Grosuplje (centrala) sP 908 KLASJE 2001 352(497.4 Ivančna Gor icS l—< □ c= -a t— t— 1200101E5,4 I Številka 4 letnik "7 april 2001 RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Ljubljanska cesta 24 a, 1295 Ivančna Gorica TEL: 01/7869-040, GSM1: 041/661-972 FAX: 01/7869-045, GSM2: 041/612-923 POPOLNA PONUDBA Računalniki, tiskalniki, komponente,... Programi za podjetja in sam.podjetnike,... ... za računovodstvo in trgovino http://www.lamas.si e-mail: lamas@lamas.si Kako lepo so cvetele hruške, pa jih je žal skoraj v celoti otresla slana. SNEMALNI DAN KVIZA TV3 PIKOLOVEC Tokrat v občini Ivančna Gorica pri družini Vencelj Borut Veselko med iskanjem pike na Krki. Stran 13 (J POŠTA SLOVENIJE 31 * Občina Ivančna Gorica, Krajevno združenje borcev in udeležencev NOB Šentvid pri Stični ter Območno združenje borcev in udeleženec NOB Grosuplje so 26. aprila pred spomenikom prvih ustreljenih talcev ljubljanske pokrajine pripravili tradicionalno slovesnost v počastitev dneva upora proti okupatorju in 60-letnici Osvobodilne fronte Slovenije. V kulturnem programu so nastopili učenci Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični, Lado Kocjan, borec Gubčeve brigade iz Mirne, pa je v svojem slavnostnem govoru opisal razmere, ki so vladale na našem področju na začetku druge svetovne vojne. Prireditve se je udeležil tudi župan Jernej Lampret. OBČINA IVANČNA GORICA MARKT HIRSCHAID POBRATENA TRETJE SREČANJE ŠENTVIDOV str. 7 PRILOGA SLIKAR FERDO VESEL str. 9 Pocjovori z našim športniki SAŠO VOZEL, str. 14 PODPISALI BOMO LISTINO O POBRATENJU, str. 2 v BESEDE UREDNIŠTVA Dragi bralci Klasja, tokrat lahko opazujete, kako se prvoaprilska številka časopisa lepo, elegantno, prav v stilu pravih časopisov, preveša v prvomajsko. Na to vplivajo tudi prave pomladanske prevetritve, ki so se zgodile na našem časopisu. Dobili smo namreč novo sodelavko Janjo, o tem 'smo že pisali, sedaj pa vam lahko tudi že povemo, katera novinarska področja bo pokrivala Strinjala seje, da prevzame poročanje in pisanje člankov o občinski upravi, krajevnih skupnostih ir1 gospodarstvu v naši občini. Odslej nas lahko tudi kličete na našo telefonsko številko, 786 94 00. Naj vas zopet tudi spomnimo, da nam članke lahko pošiljate po elektronski pošti, in sicer na naslov klasje.casopistfčsiol.net. Tokrat boste v Klasju, poleg člankov z različnih področij, kijih doslej nismo prav zgledno pokrivali, jpazili tudi posebno prilogo o slikarju Ferdu Veselu, ki jo je ob 140. obletnici slikarjevega rojstva pripravilo slikarsko društvo Ferda Vesela iz Šentvida. Domoznanska priloga bo zagotovo prišla prav marsikomu ob pisanju referata, seminarske naloge ali pri preučevanju slikarjevega življenja sploh. Tako se torej trudimo biti tudi vaši prijazni spremljevalci. Kot se trudi pomlad... Naj vam lepo dehti in pomladni veter odpihne vse skrbi. (KM) KDO SMO? LOGO d.o.o. Ljubljanska cesta 1290 Grosuplje Tel.: 01 7866-830 NAŠA GLAVNA DEJAVNOST JE PRODAJA IN RAZVOZ KURILNEGA OLJA Naročila po tel.: 01 7866-840 KAJ ŠE NUDIMO? TEHNIČNI PREGLED MOTORNIH IN PRIKLOPNIH VOZIL, ZAVAROVANJE, PLAČILO CESTNINE, PODALJŠANJE REGISTRACIJE. VSE NA ENEM MESTU! 