Ob mednarodnem dnevu starejših smo s pozornostjo počastili prisotne jubilante, ki so v letu 2013 slavili častitljiv jubilej 90 let: Anton Kuzma iz Gančan in 80 let: Marjeta Horvat in Anica Kolar iz Beltinec, Angela Mesarič in Marija Skalar iz Ižakovec ter Elizabeta Antolin iz Dokležovja Vrtec Lipovci po energetski sanaciji v novi preobleki še bolj prijazen do svojih uporabnikov Zmagovalci U-12 in U-16 na beltinski etapi Adventnega tekaškega pokala Letošnji lov s sokoli, katerega slavnostno odprtje je potekalo v soboto, 09.11.2013, v parku pred beltinskim gradom, je privabil kar 25 udeležencev iz Slovenije, Avstrije in Italije Odprtje razstave slik Darje Bernik KROGOTOK ŽVILJENJA v beltinskem gradu v petek, 6. decembra 2013 Razstava je na ogled do 31. januarja 2014 Tamburaška skupina KUD Beltinci je ob svoji 90-letnici pripravila čudovit koncert Mali rijtar - december 2013 Drage občanke in občani! Ob zaključku leta je čas, ko se za trenutek ozremo nazaj, ocenimo svoje delo in delamo načrte za prihodnost. Leto, ki se poslavlja, si bomo zapomnili po izredno težkih okoliščinah, v katerih nam je s skupnimi močmi uspelo našo Občino Beltinci popeljati naprej po poti nadaljnjega razvoja. Naj bo to dober temelj, na katerem bomo tudi v bodoče gradili uspeh naše občine. V novo leto, ki bo brez dvoma izredno zahtevno, moramo stopiti pogumno. Občinska uprava je najbolj odgovorna, da bo v naši občini tudi uspešno. Žal pa je tako, da nismo le mi kreatorji naše prihodnosti, saj smo pri svojem delu zelo odvisni tudi od uspešnega dela Vlade RS in resornih ministrstev, ki skrbijo za sodelovanje z občinami. Ob tem si želimo, da bi naš glas o upanju in želji po uspešnem delu za dobro vseh segel tudi do Ljubljane. V teh časih upamo, da bi bili v bodoče deležni konstruktivnega sodelovanja, saj si to zaslužimo tudi v Prekmurju. Nemogoče si je namreč predstavljati, da poštene, delovne ljudi naša vlada dnevno preseneti z novimi dodatnimi davki, da bodo ljudje, ki so živeli skromno in varčevali ter si ustvarili dom za svoje družine, od tega morali plačati še dodatne davke, da nas oblast vedno znova šokira s tem, kako dobro znajo poskrbeti zase in za svoja podjetja..Za nas, ki smo daleč od prestolnice, pa kot da jim ni ar. Kljub temu sem trdno prepričan, da imamo v naši občini dovolj znanja, izkušenj, talentov, delavnosti, politične modrosti in poštenosti, da krizo izkoristimo kot priložnost in našo občino skupaj popeljemo naprej po poti razvoja. Bolj kot kadarkoli poprej smo sedaj v položaju, ko potrebujemo drug drugega. Zato se moramo medsebojno spoštovati in si zaupati. Ob tem želim še posebej poudariti, da je vsak, že majhen korak v pravo smer, smer povezovanja in delovanja za dobro vseh, zmaga posameznika za uspešen razvoj občine kot celote. Zato se vam vsem, drage občanke in občani, najlepše zahvaljujem. Ravno na tem področju, po moji osebni oceni, naša občina iz dneva v dan bolj napreduje. Ta pozitivna miselnost in optimizem, da smo združeni sposobni velikih dejanj, je edina prava garancija, da bomo tudi v novem letu dosegali naše nove skupne zmage. Na tej poti nas bo vedno več, saj sem trdno prepričan, da dobro vedno premaga zlo. Je sploh še kateri občutek bolj plemenit od tega, da naredimo zase in za druge nekaj dobrega, kar nas dela še bolj človeške in še bolj dostojanstvene? Prepričan sem, da je v nas, kljub težavam, še vedno toliko upanja in vere v boljšo prihodnost, da bo to premagalo malodušje in strah. To samo po sebi ne rešuje krize v državi, toda brez poguma in trdega dela nam tudi v preteklem letu ne bi uspelo. Z vašo pomočjo smo v letu, ki se izteka, uspeli nadaljevati zelo velik projekt, ki je tik pred zaključkom, to je izgradnja kanalizacijskega omrežja z moderno čistilno napravo. Pred kratkim smo z evropski- mi sredstvi uspešno zaključili projekt prenove in rekonstrukcije cest Beltinci - Melinci in Ižakovci - Melinci - Gornja Bistrica ter izgradnjo hodnikov za pešce in meteorne kanalizacije v naseljih Ižakovci in Melinci. Nadaljevali smo z izgradnjo kolesarskega križa v Občini Beltinci, v okviru katerega smo izvedli dela na relaciji Beltinci-Ižakovci. Jeseni smo končali s sanacijo potoka Črnca in dokončali novo trim stezo ob potoku Doblu. Ob tej stezi se gradijo tudi zunanje fitnes naprave, gradi pa se tudi balinarski center v parku. Lotili smo se energetske sanacije OŠ Beltinci, podružnice na Melincih ter vrtca v Lipovcih. V sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru smo zaključili s projektom SolarEnergo, ki je bil sofinanciran s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Evropskega sklada za regionalni razvoj. Za ta projekt smo dobili tudi mednarodno nagrado. Tudi za mnoge ostale projekte smo uspeli pridobiti sofinanciranje s strani države in EU, kar je rezultat usmeritve občinske uprave za pridobivanje dodatnih sredstev za sofinanciranje razvojnih projektov občine. Z odličnimi sodelavci v občinski upravi izvajamo še mnogo drugih projektov, ki so namenjeni ustvarjanju boljših pogojev za razvoj in življenje v naši občini. Vsi, ki nam pri tem želite pomagati, ste vabljeni, da se nam na tej skupni poti pridružite. To je pot povezovanja, pomoči sočloveku in razvoja za dobro vseh. Le tako bomo vsem tetam in stricem iz ozadja, ki so še vedno skeptični in mnogokrat vržejo kakšno poleno pod noge, že naslednje leto in še mnogo let pozneje s svojimi dejanji dokazali, da živimo v občini, polni uspešnih, sposobnih, poštenih, delovnih, zadovoljnih in srečnih ljudi. Prav je, da nas v tem obdobju najbolj družijo dobre želje. Moja želja je, da bi na sprehodu po praznično okrašeni občini in ob božičnih drevesih v vaših domovih vsi našli kaj zase: prijazen kotiček za klepet s prijatelji, srečali koga, ki ga že dolgo niste, našli toplo, prijazno misel in besedo za soljudi,... storili kaj dobrega. Ti drobni občutki zadoščenja, da premagujemo sebičnost in delamo za skupno dobro, nas delajo srčne in celo srečne. Zaupajmo vsak vase in eden v drugega, spoštujmo se, spodbujajmo se. Kriza je premagljiva, če okrepimo duh povezanosti in odgovornosti eden za drugega. Bodimo odločni, a strpni. Uspeli bomo. Drage občanke, spoštovani občani, v imenu občinske uprave in v svojem imenu vam in vsem, ki jih imate radi, želim prijetne ter mirne praznične dni in srečno ter uspešno novo leto. Vaš župan, dr. Matej Gomboši Mali rijtar informativno glasilo Občine Beltinci Vsebina objavljenih člankov ne odraža stališča uredniškega odbora glasila. uredniški odbor: Simona CIZAR (odgovorna urednica) Genovefa VIRAG (namestnica odg. urednice) Snežana BRAČKO, Ivan MESARIČ, Bojan VErEš zbiranje materiala: Lilijana ŽIŽEK jezikovni pregled: Zlatka HORVAT fotografije: Sandra KAVAŠ (naslovnica), Rade BaKRAČEVIC, Denis CIZAR, Arhiv Občine Beltinci, Arhiv ZTK Beltinci, Arhiv OŠ Beltinci, Arhiv Ambasade ŠKM, Boštjan ROUS, Zlatko GNEZDA, Ignac BENKOVIČ, Tina ZVER, Silvestra BRODNJAK, Jožef KAVAŠ, Danilo LEBAR grafično oblikovanje in priprava za tisk: TILIA PRINT ROMAN KLEMENČIČ s.p. tisk: TILIA PRINT ROMAN KLEMENČIČ s.p. december 2013 Glasilo ni naprodaj, vsako gospodinjstvo v občini ga dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežu Občine Beltinci, Mladinska 2, 9231 Beltinci, 02 / 541 35 35, www.beltinci.si, obcina@beltinci.si Mali rijtar - december 2013 dabiprepiozmsMdsaigo IÜBÜ / ■ - _ _ iJnn o z veseljem spomi mjan! Spoštovane občanke in občani, cenjeni bralci, odhajajoče leto je bilo polno izzivov na vseh področjih našega življenja. Zagotovo je tudi vsakemu od nas prineslo preizkušnje, pa tudi prijazne in lepe trenutke in srečanja, zaradi