on zasluži. — Za to se gre. Vsekako moramo izvedeti to tajnost ! Če to izveva, se tvoj oče ne bode branil. Kakor je videti, tvoj oče ni bil meni so vražen, dokler Alonz ni lazil za teboj. — Prej te je rad imel, a sedaj noče ničesa sli-šati o tebi. Alonz mi je nedavno rekel, da si se naležel misli brata Krištofa, da je junta pregledovala náčrte tvojega brata in jih spoznala za neumne sanjarije in da ... — Neumne sanje! — je posegel mladenič v besedo in jezno stisnil pesti. — 0, malopridnež Alonz! Kako bi se on jezil, ko bi vedel, da se te sanje sedaj bližje njegovemu uresničenju, kakor so bile kadar koli. Kralj je nedavno zopet zahteval od brata po škofu podrobni načrt predlaganega potovanja v Indijo z zemljevidi in dokumenti. Še nekaj dnij, in moj brat bode imenovan za admirala tej ekspediciji. To je rekel sam škof Dijeto Ortic di Sacadilja bratu — škof, ki je bil vednó proti njemu Kar tak mož reče, je več vredno. kakor pripovedovanja Alonzova. = Seveda, Jernej! Pa kaj to naj u briga? ... Ti si rekel, da čez jeden teden . .. — Teden, — to je obrok, katerega dobro pora-biva — je posegel v besedo Moniki. — Če pa teden mine, a ti še ne bodeš mogel ničesa storiti ? .. . — Nama še vedno ostaja poslednji izhod — Pobeg! — Pobeg? — zaklicala je začuđena. — Da, mid va ubeživa — zaklical je tudi Jernej. Peter, katerega ti poznaš, te dni pojde v Anglijo in midva se mu lahko zaupava. VAngliji najdeva drugo domovino. Ondu ostaneva, dokler se brat ne povrne z ekspedicije, in potem bodemo vkupe živeli. Zdrav sem in močen in poleg tega sem se, za kar gre hvala mojemu bratu, naučil risati zemljevide in vselej dobim sredstev za življenje, dokler se razmere tukoj ne pre-mene. Si li .zadovoljna, Monika? — Še ni mogla odgovoriti, ko se je na dvorišču oglasil očetov glas. — Monika, Monika! Kam si že zopet ušla?.. . — Sveta Mati Božja! oče! — zaklicala je Mo-nika prestrašeno izvijajoč se Jerneju iz rok. — Moram hiteti, — z Bogom, jutri pridi! Poljubila sta se še — in odtekla je ona, kakor preplašena košuta. 291 — Jernej Kolumb je ostal še nekaj časa v vrtu in tako čudno. Bridek smeh se je pokazal pri tem starcu poslušal. Razločil je jezen glas očetov in tiha opra- na ustnih. vičevanja hčerina in v brezsilni jezi stiskal pesti. Temu se mora narediti konec! — mrmral je. Ravno šestnajst let je minolo začel je šepe tajoč ko sem vzel tvojo mater, daljšo Alonzovo Monika ne more tukaj ostati. Čo je starec z lepa sorodnico in odprl to krčmo. Kaj mi je povedati o ne da, vzamem jo po sili m odpeljem v Anglijo. Mo- nika pojde z menoj. Se danes moram govoriti s Petrom. Ko se je tako odločil. povrnila se mu je dobra volja. Popravil je svojo mornarsko kapo in splazil se na ulico in s hitrimi koraki odpravil se domu. V tem je pa Monika opravila svoja dnevna delà in šla v svojo sobo. Onemogla od utrujenosti je sela na leseni stol, ki je stal poleg mize in zakrila obraz z rokami. Neka čudna žalost se je je polotila in solze so jej stopile v oči. Sestanek z ljubljencem je vzbudil v nji celo vrsto nad in bojaznij. To, česar se je do tvoji materi? Bila je redka ženska, kakeršnih ne pošlje 0 p Bog na zemljo slednji dan. Slednjega je očarala, kdor jo je poznal. Bila je jedna prvih portugalskih kra-sotic. Njen pogled je vnel kri v vsakem Lizboncu. Vse se jej je posrečilo in najina delà so uspevala Ne da se povedati, kako sem bil srečen, da sem jo mogel