120010125,4 STRAN Iz Jernejeve malhe Maj je mesec prebujanja narave in vsega živega. Velika noč je minila v znamenju nanovo začetega življenja. Povezovanje med ljudmi, sodelovanje in druženje nas odvračajo od tehnično preobremenjene družbe, kjer le redko najdemo neposredno izgovorjeno besedo in topel nasmeh. Tudi zato v Občini Ivančna Gorica spodbujamo številne prireditve in srečanja, na katerih hočemo poudariti vrednote, ki se vse prevečkrat umikajo v pozabo. Naši prijatelji iz pobratenega nemškega mesta Hirschaid bodo na tridnevnem obisku pri nas. V uradnem delu srečanja bomo podpisali listino o pobratenju in sodelovanju. Srečala se bosta dva naroda z različnima kulturama, navadami, običaji, pa vendar z enako mislijo, da kjerkoli na tem svetu smo, morejo zmagovati le pristne človeške vrline. Z lepimi spomini, spoznanji in novimi prijatelji bo to srečanje še poglobilo bodoče sodelovanje na društvenem, kulturnem, političnem in gospodarskem jiodročju. Naši prijatelji tako resno pristopajo k sodelovanju, da so se celo začeli učiti našega jezika. Pa naj še kdo reče, da nam ni mesta v Evropi! Nasploh je v teh tednih izjemno bogato dogajanje v kulturi in turizmu, kar kaže tudi koledar pomembnejših prireditev j)0 večini krajev v naši občini, ki je bogat kot še nikoli. Vse priznanje gre ljudem, ki na amaterski osnovi j)osredujejo delček lejjega preko svojih programov tudi drugim. Srečen si lahko le takrat, ko je srečen tudi tvoj sosed. Povsod skušajmo kaj storiti tudi za soseda. Odtujenost v današnjem času je tako velika, da se ponekod sosedje niti ne poznamo. Skupaj z občino, ki na novo zaposluje delavki na področju socialnega varstva, naredimo nekaj dobrega tudi za tiste sosede, ki so pomoči najbolj potrebni. Omeniti moram še dve veliki prireditvi, ki sta tik pred vrati. Največja je seveda Tabor slovenskih jievskih zborov v Šentvidu pri Stični. Za izvedbo tega so priprave že v polnem teku. Organizatorji so opravili že vsa najnujneša dela, pevci se intenzivno pripravljajo in komaj čakajo, da spet pridejo v gostoljubni Šentvid, saj se 17. junij hitro približuje. Pomembna prireditev v začetku maja je tudi kolesarska dirka Po Sloveniji, za katero smo v Ivančni Gorici pridobili start p>ete etajje. Kolesarjenje je prava priložnost, da z odprtimi očmi odkrivamo znana in neznana območja naše prelepe domovine. Avantutizem, nepredvidene situacije, vesela druščina ali samotna vožnja nam odkrivajo drugačen pogled na svet, saj ob znoju in odrekanju postajamo močnejši in odločnejši. Kolo ima vedno več privržencev in prav take prireditve, kot je kolesarska dirka Po Sloveniji in druge spodbujevalne akcije, pomembno prispevajo k tekmovalnosti in samopotrjevanju mladih. V času dirke Po Sloveniji bo tudi kolesarski maraton občin Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica, na katerem bodo rekreativni navdušenci lahko izbrali sebi primerno progo. Ob takih prireditvah s svojo strokovnostjo pomagajo poleg ostalih tudi člani gasilskih društev ter člani zveze šoferjev in avtomehanikov. Občina Ivančna Gorica je v razvoj cestne infrastrukture in ostalih ponudb, ki izhajajo iz naravne in kulturne dediščine, vložila v zadnjem obdobju veliko, tako da imajo ljubitelji kolesarskih konjičkov možnost, spoznati in odkriti posebnosti tega dela Slovenije.. Zanemariti ne gre tudi dejstva, da je kolo zelo primerno prevozno sredstvo, ki razbremenjuje pretirano motoriziranost v prometu. Vrhunec prireditev v maju bo praznovanje občinskega praznika Občine Ivančna Gorica. Vse občane vabim na številne prireditve, ki bodo sestavni del našega skupnega