katerih življenje ohranja smisel. Upam in želim nam vsem, da nas v letu, ki prihaja, čaka več pozitivnega in razveseljujočega, da bomo znali zgraditi mostove do oseb, s katerimi danes stojimo na različnih bregovih in da nam ne bo težko podati roke v spravo. V naši občini je kljub nekaterim vidnejšim pridobitvam potrebno še veliko postoriti, da bo postala še prijaznejše okolje za bivanje in ustvarjanje vseh tukaj živečih prebivalcev, morebiti pa tudi privabila nove investitorje in mlade družine, ki šele načrtujejo svoje novo domovanje. Zato je potrebna dobra volja in velika mera pripravljenosti na sodelovanje različnih segmentov družbe. Naj bo novo leto leto novih priložnosti tudi pri nas v občini Beltinci! Tudi v tokratni, 41. številki Malega ri-jtara, pa vam predstavljamo številne dosežke in pridobitve v občini, prinašamo vam mnoge zanimive zgodbe o uspehih naših občank in občanov, društev, zavodov, pa tudi vpogled v zanimivo preteklost naših krajev, ki bi lahko bila tudi spodbuda za prihodnost. Ne spreglejte tudi aktualnih vsebin in povabil na dogodke, ki se imajo zgoditi v prazničnem času. Zahvaljujemo se vsem občankam in občanom ter ostalim sodelavcem Malega rijtara za uspešno in plodno sodelovanje, seveda pa vas že sedaj vabimo, da svoja razmišljanja in mnenja, ki se tičejo naše skupnosti, podelite s svojimi soobčani in da nam prispevke za 42. številko, ki predvidoma izide 26. februarja, posredujete do petka, 14. februarja 2014 v elektronski obliki (do 3500 znakov), s komentarji k fotografijam in navedbo avtorja ter v ustreznem formatu. Za uredniški odbor Vaša urednica Simona Cizar Q ^ o n n°^ V želi* i, da bi pra čas v Ib lass p reb udil le najboljše, da bi pon lovno odkr li in tudi ž eli vredn ote, a Kate ;no °n v am v ošči mo bl ag-dsl ovljene ibož ičn e praz mike veliko I j nega ¡lemLuavp ►r na a*oče varian n own a odbor Malega r Ure dniški jT Jg/c Mali rijtar - december 2013 Obraz naj se obrazu nasmeji, roka toplo seže naj v pozdrav, beseda naj besedo obogati, ljubezni, sreče, zdravja zaželi. v ■v * P y Hpi Y 'F B Vij J ^ „Vsako zimo božic nas razveseljuje, energijo svojo v naša srca vnaša, skupaj vsa družina vsakič ga praznuje. Le ljubezen v naših srcih naj kraljuje, blagostanje, mir in zdravje naj božič vsem prinaša! Ogenj sveč božično noč naj razsvetljuje, žar njegov nikoli v nas naj ne ugaša! Isti plamen duše naj nam očiščuje, čista sreča naj napolni srca naša!" „VARNO NA VSEH POTEH VAŠEGA ' «»IA«TODD V UJETO 2UMl«r Mali rijtar - december 2013 Zavod za turiaem wi kulturo Bältinci, Občina Beltinci. Turistično pimtvo Beltinci in Vinogradniško društvo Beltinci Prireditev bo v torek 31.12.2013 ob 22. uri na grajskem dvorišču v Beltincih v šotoru Vstop prost. Vabljeni! Mali rijtar - december 2013 POLICIJA OPOZARJA NE PONUJAJTE PRILOŽNOSTI TATOVOM! Za varnost svoje lastnine lahko največ storite sami! - Pri odhodu od objekta (hiša, vikend) poskrbite, da bodo vsa okna zaprta ter zaklenjena vsa vrata. - ključev ne puščajte na "skritih mestih", kot so nabiralniki, predpražniki, lončki za rože ipd., - O vašem morebitnem celodnevnem ali več dnevnem odhodu od objekta o tem obvestite sosede ali sorodnike, ki lahko nudijo pomoč pri varovanju nepremičnin ali premičnin. - ne puščajte orodja ali drugih priročnih sredstev v okolici hiše. - z vidnih mest umaknite vrednejše predmete. - zapišite si serijske številke vrednejših predmetov ali jih celo fotografirajte, po možnosti pa tudi označite (umetniške slike, nakit, tehnične predmete idr.). - Vozila, če je možno parkirajte na osvetljenih mestih. - Ko zapuščate vozilo, zaprite okna in vrata ter zaklenite vozilo in prtljažnik - tudi samo za krajši čas. Če jo imate, vključite alarmno napravo. - Ročne torbice, v katerih imate vrednejše predmete, imejte vedno pri sebi, torbice naj bodo zaprte, predvsem jih nikoli ne puščajte brez nadzora. - Posebno pozornost namenite primernemu varovanju bančnih kartic. Nikoli jih ne hranite skupaj s Pl N kodo. - Če morate mobilni telefon kljub vsemu pustiti brez nadzora, ga izklopite oz. zmanjšajte jakost zvonjenja, kajti zvonjenje bi lahko pritegnilo pozornost storilca. O pojavu vseh sumljivih oseb obvestite policijo na telefonsko številko 113 ali anonimno številko policije 080 1200. Skupaj za varnost Vaša Policija Mali rijtar - december 2013 Fotona - pilotni fotovoltaični namakalni sistem FOTONA, PIDTM FtrrtMLTAlČM NAMAKALNI 9STEM' LEA Pomurje je v okviru istoimenskega projekta pristopila k izgradnji pilotnega fotovoltaičnega namakalnega sistema (krajše FOTONA). Namen projekta je ljudem približati možnost uporabe obnovljivih virov energije v kmetijske namene. Namakanje vrtnin je zaradi vse pogostejših suš v času vegetacije rastlin čedalje bolj potrebno. Vzorčna analiza je pokazala primernost pilotne izgradnje fotovoltaičnega namakalnega sistema na območju LAS Pri dobrih ljudeh. Na omenjenem območju se nahaja podtalnica relativno visoko, prav tako ima območje zadostno količino sonca. Projekt je sofinanciran v okviru Javnega poziva za načrt izvedbenih projektov lokalne akcijske skupine LAS pri dobrih ljudeh za območje partnerskih občin Beltinci, Črenšovci, Dobrovnik, Kobilje, Lendava, Odranci, Turnišče in Velika Polana za leto 2012. Pri izvedbi projekta sta vključena tudi partnerja Občina Turnišče in Društvo Perika. ČRPANJE PODTALNICE Tehnične okvirje iz teoretičnega dela dokumentacije so želeli preizkusiti pri praktičnem delovanju sistema. Iz tega razloga je bil postavljen pilotni demonstracijski namakalni sistem za namakanje štirih gred skupne velikosti 200 m2. Pomembni sestavni deli sistema so vrtina s črpalko, zbiralniki vode oziroma rezervoarji, fotovoltaični sistem in namakalna oprema. Ker so na omenjenem območju pretežno peščena tla, je mogoče vodo iz podtalnice zagotoviti z zabijanjem cevi v zemljo. Zadostuje, da se cev zabije do globine 5 m. S pomočjo črpalke se skozi cev črpa podzemna voda v rezervoarje. Vrtna črpalka polni rezervoarje s kapaciteto 1000 l/h. Rezervoarje se uporablja za zbiranje vode in ustvarjanje pritiska, saj namakanje ne poteka direktno. V rezervoarjih je možno shraniti 4 m3 vode. Nameščeni so na jekleni konstrukciji in postavljeni na višino 1,5 m. Taka višina zagotavlja delovni tlak za namakalne cevi. Na izpustu so vsi štirje rezervoarji povezani med sabo, kar omogoča polnjenje in praznjenje vode, kot tudi povezavo med rezervoarji. BREZPLAČNA ZELENA ELEKTRIČNA ENERGIJA Potrebno električno energijo za pogon črpalke proizvajata dva sončna panela standardnih dimenzij. Sončna panela sta nameščena pod kotom na jekleni konstrukciji. Za pravilno delovanje sistema skrbi solarni regulator, nameščen v posebni kovinski škatli. V tej škatli sta nameščena še razsmernik in dva akumulatorja. Uporaba akumulatorja omogoča shranjevanje električne energije za od sonca neodvisno delovanje črpalke, ki zagotavlja črpanje 4000 litrov vode brez sonca. Ker solarna modula proizvajata enosmerno napetost, črpalka pa za delovanje potrebuje izmenično napetost, je vgrajen razs-mernik. Naloga razsmernika je pretvorba 12V enosmerne napetosti v 220 V izmenično napetost. KAPLJIČNO in NAMAKANJE s poroznimi cevmi Pod zemljo med gredami je speljan glavni razvod, od koder se odcepi na posamezno gredo. Pri demonstracijskem namakalnem sistemu so se uporabile kapljične in porozne namakalne cevi. Za namakanje posamezne grede (50 - 60 m2) zadostuje 100 m cevi. Testiranje je pokazalo, da porozne cevi porabijo večjo količino vode kot kapljične. Poraba porozne 100 m cevi je 400 l/h, med tem ko kapljična 100 m cev porabi 280 l/h. Namakanje večjega dela