imenovati svojo ženo. Alonz je postal moj hudi duh, prokletje mojega življenja. Prepozno sem izvedel, s kakim malopridnežem sem se zvezal — in zvedel, da so na njegovi vesti stvari, ki zaslužujejo vislice .. . Monikin oče je těžko vzdihnil, potem pa na- redaj nezavedno bala da jo da oče Alonzu, ki jej daljeval. je zopern do globočine srca, in ovadba katere so boji njen oče, sedaj živo stopilo pred nje oči. Nakrat se je zaslišalo lahko trkanje na vrata in glas očetov. — Monika, odpri ! Monika je prestrašeno obrisala si solze in od-prla duri. Oče je vstopil molče. Njegove oči so se tako čudno svetile, da se je deklica nehoté stresla in nazaj umaknila. Kamnit bi moral biti člověk, da bi ne bil ljubosumen za tako žensko, kot je bila tvoja mati in povodov za ljubosumnost bilo je veliko. Vsak obisko-vatelj gostilne je mislil, da ima pravico hoditi za lepo krčmarico. Stokrát sem hotel popustiti gostilnico in tiho živeti z ženo, a Alonz me je vselej pregovoril in mati tvoja je bila vselej na njegovi strani. Ti si bila skrbeti za tvojo bo- že na svetu in treba je bilo dočnost. Čemu bi torej puščal obrt, ki donaša tako lepe dobičke ?. • • Ko sem jej pojasnil, da ne morem Si bolen, oče vprašala ga je skrbno Odgovoril ni in neprestano je gledal svojo hčer — Oče, povej ! ponovila je. On je molče sedel na stol. je hčer. Kje si bila danes, ko sem te klical? vprašal trpeti, kako razni nesramneži se jej prilizujejo, se je smejala mojim neumnim domišljijam, kakor je navadno rekala. Ona ni poznala muk ljubosumnja. To je ogenj, kateri se vedno bolje razširja in katerega ni moč pogasiti. Mej najgorečnejšimi oboževatelji moje žene je bil Devojka se je stresla. Hotela je že lagati ali na- bogat mlad člověk Sil va. Malopridni Alonz je znal iz- ravna odkritosrčnost ji je branila koristiti njegovo zanimanje za mojo ženo, postal je Na vrtu ... pri Jerneju . . . Nočem tega skri- njega zaupnik in je na vse načine molzel mlađega vati !.. . rekla je bogatina. Moja žena je bila k njemu čisto hladna, a Kam to privede, dete ? Ti veš, da jaz tega ne Alonz mu je zagotovljal, da to delà iz koketstva. Nepustím ... ne morem dopustiti, — rekel je zdržljivo oče. zadovoljujoč se z malimi darovi, je Alonz naposled si Ne moreš, oče? Zakaj ne? Mari me hočeš prodati malopridnežu Alonzu ? zaklicala Monika. je z gorečnostjo Pre- izmislil peklensk načrt, da nakrat veliko dobi. pričal je Silvo, da je tvoja mati pripravljena pobeg- Svetoval mu je, naj se preskrbi z de- niti njim. Oče je pobledel in moral se je prijeti za stol, da ni pal. Oče, odpusti, da sem se tako rezko izjavila! rekla je Monika. Ljubim te z vsem srcem, si narjem in ob gotovi uri pride na vrt, da upleni kra sotico in ž njo pobegne Silva bil tako nesrečen da je verjel in res se je prigodila nesreča. Nekoč je Alonz nakrat přišel v mojo sobo, vselej bil tako dober z menoj, a sedaj ... sedaj .. . stopil meni in mi tajinstveno pošepetal, da moja zakaj sedaj mučiš moje srce in mi braniš videti se z žena govori s Silvo v lopi na vrtu. jezi sem, ne Jernej em in me hočeš dati razuzdanemu pijancu Alonzu ? Zakaj si tako neusmiljen z menoj ? vedoč prav kaj delam, vzel kindžal, skril ga pod obleko in bežal na vrt, s trdnim sklepom, da ubijem Oče je sedel, ne da bi se bil kaj ganil. Glava se krivca svoje sramote. Přišedši do lope, sem tiho odprl mu je pověsila na prsi in težko je dihal. Nazadnje se duri je