vrtnin se izvaja namreč s kapljičnim namakanjem. Prednosti kapljičnega namakanja so manjša poraba vode in delovanje sistema z nižjimi tlaki. NADGRADNJA SISTEMA Pilotni fotovoltaični namakalni sistem nam služi tudi za model za nadgradnjo sistema. Zavedamo se, da je tak sistem možno skoraj v celoti avtomatizirati. Pri avtomatizaciji sistema je mišljen predvsem vklop in izklop črpalke, vklop namakalnega sistema v primeru potrebe po vlagi rastlin, postavitve senzorja za dež, itd. Upamo, da bomo v prihodnosti uspeli v tej smeri nadgraditi in avtomatizirati sistem in predvsem pripraviti tehnično dokumentacijo. TEHNIČNA DOKUMENTACIJA Prav priprava tehnične dokumentacije in s tem povezanih navodil / karakteristik sestavnih delov za postavitev so ključnega pomena za nadaljnji razvoj takih sistemov na območju. V kolikor vas sistem zanima, se obrnite na LEA Pomurje in posredovali vam bodo potrebne podatke. EK RP 8 Mali rijtar - december 2013 ■ aktualno lUPvl fc'Wr \ Projekt »Sodelovanje mest« povezal štiriindvajset mest v regiji Stojnica projekta Sodelovanje mest na sejmu AGRA v Gornji Radgoni Mesta v obmejni regiji vzhodne avstrijske Štajerske, vzhodne Slovenije in jugozahodne Madžarske so se odločila za povezovanje, da bi lažje konkurirala večjim mestom v regiji. V projekt »Sodelovanje mest« oziroma »City Cooperation« je pristopilo štiriindvajset mest, in sicer devet slovenskih, sedem madžarskih in osem avstrijskih. V projektu sodelujejo tudi Beltinci. Mesta se uspešno predstavljajo na vseh večjih mednarodnih sejmih in v skupnih brošurah. Potekajo tudi dejavnosti, ki povezujejo podjetja in podjetniške iniciative. Istočasno se z aktivnim medsebojnim oglaševanjem velikih prireditev ter kulturnih in kulinaričnih vrhuncev krepijo srečanja med mesti in spodbuja večji pretok prebivalcev regije. V pripravah sta še promocija z avdio-vizualnimi mediji in ponudba za otroke. Odločili smo se, da popestrimo ponudbo za najmlajše, zato smo razvili koncept za otroška doživljajska mesta. V sklopu te aktivnosti so nastale maskote za vseh devet slovenskih mest (Beltinci, Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota, Ormož, Ptuj, Radenci]. Beltinci so dobili maskoto Plavček. Avtor ilustracij je priznani ilus- trator in pedagog Anton Buzeti. Izbran je bil na likovnem natečaju, kjer se je strokovna komisija odločila za njegove ilustracije. Maskota bo zaščitni znak mesta ter bo spremljala naše najmlajše na vseh večjih prireditvah in sejmih. Projekt »Sodelovanje mest - City Cooperation« je zaživel leta 2008 in od takrat so mesta uspela doseči zastavljen cilj, ki je bil izgraditi tesno sodelovanje in partnerstvo. Skupaj so se predstavila tudi na letošnjem sejmu AGRA v Gornji Radgoni, kjer je potekala konferenca županov teh štiriindvajsetih mest in na kateri so predstavili dosedanje dejavnosti projekta. Župani so izrazili zadovoljstvo z doseženim in željo po nadaljnjem sodelovanju. Simon Sukič, Razvojni center Murska Sobota Sl ¿TAT x. * t OBČINA BELTINCI Razglednica občine Beltinci Mali rijtar - december 2013 9 r V HIŠE TOPLINE Z VARNIM IN STRPNIM KORAKOM DO ZADOVOLJNIH OBRAZOV VRTEC BELTINCI, Jugovo 33, 9231 Beltinci Tel.: 02/542 20 90, Fax: 02/542 20 98 V IGRALNE URICE S KNJIGO ZA NAJMLAJŠE, ki ne obiskujejo vrtca, potekajo vsako drugo sredo od 8.30 do 9.30 v telovadnici vrtca »BIBE« BELTINCI (Jugovo 33, Beltinci). SREČANJA 2013/14: 6. november 2013 in 20. november 2013 4. december 2013 in 18. december 2013 15. januar 2014 in 29. januar 2014 12. februar 2014 in 26. februar 2014 12. marec 2014 in 26. marec 2014 9. april 2014 in 23. april 2014 7. maj 2014 in 21. maj 2014 Lepo vabljeni VSI predšolski otroci, ki niste vključeni v vrtec. Pridite skupaj z dedki, babicami, mamicami, očki, varuškami, bratci, sestricami, sosedi ... in še s kom, ki je zelooooo radoveden. Pravljičarka Ksenija in pravljice vas pričakujejo! bibine ustvarjalnice v sparu Beltinci V soboto, 14. decembra 2013, v soboto, 11. januarja 2014, v soboto, 15. februarja 2014, v soboto, 8. marca 2014, v soboto, 12. aprila 2014, v soboto, 10. maja 2014, ... bodo potekale čudovite ustvarjalnice za najmlajše, za njihove prezaposlene starše, mlajše bratce starejše sestrice, radovedne dedke, mlade babice, kosmate hišne ljubljenčke, brkate strice... skratka vse, ki bi si radi polepšali sobotne dopoldneve (med 9.00 in 11.00 bo zares veselo). Se vidimo v Sparu! VRTEC BELTINCI Mali rijtar - december 2013 aktualno Knjige na dosegu roke - v vašem kraju - čisto blizu "Knjiga je v celoti pot od zlega k dobremu, od krivice k pravici, od napačnega k resničnemu, od noči k dnevu." (Victor Hugo) Spoštovane občanke in občani Občine Beltinci! Pokrajinska in študijska knjižica Muska Sobota že vrsto let izvaja svojo knjižnično dejavnost tudi preko BIBLIO-BUSA - potujoče knjižnice po mnogih krajih širom našega Prekmurja. Knjige še nikoli niso bile tako dostopne, kot so danes v tem modernem času. Vse, ki nimate dnevne oz. tedenske poti ali obveznosti v Murski Soboti, vabijo, da obiščete BIBLIOBUS in si na njem izposodite kakšno lepo knjigo, roman ali mogoče pravljico. V vsaki krajevni skupnosti naše občine Vas pričakujejo tako klasična, kot tudi E-račun v vsak dom Spoštovani, prijavite se k prejemanju E-računa podjetja Saubermacher-Komunala Murska Sobota d.o.o., Noršinska ulica 12, 9000 Murska Sobota in sodelujte v nagradni igri E-račun v vsak dom. V nagradni igri, ki bo potekala od 1. 12. 2013 do 31. 1. 2014, lahko sodeluje vsaka fizična oseba, ki: - ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, - je polnoletna, - ni zaposlena v podjetju Saubermacher - Komunala Murska Sobota d.o.o. oz. ni njen ožji družinski član, - v času trajanja nagradne igre: • uspešno opravi prijavo v svoji spletni banki za prejemanje e-računa, v kolikor je prejemnik papirnega računa, • uspešno opravi prijavo v svoji spletni banki za prejemanju e-računa in v kolikor ni prejemnik papirnega računa, hkrati izpolni pooblastilo za prejemanju e-računa, • s prijavo v spletno banko posreduje svoje kontaktne podatke: ime, priimek, elektronski naslov, telefonsko številko in sklicno številko z zadnjega računa. V nagradni igri bodo podeljene naslednje nagrade: RAZPORED VOŽENJ BIBLIOBUSA rONtiJEUtfi J fn ML ncc TOREK 3f, U■ WT. PEC GANČANI 10:00-10:40 fpfi WZ Cinnčanf) LIPOVCI 10;50-11t20 (pn WZ Lipovci) UüaTOnCI 13=10 -13550 (pri trgovini) HFI .TINCI 14:00 - W±S O (pri Dnnm innhn Škfapiiria) S LITIN CI 1^:00-16:30 fpri občini) BtLTINCI 7=15-7:50 f p ti osnovni ioli) amiNfi (pn vvz B<:tti„ci) MELINCI (pri VVZ kZelinci) IŽAKOVCI v.Ga-ta-AO (pti vvz ifakovi i) DOKLI- ¿Ovit 10 = 20-11:00 fari osnovni Holi) najnovejša dela domačih in tujih avtorjev, da si boste z njimi lahko krajšali dolge zimske popoldneve in večere. Potujoča knjižnica se pripelje k Vam, v vašo vas, po tem urniku: Vse, kar morate storiti je, da pridete ob določeni uri na mesto, kjer Vas čakajo prijazni bibliotekarji, ki Vam bodo z veseljem svetovali in priporočali v branje kakšno odlično knjigo. Vedite, da branje sprošča duha, širi obzorje. Branje opogumlja, razvaja in je najboljša terapija za srce. Z branjem se vrača volja do življenja, skozi branje smo svobodni, v domišljiji raste naša samozavest in se razvija bogat besedni zaklad. Lilijana Žižek Nagrade 1. nagrada 90 % popust na storitev zbiranja komunalnih odpadkov v naslednjih treh mesecih 2. nagrada 70 % popust na storitev zbiranja komunalnih odpadkov v naslednjih treh mesecih 3. nagrada 50 % popust na storitev zbiranja komunalnih odpadkov v naslednjih treh mesecih 5 tolažilnih nagrad Set ločevalnih košev EKOMAN Več o nagradni igri in rezultatih si preberite na spletni strani podjetja Saubermacher-Komunala Murska Sobota d.o.o. (www.saubermacher-komunala.si}. Mali rijtar - december 2013 11 V občini Beltinci prižigali lučke v spomin žrtvam prometnih nesreč Sveče v spomin žrtvam prometnih nesreč smo toktar prižgali v Lipi V Občini Beltinci se že kar nekaj let spominjamo žrtev prometnih nesreč, njihovih najdražjih in svojcev. Na predvečer svetovnega dneva spomina na žrtve prometnih nesreč, katerega že od leta 1993 organizira britanska nevladna organizacija ROAD PEACE, se zberemo in poklonimo vsem umrlim. Ob prisotnosti župana Občine Beltinci, članov Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, predstavnikov policije, članov Občinskega sveta Občine Beltinci, predstavnikov KS Lipa, predstavnikov PGD Lipa in vaščank ter vaščanov KS Lipa, smo se to soboto, 16.11.2013 zbrali v kar lepem številu v Krajevni skupnosti Lipa, kjer smo v poletnih mesecih postavili in uradnemu namenu predali nov opozorilni merilec hitrosti. Ta stoji ob državni cesti Lipa - Gomilice in opozarja vse prehitre in neučakane voznike v svojih jeklenih konjičkih. Število umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah je na žalost le metodološki način, ki izkazuje statistični pokazatelj prometne varnosti. Z aktivnostmi ob tem prazniku pa se tako doma kot tudi v tujini nemim številkam daje in v ospredje postavlja imena in priimke preminulih. V programu je spregovoril župan dr. Matej Gomboši, ki je izpostavil pomembnost prometne varnosti v občini. Nadalje je predstavil aktivnosti in izvedene projekte, ki bodo še bolj pripomogli k varovanju naših življenj. Prisotne je ob tej priložnosti pozdravil tudi predsednik gostujoče krajevne skupnosti, Jožef Ferčak. Glasbeni del slovesnosti je popestril David Sabo iz Glasbene šole Beltinci, ki nas je navdušil z dvema skladbama na harmoniki. Zapeli so nam tudi člani pevskega zbora Kulturnega društva Lipa. Njihov repertoar je na zelo nežen in tenkočuten način izpostavil žalost in bolečino ob izgubi najdražjih v pesmih »Mati piše pismo belo in Polje, kdo bo tebe ljubil.« Prisotnim smo predstavili podatke o prometni varnost v Občini Beltinci v lanskem letu ter do novembra letošnjega leta. Ugotavljamo, da smrtnih žrtev na območju naše občine k sreči ni bilo, še vedno pa je preveč težje ali lažje poškodovanih. Upamo, da bodo te slovesnosti, ki jih izvajajo občine in zavodi širom naše domovine in tujine, pripomogle k temu, da se bomo bolj zavedali, kako dragoceno je naše življenje. Po uradnem delu smo se s prižganimi svečkami odpravili k znamenju ob cesti - h križu, kjer smo jih odložili in se zamislili, se poklonili ter s tem izrazili globoko spoštovanje ter sočustvovanje vsem umrlim, njihovim svojcem in sorodnikom. Občutek žalosti in nemoči te ogromne skupine je nemogoče opisati, s tem praznikom pa dajemo vsako leto javno priznanje njihovemu trpljenju in trajni izgubi. Letošnji slogan govori sam zase: NAJ BODO NAŠE CESTE VARNE. Za vse udeležence v prometu naj velja, da pazimo nase in na druge. Leo Buscaglia je nekoč zapisal: “Življenje je dar, ki vam ga je dal Bog. Način, kako ga živite in kako ga varujete, pa je dar, ki ga Vi dajete Bogu. Torej naj se uresniči želja: »VARNO NA VSEH POTEH VAŠEGA ŽIVLJENJA!« Izrekamo iskreno zahvalo članom in članicam Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki so skupaj z Občino Beltinci, Krajevno skupnostjo Lipa, Kulturnim društvom Lipa in Prostovoljnim gasilskim društvom Lipa izvedli to lepo prireditev. Lilijana Žižek, tajništvo OU 12 Mali rijtar - december 2013 aktualno Aktivnosti SPV Občine Beltinci Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Beltinci deluje na področju preventive za boljšo varnost udeležencev v prometu. Posebno skrb namenjamo ozaveščanju otrok in njihovih staršev, da znajo sami poskrbeti za lastno varnost. V letošnjem letu smo izvedli več aktivnosti, v katere smo poskusili vključevati različne populacije občanov naše občine, od predšolskih in šolskih otrok do upokojencev. Sodelovanje z društvi in drugimi institucijami je zelo široko in uspešno. V okviru naših akcij smo v tem letu sodelovali s KK Tim Mlin na prireditvi Mini kronometer, ki je potekala v mesecu juniju. 14. avgusta smo se pridružili prireditvi »Varno od šan-ka do šanka«. V sodelovanju z Vrtcem Beltinci smo pripravili otroški kolesarski poligon, ki pa ga zaradi slabega vremena nismo mogli izvesti. Kljub vsemu je prireditev uspela in bila dokaj dobro obiskana. Na prvi šolski dan so člani SPV priskočili na pomoč v okolici OŠ Beltinci in vseh enot Vrtca Beltinci. S svojo prisotnostjo so poskrbeli za varen prihod naših otrok v vrtec in šolo po končanih brezskrbnih počitnicah. Najobsežnejša in tudi najus- pešnejša dejavnost je bila prireditev ob evropskem tednu mobilnosti, ki smo jo izvedli skupaj z Občino Beltinci in PP Murska Sobota ter drugimi sodelujočimi inštitucijami. Prisotni so bili otroci iz vrtca, ki so svoje spretnosti preizkusili na poligonu, ki ga je pripravilo podjetje Kolesarčki iz Domžal. Policisti Policijske postaje Murska Sobota so izvedli igre za predšolske otroke in mlajše šolarje. Na stojnicah so svoje dejavnosti predstavile različne zavarovalnice, Čebelarsko in Turistično društvo Beltinci. Aktivno so sodelovali tudi člani PGD Beltinci in člani Občinskega štaba civilne zaščite. Prireditev je posnela RTV Slovenija in predvajala prispevek v oddaji Slovenska kronika. V novembru je bila izvedena prireditev ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč, tokrat ob novem Kolesarčki na poligonu Varno čez cesto s pomočjo policista Tomaža merilcu hitrosti v KS Lipa. Skozi vse leto smo bili pripravljeni sprejemati pobude in predloge s strani občanov, ki smo jih prejeli ter jih obravnavali na svojih sejah. Na ta način smo razrešili marsikatero težavo, nekateri problemi pa so kljub našemu posredovanju še ostali odprti. Verjamemo, da smo na dobri poti in da bomo z medsebojnim sodelovanjem lahko še veliko prispevali za skupno dobro. Za PV Občine Beltinci Martina Vidonja Spoštovane in cenjene občanke in občani občine Beltinci! Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je bil imenovan in deluje z namenom izboljšanja kvalitete življenja in predvsem spodbujanja in doprinosa k večji varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu. Svet prav tako deluje s ciljem, da bodo varnostne razmere v Občini Beltinci na višjem nivoju. Trudimo se, da bi naši zanamci bili čim bolj ozaveščeni in da bi vedeli, kako pomembno je, da si v prometu in na cesti varen, da tako varuješ svoje življenje in tudi življenja drugih. Vljudno prosimo, da ste do določenih sprememb v prometni ureditvi strpni in razumevajoči. Vsak dober predlog, pobuda ali dobronamerna kritika so zaželjeni, vendar pa gostilne in parki za to nikakor niso primerni. Prav tako se nam ne zdi primerno, da se na takih mestih izpostavlja določene člane sveta. Vabljeni ste, da se udeležujete sej SPV-ja, kjer sodelujejo pri delu tudi zunanji strokovni sodelavci. Tam se lahko o vsem pogovorimo in damo odgovore na vprašanja, ki Vas zanimajo. Če pa na sejo ne želite priti, lahko pošljete svoja vprašanja na mail, kjer vam bomo tudi odgovorili. Naslov za vprašanja preko maila je obcina@beltinci.si - za SPV. Veselimo se sodelovanja z vsemi Vami in z vsakim posebej, saj vemo, da smo skupaj sposobni vzpostaviti harmonijo in red ter odlične pogoje za čimbolj varno življenje vseh nas. Varnost v cestnem prometu naj bo skrb in prioriteta vseh! Hvala za Vaše razumevanje. Predsednik in člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Beltinci Mali rijtar - december 2013 13 r V HIŠE TOPLINE Z VARNIM IN STRPNIM KORAKOM DO ZADOVOLJNIH OBRAZOV VRTEC BELTINCI, Jugovo 33, 9231 Beltinci Tel.: 02/542 20 90, Fax: 02/542 20 98 poziv staršem otrok za oddajo vloge za znižano PLAČILO VRTCA ZA KOLEDARSKO LETO 2014 V mesecu DECEMBRU 2013 morate VSI starši, ki imate otroke vključene v vrtec, PONOVNO ODDATI VLOGO za določitev znižanega plačila za vrtec za naslednje koledarsko leto 2014. Vse dosedanje odločbe o znižanem plačilu vrtca se z 31. 