pa ohrabril. žene Alonz je zares imel prav. Pri nogah moje Alonz jo je bil, kakor se je pozneje pokazalo Vzemi stol in usedi se meni Monika! rekel je Sedaj je noč in vsi spe • I Povedal i>odem neki dogodek ki vse pojasni, kar se zdi ven poklical z neko pretvezo jo Silva goreče prosil naj zapusti mene in ž njim pobegne na An gleško. Ladija je pripravljena na odhod, on ima mnogo 29 8 • % tr ' - a' denarja, hi «Dna bode lahko razkošno živela! Kar se aIi poškodoval potres Da se zvrše naredbe omenjenega je pozneje ugodilo, pristavi! je [pripoveclovalec še- to se rni še sedaj zdi kot nekake strašne petajoč sanje! Jaz se le spominjani, da sem potegnil kindžal in povračevanja posojila, katero se je deželi zagotovilo in ki zakona, naroča se deželnemu odboru, naj takoj stopi v razgovor s c. kr. vlado in sklene dogovor, v katerem naj boda jasneje določene modalitete zastran izplačevanja, obrestovanja in notri • i • (Dalje sledi.) je povrniti v dvajsetletnih obrokih s 1. dnem januvarija 1901 počenši Posebno bilo dobro, -če mogoče dogovoriti se, da Poučni in zabavni drobiž. * 1 v Umrl je v St. Gallenu na Gorenjem Štajerskem dvorni svetnik prof. dr. Friderik Simony v 84. letu. Pokojnik je bil rojen 1813. leta na Češkem in se je bil izučil lekarništva, pozneje se je pa lotil prirodoznanskih študij z velikim uspehom in si je zlasti za geologijo pridobil velicih zaslug. Jeden njegovih sinov predava matematiko na višji kmatijski šoli na Dunaju. Izkopavanje v Jeruzalemu. Dr. Bliss je od neke angleške družbe dobil nalog, naj na njene stroške izkopuje se obresti in povračila mestne občine ljubljanske glede njej odločenega posojila za zaklad mestne regulacije in za podpora pomoči potrebnih hišnih posestnikov v Ljublj plačevale lahko direktno c. kr. vladi ob dogovorjenih rednih terminih. Sklep občinskega sveta Ijubljanskega z dne 16 junija 1896. da mestna občina ljubljanska pre-vzame od dežele kranjske v zmislu pod starine v Jeruzalemu Sultan Hjj ^ ■ \ ,| . navedenega državnega zakona s tremi odstotki obrestovano posojilo v znesku 450 000 gld* za zaklad mestne regulacije, da jej bode ta znesek izplačati v treh jednakih ietnih obrok h v letih 1896., 1897. 1898, ter da bode ona to posojilo > vrnila v dvajsetletnih okrogih s 1. dnem ja nuvarja 1901, počenši — vzame se na znanje ter ob jednem Posebnih vspehov pa ni pričakovati, kajti za sistematična iz- je za to ze dal privoljenje. mestui občini .ljubljanski dovoli najeti tako posojilo pod ome kopavanja bi bilo treba preveč denarja. Mnogo hiš bi se moralo odkupiti, kajti sedanji Jeruzalem stoji na mestu. kjer je stal stari Jeruzalem. Uspešneja bi bila izkopavanja na mestu stare Jerihe. r» * ' " m ' f 3 I 90 Dvanajst zapovedij sotrudnikom časopisov. 1. Napišite veliko mislij v malo besedah. 2. Ne pišite dolgih član- njenimi pogoji. b) Sklep občinskega sveta Ijubljanskega z dne 16 junija 1896. da mestna občina ljubljanska prevzame od dežele nega. znesek; kateri je v zmislu pod I. a) navede-,zakona namenjen pomoči potrebnim posest- nikom takih poslopij v Ljublj Pilite obiiko in jezik. 4. Neuporabljujte nepotrebnih Kar napišete, bodi zaniruivo v slogu in v zanosnem kov. tujk. jeziku. osebnosti pustite na stran. 8. Bojte se samo Boga. 9. Neupo-rabljajte svojega glasila za samočastne namene. 