12. 2013 iztečejo, s tem pa prenehajo biti pravna podlaga za izstavitev računov v naslednjem letu. Starše pozivamo, da na predpisanem obrazcu* oddate vlogo na pristojni CENTER ZA SOCIALNO DELO. Za pravočasno vložene vloge, za katere se bo staršem izdala odločba z veljavnostjo od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014, se bodo štele le tiste, ki bodo vložene do konca meseca decembra 2013. Vlogo morate oddate za VSE OTROKE, torej tudi za drugega in vsakega naslednjega otroka iz iste družine. * Če znižano plačilo vrtca že uveljavljate, vložite ENOSTAVNEJŠO VLOGO za ponovno uveljavljanje pravice. * Obrazce dobite v vseh knjigarnah in papirnicah DZS, na spletni strani MINISTRSTVA ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI in spletni strani našega vrtca www.vrtecbeltinci.si. * Na spletni strani www.mddsz.gov.si, lahko oddate tudi poenostavljeno ELEKTRONSKO vlogo. II I V V • I • ••• v • I Skrb za domače živali pozimi in v času praznikov V hladnih zimskih dneh je potrebno posvetiti posebno pozornost zaščiti domačih živali pred vplivi mraza. Za pse, ki preživijo zimo na prostem, je potrebno urediti primerno hiško, ki naj bo dobro toplotno izolirana, ima naj zastor na vhodu, ki preprečuje direkten vdor hladnega zraka, na tleh naj bo ležišče (podlaga) iz materiala, ki bo psa grel (odeja ali podobno). Hiška naj bo nekoliko dvignjena od tal, da se prepreči vdor vode in vlage. Še posebej je potrebno v hladnih dneh poskrbeti za zdravo in kalorično prehrano psa. Najboljše je uporabljati brikete, ker ti ne zmrznejo, večkrat dnevno pa mu je potrebno ponuditi vodo, ker ta v posodi na prostem pozimi hitro zmrzne. Pse je potrebno tudi v tem letnem času dnevno voditi na sprehode, kajti najlažje jih ogrejemo z intenzivnim gibanjem (metanje žogice, palice...). Previdni bodimo na zaledeneli površini, kjer se lahko pripetijo tudi poškodbe okončin zaradi zdrsa. Pri sprehodih hišnih psičkov pazimo na soljene površine, ki lahko povzročijo razjede blazinic na tačkah, zato takoj po prihodu domov psičkom z mlačno vodo temeljito očistimo noge. Mačke, ki preživljajo zimo na prostem, prav tako potrebujejo toplo zavetje pred mrazom. Tako jim lahko uredimo ležišče s toplo podlago v delu hiše, kjer se rade zadržujejo (drvarnice, lope, ute...). Prav tako jim ponudimo primerno hrano in zadostno količino vode. Tako kot psi in mačke, tudi ostale vrste domačih živali (konji, krave, prašiči in druge živali) težko prenašajo nizke zimske temperature, zato jih je potrebno namestiti v topel, svetel, očiščen in suh hlev. Posebno pozornost v prazničnih dneh namenimo zaščiti naših ljubljenčkov pred vplivi delovanja pirotehničnih sredstev. Pokanje petard povzroča pri živalih hud stres, jih plaši, nemalokrat pa živali tudi fizično poškoduje (raztrganine, povoženje zaradi strahu in pobega od hiše, i.t.d.). Da preprečimo posledice pokanja petard, spuščanja raket in podobno, se z živalmi v teh prazničnih dneh izogibamo mest, kjer se poka. Najbolje je živali namestiti v notranje prostore, kjer bodo zaščitene pred zvočnim in svetlobnim delovanjem eksplozivnih sredstev. Tako tudi preprečimo možnost pobega od hiše zaradi strahu in stresa, ki ga doživlja kot posledico negativnega vpliva delovanja pirotehničnih sredstev. Kadar v takih situacijah živali ne nudimo zadostne pozornosti in zaščite, so posledice lahko še veliko hujše. Živali se lahko izgubijo, lahko jih povozi avto ali se jim zgodi kakšna podobna nesreča. V prazničnih dneh, k so pred nami, se jim torej še posebej posvečajmo, poskušamo jih zamotiti z igro, nežno glasbo, v nobenem primeru pa jih ne puščajmo same. ŠE POSEBEJ PA NAPROŠAMO VSE LJUDI, NAJ SE V TEH PRAZNIČNIH DNEH ODPOVEDO UPORABI EKSPLOZIVNIH SREDSTEV. PRAZNUJMO V MIRU IN SPOKOJNOSTI - TEMU SO NAMREČ TI PRAZNIKI NAMENJENI. Veseli nas, da boste naše nasvete upoštevali, živali pa vam bodo hvaležne! Društvo za zaščito živali Pomurja Mali rijtar - december 2013 JM , V _ društva Kam panja »Dnevn ik potovanj« CfKTEit 7 A mn A V Ji I« BAIVOi CIpTt 1(1 »I 0| Tri It, 6 Sl rolo s'i'itHEALTHY A1 V okviru evropskega projekta ZDRAVE SKUPNOSrTI z akronimom »HEALTHY« je Center zazdravje in razvoj Murska Sobota razvil kampanjo Dnevnik potovanj, ki na zanimiv, zabaven in učinlizvit način analizira potovalne navade otzok in njihovih stariev s ciljem pivečanja uporabe do okzlja prijaznih, zdravih in aktivnih nažizov potovanj. Uporaba alternativnih načinov potovanj zmanjšuje številoavtomobilov in potrebo po parkirnih prostorih ter neposredno pozitivno vpliva na cdravje posameznika in njegov OivljenjsOi prostor. Prvič: sz je kampanja Dnevnik potovanj izvedla v tednu med 30. septembrom in 4. oktobrom 2013. ta Bilje sodelovalo skupaj 57 ttrtk, 6 stzokovniZ delavcev pa je izvajalo kampanjo DnevnikpoZovanj. n jrimcrjavi z opravljenimi meritvami PRED začetkom izvajanja kamranje (preglad dejansktgt sZaija) se je MED izvvjanjem kampanje delež pešcev ni poti v vrtec povzzal za 6%), zt t,1% se je povečal delež uporabe skirojev in poganjačev, za 7,3% se je povečal delež vseh kolesarjev in za 15,2% se je pov-eoal delež kombiniranega prevoza, kjer so starši morali avtomobii parkirati 10i - 200 m vsirai od vrat vrica in tako z otroki del poti peš prehoditi do vrtca. Delež uporabe avtomobila se je v času izvajanja kampanje zmanjšal za 33,5%. Prav tako je vidzn dolgoročni učinek kampanje, saj js tri tedne PO zaključeni kampanji delež uporabe avtomobila znaša1 79,5%, kar je za 10% manj od deleža, zabeleženega PRED začetkom iz-vojanjr kampanje, ko je ta znašal 89,5%. Zlatko Mesaric Center za zdravje in razvoj Murska Sobtta (CZR MS) V izvedbo kampanje Dnevnik pokovanj je bilo vključenih 33 vrtcev oziroma enot s skupaj 90 oddelki iz 23 občin Pomurja. Skupaj je tako v Sloveniji v kampanji Dnevnik potovanj sodelovalo 1545 otrok različnih starostnih obdobp. Za animacijo in motivacijo otrok in staršev je skrbelo 179 stzokovnih delavcev, ki so kampanjo OnevniD pohovanj v svojih oddelkih Čudi izvaiali. V izvedbo kampanje Dnevnik potovanj se je z območja občina Boltinci vključil vrtec Beltinci - enota Bibe s zkupaj tremi oddelki. V kampanji Dnevnik potovanj je tako iz Vrtca Beltinci - eno- Do:«an4 ■’«¿uIeicI ¡¡leda ftirflnov prihodi otrok PRED zjialkoftt ¡zvijan|j kampjftja, MEO rxtta$an|a*i kampanje in PIT knoru irvijnnjji himpjnjp v vrtni Rpl: rfi i-J h£n pjr.j| ■ 'ElFi’kl -TOifKia VL-JITVill FF.:i KAVFAV4 IH OD* LS4 dim (LEN EU» Ji.Sl m yrjp*.ii ictrtno o Mfnrrnwt med pau-tam} l.DK .M v IW» OJtN u icDiHii =r* pisma bralcev Marija. Nekoč, ravno na predvečer 29. novembra, ki je bil največji jugoslovanski praznik, je bil Štefan slučajno na obisku pri župniku in ga je med pogovorom vprašal, ali bo šel tudi on na proslavo. Župnik mu je odgovoril, da ga to ne privlači. Štefan pa: „Zakaj pa ne, saj bo na proslavi veliko takih, ki prihajajo k nedeljski maši in vi vendar morate biti tam, kjer so vaše ovce. Če hočete, vas pridemo iskat“. To je župnika tako ganilo, da je po krajšem premisleku rekel: „Če je tako, bom pa šel z vami“. In prav je naredil... Ko so naslednji večer prišli na proslavo, je dvorana bila skoraj že polna. Za častno mizo so že sedeli konzul s svojim spremstvom ter predsednik društva. Komaj so župnik in Štefanova družina napravili nekaj korakov po dvorani ter si iskali prostor, sta konzul in predsednik društva vstala in jih šla pozdravit. Posebno župniku sta izražala dobrodošlico ter mu skupaj z Igorjevimi določila sedeže za svojo mizo. Od takrat je župnik prihajal na vsako državno proslavo, mnogi člani društva pa so na novo prihajali pet k slovenski maši, med njimi tudi predsednik društva. Mojca in Igor sta hitro odraščala. Mojca je že hodila v gimnazijo, Igor pa še v osnovno šolo. Toda kolikor večja sta bila, tem manj sta govorila slovensko. Starša sta jima govorila slovensko, onadva pa sta odgovarjala po nemško. V bojazni, da bosta njuna otroka postala tujca, sta se Štefan in Marija odločila, ZAMISLI Če želja je, navdih in hrepenenje, ki dajejo ti neizmerne možnosti za ustvarjanje, utrjevanje, nekaj novega na življenjski poti, naprej v prihodnost. Janez Maroša da se vrnejo v Slovenijo oziroma Jugoslavijo; to pa posebno Igorju, ki je bil rojen v Nemčiji, ni bilo po volji. Na zemljišču poleg stare hiše, v kateri je živela Marijina mama, so si postavili novo in moderno hišo. To je stalo precej denarja, za kar sta morala Štefan in Marija veliko delati, tako da niti nista imela časa za dopust in za obisk matere. V vsakem pismu jih je mama vabila in spraševala: „Kdaj pridete? Pridite dokler sem še živa...“. Bližala se je sedemdesetim letom starosti in čutila je, da ji zdravje peša. Hčerka pa ji je obljubljala, da pridejo za njeno 70-letnico in da ji bodo napravili lepo svečanost. Pripravljala je darila za mamo, pa tudi za druge sorodnike... Toda dva dni, preden so nameravali iti, je Marija prejela sporočilo, da so mamo morali odpeljati v bolnišnico in da je v zelo slabem stanju. Hitro so spakirali prtljago in že naslednje jutro odpotovali. Šli so naravnost v bolnišnico, a, žal, prišli so prepozno. Eno uro pred njihovim prihodom je mama napravila zadnji vzdihljaj. Zaman jo je Marija klicala: „Mama, mama...“ Zaspala je za vedno. Neusmiljena usoda je hotela, da so namesto praznovanja maminegaro-jstnega dne imeli žalostno pogrebščino. Potem, ko so v zvezi z mamino smrtjo uredili vse formalnosti, so se vrnili v Nemčijo, vendar trdno odločeni, da se vrnejo v Slovenijo za stalno. Že eno leto po osamosvojitvi Slovenije so se iz stare Nemčije preselili v mla- do domovino, v novo in moderno hišo. Vse je bilo „na gumb“ - dvoriščna vrata, garažna vrata... luči so se prižigale samodejno. Marija, ki ji je do upokojitve manjkalo še sedem let, se je zaposlila v bolnišnici. Štefan, ki je smel kot povratnik uvoziti nekaj strojev in orodja, je odprl avtomehanično delavnico. Mojca je še dve leti študirala ekonomijo, nato pa je dobila zaposlitev v izvozno-uvoz-nem podjetju in se kmalu zatem poročila. Igor pa se je izpopolnjeval na srednji tehnični šoli. Bili so srečna in uspešna družina. Žal pa sreča ni trajala dolgo. Neki večer je Štefan Mariji potožil, da ga vsakokrat, ko vdihne, nekaj v prsih zbode. Marija ga je prepričala, da je že naslednji dan šel na zdravniške preglede. Ugotovili so, da ima poškodovana pljuča; to je bila posledica pretiranega kajenja. Pričeli so ga zdraviti, vendar je bilo prepozno. Osem mesecev po začetku zdravljenja je umrl, star komaj 58 let. Bilo je veliko vprašanj: „Zakaj? Zakaj..?“, vendar je usoda ostala neusmiljena. Kljub vsemu pa življenje mora teči dalje. Dva meseca po Štefan smrti je Mojca rodila sina, ki so mu dali ime Štefan. Pri vnučku je Marija našla tolažbo, da ni obupala. Igor pa je po končani srednji šoli uspešno nadaljeval z delom v avtomehanični delavnici, ki jo je podedoval od očeta. Franc - Branko Maršič WWD 2014 - Svetovni dan varstva mokrišč »Mokrišča in kmetijstvo - partnerji za razvoj« Mednarodni odbor za Muro NAŠA MURA-UNSERE MUR Vabi na pohod 14 km ob mejni Muri med Hrvaško in Madžarsko v Regijskem parku Mura-Drava. Nedelja, 02. februar 2014 09.30 - zbiranje Društveni dom - stolnoteniska dvorana Trg Slobode 1, Kotoriba HRV Start: 10.30 Mali rijtar - december 2013 Utrinki iz obrtniškega življenja v Beltincih med prvo in drugo svetovno vojno V prispevku sem želela prikazati, kako je bilo na obrtniškem področju v Beltincih med svetovnima vojnama. Podatki so povzeti po dokumentih, ki jih hrani Pokrajinski arhiv v Mariboru ter dveh časopisih, Novinah in Murski krajini. Pri večini obrtnikov sem lahko ugotovila polno ime in priimek ter dejavnost, s katero se je obrtnik ukvarjal, pri nekaterih pa sem lahko razbrala samo priimek in dejavnost. Pri nekaterih obrtnikih je bila lokacija njihovega delovanja opisana v viru, lokacij ostalih obrtnikov pa nisem iskala. V obdobju med prvo in drugo svetovno vojno so v Beltincih delovali naslednji gostilničarji, trgovci in drugi obrtniki: Gostilničarji: Ludvik Sapač (gostilna s kegljiščem), Ivan Horvat, Ludvik Horvat, Jožef Kreslin, Štefan in Jolanka Žemljič (hotel Krona in mesarija), Ludvik Koblenzer, Štefan Matjašec, Cigüt, Pintarič. Trgovci: Anton Klemenčič (mešano blago, trgovina vina in ruma), Jožef Škafar (prodaja usnja), Albin Sagadin (usnje in špecarija, pripomočki za čevljarje), Pavel in Julijan Klepec, Jožef Friderik, Anton Fister (trgovina manifakture, mešano blago), Peter Osterc, Franc Benčec, Fran Rešek (mešano blago), Edvard Domiš, Ignac Kaufmann (špe-carija), Jakob Spiegler (trgovina s tekstilom), Bela Weiss (špecarija, gradbeni material). Ostali obrtniki: Vekoslav Kralj (pekarna), Drago Gruškovnjak (brivec), Franc Dečko (pekovski mojster), Ivan Poz-derec (kolarski mojster), Alojz Poz- derec (mesar), Matija Slavic (krojaški mojster), Ivan Slavič (kovač), Ciril Tozon (žagar), Avgust Prelog (mesar), Čurič (mesar), Avgust Štaus (mizarski mojster), Anton in Marija Erjavec (dimnikarstvo), Blaž Lutar (krojaški mojster), Imre Voroš (kleparski mojster). Obrtniki so se morali ravnati po pravilih, ki sta jih določala Trgovsko-obrtna zbornica iz Ljubljane in civilni komisar, nekaj pa so jih določili tudi občinski odborniki na svojih sejah. Od leta 1933 so morali imeti po 128. členu Obrtnega zakona vsi obrtniki vidne in razločne napise na zunanji strani glavnega vhoda. Napis je moral biti v državnem jeziku in je moral navajati rodbinsko in krstno ime ter imetnika obrti.1 Občinski odborniki so na sejah Občinskega sveta obravnavali različne prošnje. Prejeli so več prošenj za gostilniško obrt, prošnje za koncesije za trgovanje z različnim blagom in podobno. Promet in trgovina v Prekmurju sta namreč po odprtju nove železnice postajala živahnejša. Leta 1921 so obravnavali prošnjo Ivana Horvata, ki je hotel dovoljenje za gostilniško in krčmarsko obrt. Prošnji so ugodili, saj je pred tem na tem naslovu (št. 46) že imel obrt Vincent Faflek, po njegovi smrti pa žena Ana.2 Istega leta je Peter Osterc želel koncesijo za trgovino z žitom, vendar mu je niso odobrili, ker je že imel trgovino z železom, manifakturnim blagom in deskami za pogrebništvo, imel pa je tudi mlin. Svojo odločitev so utemeljili s tem, da naj tudi drugi pridejo na vrsto in da ima beltinska občina že dva trgovca z žitom.3 Albinu Sagadinu, trgovcu, so leta 1923 dali koncesijo za gradnjo mostne tehtnice, v zameno, da so lahi Murska krajina, Murska Sobota: Konzorcij, 1932-1941, 26. 3. 1933, 2. 2 Pokrajinski arhiv Maribor, sejni zapisniki 1920-1941. Nadalje PAM, sejni zapisniki 1920-1941, 27. 2. 1921. 3 PAM, sejni zapisniki 1920-1941, 4. 4. 