10. Izdelajte vse mi, katera je razrušil ali poško doval potres, in sicer največ 500.000 gld. kot svoje s tremi odstotki obrestovano posojilo v ta namen, da je pod jednakim* pogoji Ljublj zopet i. ko mej pomoči potrebne posestnike v poslopj 1 ali poškod potres glavo naj govori tudi srce. 7. Dižite se le stvarij, bode mestna ,občina-přejeto posojilo . vrnila v dvajset _ 4 popolno in točno za čast svoje stroke in za narod tehtajte pomen besede, prej nego jo napišete 12 11 Pišite Pře- na eno plat papirja, druga bodi prazna, nikom v posnemanje ! Priporcčamo sotrud- letnih obrokih s januvarija 1901 počenši vzame- se pritrjujoč na znanje in ob jednem mestni občini ljublj s ki dovoli najeti tako posojilo pod omenjenimi pogoji ter v rečeni namen c) Deželnemu odboru se naroca, da oziraje se na pod osnačeni dogovor s c. lado sklene tudi z mestno občino ljubljansko poseben do- navedeni zakon ter na pod kr € Mm* ►> . Novice. i 3 : •ê Deželni zbor kranjski. i * » i V á ^ '| « « f % V devetnajsti seji dne 11. julija t. pl. Lenkh o dogovoru mej dežel. odborom in c. v katerem bode jasno določene modalitete zastran izpla govor, čevanja, obrestovanja in povračev posojila, mestni občini po odstavkih in gotovljenpga, kakor tudi pogoji pod katerimi je zlasti glede pnmernega zavarovanja dajati posojila zneska. 500 000 gld. kateri je v edenega državnega - zakona uporabiti v triobstotnih posojil pomoči potrenim posestnikom hišnim posestnikom. III. Od smislu pod podeljevanje poroča posl. takih poslopj v Ljublj in po deželnih okrajih kranjskih kr misijo za agrarske operacije gled M dežel. ko- katere je razrušil ali poškodoval potres, naj deželni odbor v astavlj osebj zemljemerskega okroglem znesku 100.000'gld. porabi kot triodstosna posojila za agrarske operacije. Poročevalec pojasni zadevo in pomoči potrebnim po potre poè-kodovanim bišnim posest predlaga imenom finančnega odseka, naj se načrt po dogo nikom v deželnih okrajih in to proti garanciji dotičnih občin odobri in naj se dež. odbor pooblasti, da ga sklene. Po novem s katerimi bode glede plačevanja obrestij in povračil skleniti dogovoru mora deželna vlada pred vsem skrbeti za to, da se primerne dogovore, ali proti vknj'žbi zastavne pravice na po- nastavlj jezika Dež dobri in vešci zemljemerci znajo oba deželna sestva, za katera se je dalo posojilo, ali proti zavarovanju na predsednik baron Hein obžaluje, da se je dogovor drugi popolnoma zadosten način ; kolikor se tega za de- sklenil samo na 10 let. Predlog finančnega odseka se na želne okraje pridržanega zneska ne potřebovalo do konca leta , toliko ga je potem izplačati mestni občini ljubljanski vsprejme Poslanec dr. Maj 1897., s poroča imenom finančnega od- kot posojilo v smis odstavka IV. Deželnemu odboru seka glede iz državnih sredstev deželi Kranjski povodom po- se naroca : tresa dovoljenega o predlaga posojila v znesku 1,500.000 gld in , da o sklenitvi zgoraj omenjenih dogovorov s c. kr. vlado, z mestno občino ljubljansko ter eventuvalno z nimi v zakonu z dne a) Dežela kranjska prevzame pod pogoji, določe- drugimi občinami, kakor tudi o posojilih, katera bode dotičnim posestnikom po deželnih okrajih direktno podělil, poroča zak štev vsled potresa 1895. njej dovoljeno v tremi odstotki obrestovano po- naknadno deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju pri ka dobiti sklepom pod in Naj potrj sojilo iz drž. sredstev v skupnem znesku 1,500 000 gld , teri se jej izplaca v treh letnih obrokih po 500.000 gld v letih 