1921. ko Beltinčani tam dve leti brezplačno tehtali.4 Istega leta so na eni izmed občinskih sej ugotovili, da je potrebna za občino še ena gostilna, ker je vse več ljudi, ki želijo prenočiti v naselju. Tako so Štefanu Matjašecu odobrili gostilničarsko in krčmarsko obrt. Njegova gostilna je bila ob državni cesti sredi vasi.5 Novembra 1926 so Albinu Sagadinu podelili koncesijo za restavracijo. To so utemeljili s tem, da že ima gostilno, alkoholne pijače pa se verjetno ne bodo konzumirale bolj kot do sedaj.6 Aprila 1940 so vojnemu invalidu Edvardu Domišu pri mostu nasproti lekarne dovolili za dve leti postaviti trafiko7 *. • Gostilne in veselice Najbolj znana zgradba v Beltincih v tistem obdobju je bila, poleg gradu, hotel Krona. To je bila meščanska stavba ob glavni cesti Murska Sobota - Lendava, ki je bila središče za zabavna druženja, v prvem nadstropju so celo prirejali elitne plese. Znane so bile tudi veselice pod kostanji. Zgradila jo je družina Mentshik okoli leta 1850 v madžar-sko-meščanskem arhitekturnem stilu, leta 1905 pa so jo prodali Imretu Deutschu. V Kroni je prenočevalo veliko tujih gostov, saj so grofje radi vabili goste na lov. V njej je bila razsvetljava na karbid, kar je bila v tistih časih novost (take vrste razsvetljava je bila le v gradovih). Ob koncu 1. svetovne vojne je Deutsch prodal hotel Francu Cigutu iz Kupšinec. Njegova hčerka se je okoli leta 1930 poročila z veleposestnikom Štefanom Zemljičem iz Murske Sobote. Po njegovi smrti se je družina Cigut -Zemljič znašla v velikih dolgovih, zato ji je nacionalna banka premoženje vzela in ga prodala. Hotel je kupil Ludvik Koblenzer iz Rogašovec, ki pa ga je kmalu 4 PAM, sejni zapisniki 1920-1941, 15. 3. 1923. 5 PAM, sejni zapisniki 1920-1941, 8. 7. 1923. 6 PAM, sejni zapisniki 1920-1941, 30. 11. 1926. 7 PAM, sejni zapisniki 1920-1941, 13. 4. 1940. 48 Mali rijtar - december 2013 korenine prodal družini Rituper iz Tešanovec.8 Zelo znana je bila tudi restavracija Central, ki je stala na mestu, kjer je danes gostilna Herbek. Zraven so bile tudi mesarija, kegljišče in kulturna dvorana. Ker je bilo v naselju veliko veselic, so se na občinski seji 12. 6. 1921 odločili, da bodo za organiziranje veselice pobirali 200 kron, od glasbenikov, ki bodo igrali na njih 4 krone, po policijski uri (tj. po polnoči) pa še 40 kron za dober namen. Vsi ti dohodki so šli v občinski revni fond.9 Decembra 1935 je nekdo pisal v Novine, da je občina tisto leto dosegla »rekord« v veselicah in kolinah. Na prste roke bi namreč lahko prešteli nedelje, ko ni bilo veselice. Sprašuje se tudi, zakaj se toliko veselic dovoljuje in s tem daje mladim priložnost za greh.10 Glede na število gostiln in številnih praznikov ni čudno, da je bilo veselic tako veliko. Februarja 1936 se je znova pojavila novica o pogostosti veselic. Te naj bi bile tudi že med tednom, na delovne dni.11 • Trgovine Do konca 1. svetovne vojne so bile v Beltincih židovske trgovine Ignaca Kaufmanna, Henrika Kaufmanna, Jakoba Spieglerja in Bele Weissa, ki pa je malo pred tem svojo trgovino in mlin prodal Petru Ostercu. Bela Weiss je bil trgovec z gradbenim materialom, klobuki in drugim blagom, nasproti trgovine pa je imel tudi parni mlin. Henrik Kaufmann je bil trgovec s tekstilom, usnjem in gumo. Ignac Kaufmann pa je bil trgovec s tobakom, soljo, žveplen-kami, sladkorjem in petrolejem. Beltinski Židje so bili silno bogati ljudje. Ivan Jerič se v svoji knjigi spominja, da je ob neki priložnosti Ignac Kaufmann skočil na prodajno mizo in se šopiril: »Jaz sem vaš bog, če zaklenem skladišče, boste jedli neslano in surovo ter živeli v temi.«12 4.11.1918, dan po 8 www.inv.si/psja/spomin/belthise.htm, 20. 8. 2009. 9 PAM, sejni zapisniki 1920-1941, 12. 6. 1921. 10 Novine 1. 12. 1935, 3. 11 Novine 23. 2. 1936, 3. 12 Jerič Ivan, Moji spomini, Murska So- tistem, ko so Prekmurci na jugoslovanskem taboru v Ljutomeru izvedeli o razpadu Avstro-Ogrske monarhije in na katerem se je slovesno razglasila nova državna oblika, so prebivalci Beltinec razbijali domače trgovine. Pomanjkanje je namreč takrat doseglo vrhunec, zato so ljudje vdrli v trgovine in si blago sami jemali. Artiklov, ki so jih prodajali omenjeni trgovci, je zelo primanjkovalo, zato so jih prodajali samo bogatim ljudem za visoke cene in delali pri tem velike dobičke. Po tem dogodku so se iz Beltinec odselili vsi zgoraj našteti Judje. Med pomembnejšimi trgovci v Beltincih sta bila Peter Osterc in Josip Klepec. Peter Osterc se je leta 1918 preselil v Beltince iz Škofje Loke.13 Imel je trgovino z železnino in gradbenim materialom. Sčasoma se je razširil in vključil v svoj obrat tudi mlin manjšega obsega. Tudi trgovina Josipa Klepca je zelo uspevala, saj je iz leta v leto večal zaloge pa tudi obseg trgovine. Leta 1936 je ustanovil pletilnico v Beltincih. Podjetje je obstajalo približno 50 let. Ob koncu razvoja je imelo podjetje Klepec svoje poslovalnice tudi v Lendavi, Črenšovcih in v Turnišču.14 O trgovcih, ki so poslovali v obravnavanem obdobju, veliko izvemo iz oglasov, ki so jih objavljali v časopisih. Objavljali so, kaj in kje prodajajo, pred ali pa tik po novem letu pa so običajno voščili svojim kupcem. Beltinski trgovci so veliko oglaševali, tako v Novinah kot v Murski krajini. Primer oglasov trgovcev: »Naznanja celi okolici, da ima v občinski hiši trgovino z usnjem in vsemi čevljarskimi potrebščinami. Po nizkih cenah, Jožef Škafar«15. »Paromlin. Novi mlin je začel delovati in izdeluje najfinejšo vsakovrstno moko - Ludvik Pintarič«16. »Umrl je kolarski mojster Ivan Poz-derec. Izučil je 20 dečkov za dobre bota: Zavod sv. Miklavža, 2000, 40-42. 13 PAM, sejni zapisniki 1920-1941, 11. 2. 1926 14 Keršovan, F., 1964. Spomini na gospodarsko in socialno življenje v Prekmurju. Kronika, letn. 12, št. 3, str. 169-184. 15 Novine 26. 6. 1921, 2. 16 Novine 26. 3. 1922, 2 . kolarje. Bil je velik narodni delavec«.17 »Fran Rešek, trgovec, je na mestu, kjer je bil prej trgovec Spiegler. Menjava bučno olje za bučno seme, kokošja in puranja peresa, poljska semena, rabun-dijino in deteljično seme ,..«.18 »Klepec ima trgovino v Beltincih in Črenšovcih. Prodaja vsakovrstno obleko, plačilo lahko tudi po dogovoru«.19 Med novicami pa se je našla tudi kakšna, ki je koga kritizirala. 20. 8. 1923 je bilo v Novinah objavljeno, da se v tobačni trgovini g. Rešeka dogajajo nepravilnosti. Tistemu, ki bi mu moral dati nazaj krone, je namreč Rešek dajal slabo stoječi Kmetijski list. Pisalo je, da je to sramota in škandal za trgovca, da hoče s strankarskimi nameni in listi zavajati ljudi.20 Prav tako so se ljudje pritoževali nad dimnikarjem Erjavcem, ker ni hodil redno zmetat dimnike in so zaradi tega nastajali požari.21 Okoli te teme se je nato za dobra dva meseca razvnel besedni boj med dimnikarjem in Kleklom. Ena izmed novic leta 1939 pa se je nanašala na vse beltinske gostilne. Opazili so namreč, da razen v eni manjka krščanski dnevnik Slovenec. Pač pa so na vidnem mestu razobešeni razni tuji in nekrščanski listi. To naj bi bil dokaz, da krčmarji ne spoštujejo ogromno število svojih gostov, ki so večino krščansko misleči.22 Veliko pa je bilo tudi novic, v katerih so ljudje hvalili svoje obrtnike. Pred novim letom 1924 je Škafar Jožef, trgovec v 17 Novine 7. 12. 1930, 4. 18 Novine 29. 3. 1931, 4. 19 Novine 27. 3. 1932, 3. 20 Novine 20. 8. 1923, 4. 21 Novine 29. 1. 1928, 3. 22 Novine 19. 2. 