1896., 1897. in 1898. in katerega je porabiti 550.000 gl. podpore sploh ki so došle deželi Kranjski za potres. Izraža Posl baron Schwegel se ozira v daljšem govoru na kot posojilo deželi za obnovitev deželnih poslopij, 450.000 željo da se bode novo posojilo pravično razdelilo. Predlogi v podelitev triodstotnega posojila mestni občini ljubljanski za finančnega odseka se sprejmo tri- zaklad mestne regulacije in 500.000 gld. v podelj 0dstotnih posojil pomoči potrebnim posestnikom takih poslopij y Ljubljani in po deželnih okrajih kranjskih, (Zaradi pomankanja prostora konec seje prihodnič.) katera razrušil — Ministerski predsednik grof Badeni priđe dne ■ 3. avgusta na Bled in dne 4 avgusta se bo mudil v Ljubljani. Na Bledu in v Ljubljani :pripravljajo se za dostojen sprejem šefa c. kr osrednje vlade na Dunaju — Velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda bo letos dne 11 avgusta v Ljubljani Natančneji vspored se prijavi. Brezdvomno bo bela Ljubljana prijazno vsprejela skupščinarje — Električna razsvetljava v Ljubljani. Priprave zd zgradbo električne razsvetljave so v najboljšem teku Z zgradbo poslopij se priČne že tekom prihodnjega meseca. Spo-mladi 1. 1897. je upati, da bo električna razsvetljava že na-peljana. Pojasnila za oddajo električnega toka se dajejo pri mestnem magistratu — Nova »kresija« v Ljubljani. Z zgradbo nove kre-sije v Spitalskih ulicah prične se že prihodnji mesec. Stavba bo dvonadstropna, v pritličju za prodajalnice, v nadstropjih za stanovanja. Poslopje imelo bo lepo pročelje in bo celá zgradba v kras Ljubljani. — Triglavsko kočo na Kredarici otvori „S1 plan. društvo" dne 10 avgusta K tej otvoritvi pridejo tudi bratje Brezlvomno bo udeležba od stiani Slovencev mnogobrojna. — Gasilni dom gradi si radovljiško gasilno društvo. V korist tej zgradbi priredili so mi nolo nedeljo radovljiški rodoljubi in rodoljubkinje koncert, ki je v gmotnem in umetao stnem oziru jako lepo izpal. — Višja slovenska dekliška šola v Ljubljani. Občinski svet ljubljanski je v svoji zadnji seji sklenil otvoriti s 1. novembrom t 1. prvi razred višje slovenske dekliške šole. Provizornim ravnateljem tega zavoda je imenoval g. c. kr. gimn. profesorja dr. Lovro Požar-ja. — Strela je udarila dne 17. t. m. v župnijski hlev na Dobrovi pri Ljubljani in ubila dvoje goved; dvoje telet je pa omamila Užgala ni. — Pri nabiranju planink ponesrečil. Dne 17. julija jc na Ratitovcu kmetski deček Anton Frelih iz Zabrđa v spremstvu več svojih tovarišev nabiral planinke. 0 tej priliki je pal raz 50 metrov visoko pečino in je obležal na mestu jmrtev. — Ogenj je uničil dne 20. julija t. 1. posestniku Ma-tevžu Lampetu v Črnemvrhu pti Idriji dva kozolca, vse vozove, mnogo desk vse kmetijsko orodje, tri kmetijske stroje, $ez 500 centov sena in vse ostrežje na hiši in hlevu Škode Je čez 4 000 gld., zavarovan je le na 1.000 gld. Zažgali so otroci. — Prevrtani srebrni goldinarji se ne sprejemajo pri blagajnicah Vendar pa kupuje finančna državna uprava take goldinarje do 15. julija 1887 po 60 gold, kilogram. Pozneje bo imel tak poškodovan denar le vrednost srebra. — Toča je jako hudo potolkla v Št. Lenartu pri sedmih studencih na Koroškem dne 8. julija. Popoludne namreč okoli 4. ure vsula se je toča na polje in travnike v taki meri, kakor je še stari ljudje ne pomnijo. V 20 minutah je pokon-èala ne malo popolnoma vse žito in večinoma tudi sirk, ki je prav dobro obetal. Ječmen je najhuje podelan in nekateri posestniki so ga že poželi, da zamore vsaj detelja, ki je vmes posejana, bolje rasti. — Elementarna nezgoda. Velikánská nevihta z na-livom in točo je minole dni upostošila okolico Buzetsko v Istriji. Naliv je přeplavil in pokončal seno, odnesel prst ter navalil na polje in travnike kamenje. Kar ni uničil naliv, raz-djala je toča. Več malih posestnikov je vsled te elementarne nezgode popolnoma uničenih. Vinska trta, ki je kaj lepo kazala, nudi sedaj žalostěn prizor daleč na okrog. Javna dobro-delnost morala bo priskočiti ubogemu isterskemu kmetu na pomoč. Plavanje za stavo. Dne 19. t. m. je- bilo na Reki mejnatodno plavanje za stavo. Udeležili so se ga plavalci z Dunaja, Budimpešte. Berolina, Hamburga, Reke m Trsta Najbolje sta plavala Dunajčana Evgen Wolf in Pavel Neumayer in pa Opatičanka gospa Kališ. Pri skakanju je pa vse pre-kosil Wachsman z Reke. — Za steklino umrla. V Belovaru je umrla te dni neka deklica v bolnici po hudih bolečinah za steklino. V fe-bruvarju jo je bil ugriznil stekel pes. — Potres na Španskem. V Murcii na Španskem je bil hud potres. Mej prebivalci je zavlaial velik strah in so več dnij prebivali pod milim nebom. Škoda pri potresu ni posebno velika in ni noben člověk ubit. — Modra državna uprava. Razni listi poročajo iz Srbije naslednjo, skoro neverjetno stvar: tišti poštni uradnik, kateri je lani na belgrajskem kolodvoru poneveril 20.000 frankov, je sedaj davcni nadzornik. Neki davčni uradnik, kateri je poneveril 8.000 frankov, je bil premeščen k drugemu uradu, a na boljše mesto Državna uprava je to storila, „da bi moža laglje poravnala škodo, katero sta storila državni blagajnici!" — Zmaga demokracije. V mestu Szoboszto na Ogerskem je bil nedavno izvolien mestnim svetovalcem po-strešČek mestne hranilnice — Nedavno bila sta v Orosházi in Mohaču izvoljena mestnima svetovalcema jeden užigalec pouliční svetiljk in jeden ponočni čuvaj. To je vendar zmaga de- mokratiške miseli ! — Potopljen sladkor. Pri Ustju na Češkem se je potopila ladija, ki je peljala 30 vagonov sladorja in pet vagonov druzega blaga. Škode je 80.000 gld. — Ustřelili so v Levoču huzarskega desetnika, kateri je bil opetovalno pobegnil od vojaknv. Rop na Ogerskem. V Trnovém na Ogerskem je bil na cesti pobit in oropan železniški postaje predstojnik Hor-lička. Morilec je neki železniški sluga, katerega so že zaprli. — Zgubljeno zlato. Na potu iz Južne Afrike v London je z neke ladije ukradenega 1283 une zlata, to je za kacih 20 000 goldinarjev vrednosti. V zaboj, kjer je bilo zlato, je tat nasul svinčenih šiber. Ker se je na zaboj z zlatom jako pazilo, se oblastva čudijo, da se je tatovom po-srečilo. Kdor bi povedal, kje je to zlato, dobi 2000 goldinarjev nagrade. — Madjarska modrost. Občinski zastop mesta Ka-pošvar na Ogerskem, iztuhtal je te dni tako salamonski moder sklep, da pred istim smejo osramoćeni skriti vsi modrijani vseh vekov. V dotični seji Kapošvarskega mestnega zastopa bilo je namrec predloženo, da naj zbor dovoli bivšemu županu Ignaciju Nemetha nagrado 3 000 gld. in sicer v „nagrajenje njegovih zaslug". Mestni zastop je dovolil to nagrado. Toda, stvar ni šla kar tako gladko. Bili so namreč dokazi, da je vrli bivši župan Nemeth za časa svojega županovanja — sleparil in se okorišČal na škodo občine. Modri mestni ocetje mislili so si zatorej v