1939, 3. Mali rijtar - december 2013 49 Beltincih, poklonil Novinam 100 din. Iz uredništva so se takoj oglasili, da naj bo to dober zgled še ostalim in da naj se pojavi še veliko takšnih Škafarjev.23 Prav tako so ga javno pohvalili še leta 1931, češ da je dober, pošten in delaven trgovec z usnjem že 10 let in ima zato veliko zadovoljnih odjemalcev.24 Leta 1939 pa je bilo objavljeno, da je Albin Sagadin začel kupovati jajca po dobri ceni, zato priporočajo ženskam, naj prodajajo jajca Sagadinu in tako podprejo domačega trgovca in njihovega sovaščana.25 • Kraje Kraje so bile dokaj pogoste, predvsem zato, ker so bili ljudje siromašni, nekaj krivde pa je letelo tudi na veliko število veselic. Največ kraj je bilo pred prazniki in po veselicah. Kradli so vse, od denarja, kokoši, piščancev, hrane do spodnje obleke in trgovskega blaga. Tatovi tudi niso izbirali med žrtvami, saj so ropali tako pri ubožnih, kot pri bolj pomembnih Beltinčanih. Iz 6. na 7. 10. 1923 so tatovi vdrli v hišo župana Balažica in odnesli moko, mast 23 Novine 30. 12. 1923, 3. 24 Novine 6. 9. 1931, 4. 25 Novine 19. 2. 1939, 2. in 1.800 kron. Pisec te novice v Novinah ugotavlja, da je kraja na splošno zelo razširjena v Beltincih. V enem letu so namreč ukradli kokoši petnajstim gospodarjem. »Ampak to naj ne bi bilo čudno, ker so veselice brez postanka in se podaljšajo tudi čez policijsko uro.«26 Leta 1928 so tolovaji odnesli trgovcu Petru Ostercu dve bali blaga in večjo vsoto denarja. Mislijo, da so bili cigani. Orožniki so se lotili iskanja krivca s pomočjo policijskega psa.27 1929 so tolovaji vdrli v trgovino Jožefa Klepca in mu odnesli večjo količino volnenega blaga. Klepec je bil med tem na sejmu v Štrigovi. Sklepajo, da so tolovaji vedeli, kdaj ga ne bo doma.28 Kmalu zatem so bili tolovaji na železniški postaji. Izropali so tamkajšnje skladišče, kjer sta imela blago trgovec Klepec in Bader iz Turnišča.29 Klepec je bil tisti mesec oropan kar dvakrat. Naslednje leto so bili tolovaji spet na delu na železniški postaji. Znova so vdrli v skladišče in odnesli 150 kg blaga. Zoper so osumili cigane. Orožniki so jim prišli na sled, saj so ukradeno blago prodali naprej krčmarju iz Prosenjakovec.30 1 9 3 2 so beltinski žandarji odkrili tihotapstvo s tobakom in krajo kokoši31. Decembra je bilo iz vasi odnesenih 90 kokoši. Ugotovili so, da se kraja kokoši ponavlja pred proščenji in drugimi prazni- 26 Novine 14. 10. 1923, 3. 27 Novine 29. 7. 1928, 3. 28 Novine 8. 12. 1929,3. 29 Novine 22. 12. 1929, 2. 30 Novine 17. 8. 1930, 3. 31 Novine 5. 6. 1932, 2. ki.32 Naslednje leto julija so tolovaji iz vasi spet odnesli 30 kokoši33. 1936 pa se je zgodil drznejši rop. Iz lekarne so odnesli denar, mesarju Čuriču so vzeli meso, pri siroti Cilki Kuzmič pa zabelo in vso meso. Uboga ženska je imela koline na vsakih pet let in so ji to odnesli. Novine so predlagale, da je treba zapreti vse skrite vinotoče, kaznovati pijanost in policijsko uro določiti bolj zgodaj.34 Jeseni tega leta pa so iz žan-darske pivnice tolovaji odnesli zaplenjeno vino. Uničili so tudi tri čebelje roje, ki so bili last Štefana Baligača in Štefana Balažica, bivšega župana, tako da so jih zmetali v potok Dobel.35 Leta 1937 so kurji tolovaji iz več mest odnesli perutnino. Pri enem kmetu so odnesli kar 20 piščancev. Predlaga se, da naj orožništ-vo ponoči bolj pazi in zasliši sumljive potepače.36 Zaključimo lahko, da je bilo obrtniško življenje v obravnavanem obdobju v Beltincih zelo pestro. V Beltincih so bile trgovine z raznovrstnim blagom, prav tako je bilo veliko ostalih obrtnikov. Ljudje so storitve domačih obrtnikov uporabljali na različne načine, kot je opaziti še najbolj preko obiskov gostiln. Obrtniki pa so bili tudi pogosta tarča ropov, saj je blago, ki so ga ponujali mikalo marsikoga. Danijela Horvat 32 Novine 18. 12. 1932, 2. 33 Novine 30. 7. 1933, 3. 34 Novine 12. 4. 1936, 3. 35 Novine 29. 11. 1936, 3. 36 Novine 5. 9. 1937, 3. 50 Mali rijtar - december 2013 J* za otroke Zimska pravljica Dragi otroci! Življenje nam nalaga vedno nove preizkušnje. Že od majhnih nog se je potrebno boriti za svoj obstoj. Vendar pa vse, kar doživljamo, moramo sprejeti kar se da z razumevanjem in pozabiti vse, kar je slabo. Veseliti se moramo vsega lepega in dobrega. Vaša srca so najbolj čista, vaše oči najbolj iskrene, zato Vam vsem želim mirne in lepe praznike ter veliko zdravja, radosti in veselja, ki naj vas spremlja v letu 2014. Če sem Vam z pravljicami, ki smo jih obljavljali v iztekajočem se letu 2013, polepšala Vaše večere in če so Vam bile všeč, se veselim novih snidenj in druženj na straneh našega informativnega glasila MALI RIJTAR tudi v prihajajočem letu. Ostanite zlati sončki, ki razsvetljujete vsakdan svojim staršem, dedkom in babicam, bratom in sestram. Za zadnjo decembrsko številko sem izbrala zgodbico, ki jo je napisala neka deklica Jana iz Solkana, to je naselja v Občini Nova Gorica (http://www2. arnes.si/~bridges/zimske pravljice. htm). Pripoveduje o učenki Alenki, ki je v svojem življenju doživela težko preizkušnjo. Meni je kar prirasla k srcu. Upam, da bo tudi Vam všeč. Pa ji prisluhnite: »Alenka se je počasi pomikala med množico v nakupovalnem središču. Bila je brez denarja in vedela je, da ne bo nič kupila. Pa tako si je želela novih stvari. Vse sošolke imajo mobilne telefone, samo ona ne. Čutila je, da jo zaradi tega sošolke gledajo postrani in se je izogibajo. Najbolje bo, da gre domov, čeprav so tudi doma same težave. Alenka pa ni mogla vedeti, da so težave veliko večje, kot so izgledale. Doma sta jo čakala oče in mama. Mrko sta sedela pri mizi v kuhinji. Ko je vstopila, je začutila, da nekaj ni v redu. Oče jo je proseče pogledal in ji povedal, da nimajo denarja niti za najemnino, saj zadnje tri mesece ni dobil plače, ker gre podjetju, kjer dela, zelo slabo. Z mamo sta se odločila, da se bodo preselili v očetovo rojstno vas. Alenko je zgrabila panika. Kaj sedaj? Konec tedna je bila opravljena selitev. Znašli so se v veliki stari hiši z borim pohištvom. Alenka je vso prvo noč prebedela. Žalovala je za mestom, ki ga je zapustila, obenem pa jo je bilo strah, ker ni vedela, kaj jo čaka na vasi. V ponedeljek se je za povrh znašla še v novi šoli. Na sebi je čutila radovedne poglede otrok. Živčno se je prestopala in komaj čakala, da se začne pouk. Učiteljica, prijetna gospa, je stopila k njej in jo predstavila učencem. Nerodno so se predstavili in jo obstopili. Začutila je, da jo sprejemajo medse, da so ji resnično naklonjeni. Že dolgo ni občutila takega veselja v sebi. Pravo presenečenje pa je doživela ob odhodu domov. Pred šolo so jo čakali sošolci in sošolke s sanmi. Prijeli so jo za roke in skupaj stekli na zasneženi grič. Odvrgli so torbe in se spustili s sankami v dolino. Prešernemu smehu ni bilo konca ne kraja. Spuščali so se celo popoldne in nobenemu se ni mudilo domov. Alenka je pozabila na vse skrbi in ves svet se ji je zdel čudovit. Temu dnevu so sledili še lepši. Otroci so se pripravljali na božične praznike. Tudi Alenki so pomagali. Dečki so ji prinesli smrečico iz bližnjega gozda, deklice pa so jo naučile pripraviti okraske. Na božični večer si Alenka ni želela več vrnitve v mesto. Svojim bivšim sošolkam je voščila mir in srečo, ki jo je sama doživela, staršem pa je zaželela razumevanje v družini, četudi z manj denarja. Kdo ve, mogoče pa je bila tudi Alenkina selitev med dobre ljudi Božičkovo darilo?« Lilijana Žižek Mali rijtar - december 2013 Vsem naročnikom se zahvaljujemo za zaupanje in Vam sporočamo, da bomo z Vašo pomočjo tudi letos, * V žrebanju sodelujejo vsi Teleingovi naročniki, ki imajo na dan žrebanja poravnane vse zapadle obveznosti. VESEL BOŽIC IN SREČNO 2014 namesto poslovnih daril, sredstva namenili pomoči potrebnim! - --- m. - ' J - < -% ■ V, Mi j: 1 I * T~*‘ Wtž TT I _________! Vsi naročniki sodelujete v ŽREBANJU za SUPER NAGRADE! Žrebanje 16.12.2013. C 080 35 38 www.teleing.com I ¡nfo@telemg.si