očigled temu dějstvu : „Saj imamo sedaj njemu dovoljenih 3 000 gld. nagrade v rokah. Tu ga primerno!" In res so storili tako. Sklenili so namreč! „V očigled dejstvom, ki dokazujejo, da bi bivši župan Ignacij Nemeth oškodoval mesto vsled službenih zamud in poneverjenj ; vpoštevati, da je bila vsled tega podnesena proti bivšemu županu fcazenska ovadba, pridržuje si mesto — za vsak slučaj — od dovoljene nagrade 3000 gld. svoto 1200 gld,, da ne bi morda mestna uprava trpěla škode". — Eksplozija. V neki delavnici za čiščenje obleke na Dunaju je eksplodiral slučajno bencin in užgal obleko štirih oseb. Tri osebe so bile tako grozno opečene, da jih ni rešiti. Eksplozija je bila tako močna, da je dotično poslopje precej poškodovala. f * 300 Dvojni samomor. Iz zasebne bolnice v Tuliu je mbežal poročnik Rožić in skočil v Donavo in utonil Ko tudi skoč to v Visitni i viděla hči tamošnjega slikarja Marija Sleza Donavo in wtonila. Kakor se govori, sta bila samomorilca drug v druzega zaljubljena. Ustreljen kmet ustřelil gališkega kmeta, priporoča Neki ruski kozak dni je hotel pri Mislovicu prestopiti ko mejo. Nekega avstrijskega iinančnega uradnika, Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani Tržne cene. V Ljubljani dne 27. junija 1896. Pšenica gld. 7 80 kr , bil prihitel pa kozak obstrelil Samomor častnika. V Frankobrodu ob Odri porocnik Steffen ukazal dvema vojakoma, naj doli vržeta vo- gld. kr., ječmen gld. kr., oves gld. jaka ni hotel skočiti iz neke višine. Vojaka sta izpolnila ajda gld. 7 80 kr., proso gld. 6 60 kr.t tursica gld. 5 50 kr., leča gld. 12 kr., grah gld. 12 — kr., fižol gld. 10 kr tako hudo na tla priletel, da se je povelje, a nesrečnež nevarno poškodoval. Poročnik se je sedaj bal kazni in se sam ustřelil. Zarubljena turnska ura. To je kako turnsko uro zarubili. To se je zgodilo razstavi v Budimpešti. Zemunski urar Pantel (Vse cene veljajo za 100 kgr.) umetno turnsko uro, za katero je porabil mi stavil jo v Budimpešti. Ta ura je post vzvišenem mestu na hrvatski razstavi. Pan dolžen zemunski hranilnici Ko je izvedela hr jo je kar zarubila Poslala je celo voz po njo. natelji je niso pustili vzeti Naposled so se se po končani razstavi pošlje ura zemunski 1 Konec milijonarja. V letih pred je bil na Dunaju jako znan bančni ravnatelj borzi in si pridobil lepo premoženje, na to nekega južnonemškega milijonarja. Iz tega zako hčerko. Tako se je F. mogel milijonarjem pr najskem krahu je zgubil vse svoje premoženjt službo Sedaj ga je zapustila žena s hčerko. knjigovodja službo v Berolinu in pridno štedil. Amerike poročilo, da je ondu umrla njegova Ameriko, da bi ondu živel pri svoji omoženi zet ga pa ništa posebno prijazno vsprejela, ročil 10.000 mark, katere je imel privarov spravila v neko blaznico. Zdravniki so kmalu blažen izpustili iz bláznice Bila Sedaj pa hče pobegnila s svojim možem. S pomočjo je povrnil v Evropo. Ko pa ni mogel nobene Je te dni oběsil. Loterijske srećke. V Uncu dne 18. juilja t. 1.: 57, 25 V Trstu dne 18. julija t. 1.: 47, 50 V Pragi dne 22. julija t. 1 6. 40 / / 4 Y fjuvk ntopi A • *<■ «T p r im V je kot bob edino zdrava fr? U \ f KWfcj» M >OL s m, 'Ovà si t&P »pot tu h irniK. latím»'' lUMiMbritaJ vjBISS rlUf 2 m » T». Svarilo! Zaradi n] narejenih izdelkov je v » 1 ilathrei 00 70, 54. 1, 48, 78. 81. •23, 10. Odgovorni urednik: Avgust Pucihap. — Tisk in založba Blasnikovi uasledniki