praznovanja. Zupan Jernej KAKO SE JE SPLETALO PRIJATELJSTVO MED OBČINAMA HIRSCAID IN IVANČNA GORICA URNIK POSLANSKE PISARNE za I. polletje 2001 JANEZ JANŠA, poslanec SDS v državnem zboru V poslanski pisarni se boste lahko pogovorili s poslancem SDS Janezom Janšo. datum kraj od do 14. maj Temenica - dom krajanov 13.00 15.00 14. maj Dob - gasilski dom Dob 16.00 17.30 11. junij Šentvid pri Stični - krajevna skupnost 13.00 15.00 11. junij Ivančna Gorica - občina, Sokolska 8 16.00 17.30 Vabljen Na začetku tretjega tisočletja, v letu 2001, bomo dokončno podpisali uradno listino o prijateljstvu med Hirschaidom in Ivančna Gorico. Da je prišlo do stikov med občinama, ima največ zaslug opatija Stična. Stiski samostan je namreč zaživel že 37 let po ustanovitvi cistercijanskega reda, leta 1135. Uspelo mu je previ-hariti viharje evropske zgodovine do današnjih dni. Samo osem let pred stiškim, leta 1127, je bil ustanovljen cistercijanski samostan v Ebraehu, nedaleč od Hirschaida na Bavarskem. Temu samostanu zgodovina ni bila tako naklonjena. Dandanes je v zgradbi samostana hotel za mlade, le samostanska cerkev še vedno služi svojemu namenu. Prebivalci Ebracha so ohranili spomin na cistercijanske menihe. Hubert in Inge Patzelt sta se še posebej zanimala za zgodovino cistercijanskega reda. Poleti 1973 sta med šolskimi počitnicami prvič obiskala Stično. Tej svoji "ljubezni" sta ostala zvesta do današnjih dni. Leta 1977 sta se udeležila slovesnosti ob 850-letnici ustanovitve Ebracha tudi predstavnika stiškega samostana (patra Simon Ašič in Pavel Pavlic). Ko je leta 1985 stiski samostan praznoval 850-letnico ustanovitve, je Hubert Patzelt pripravil razstavo o zgodovini stiškega samostana. V letu 1985 je bilo na pobudo zakoncev Patzelt uradno ustanovljeno Društvo prijateljev opatije Stična, ki danes šteje že več kot 380 članov. Leta 1986 je nastala zgoraj omenjena in dopolnjena razstava del stalnih zbirk Slovenskega verskega muzeja. Od leta 1986 prihajajo člani društva in tudi ostali vsako leto v Stično. Na ta način spoznavajo ne le Stično in našo občino, ampak tudi Slovenijo. Leta 1991 so naši prijatelji s skrbjo in simpatijami spremljali našo osamosvojitev. Leta 1994 so se udeležili slovesnosti ob otvoritvi novega magistrata v Hirschaidu tudi predstavniki iz Stične. Leta 1995 je v Hirschaidu gostoval Stiski kvartet. Oktobra 1997 je prišlo do prvih uradnih stikov med Ivančno Gorico in Hirschaidom. Junija 1998 so prišli na slovesnost ob jubileju cistercijanskega reda tudi udeleženci iz Hirschaida. Predstavili so se nam mladinski pevski zbor pod vodstvom Petra Blossa, odrasli pevski zbor Collegium vocale, folklorna skupina, športniki in gasilci ter dele- gacija svetnikov in upravnih delavcev z županom Schlundom na čelu, ki je ob obisku navezala tudi uradne stike z našo občino. Istočasno je naša občina imenovala Huberta Patzelta za častnega meščana. Jeseni leta 1999 je bila v Hirschaidu slovesno podpisana listina o pobratenju med Hirschaidom in našo občino. Slovesnosti so se udeležili predstavniki občinske uprave, svetniki, predstavniki gasilcev, športnikov, osnovne in srednje šole. V letu 2000 so Hirschaid obiskali gasilci, ki so se udeležili slavnostne podelitve gasilskih odlikovanj. Aprila je v Hirschaidu razstavljal tudi pater Branko Petauer. Junija so prišli člani mladinskega zbora pod vodstvom Petra Blossa na pevski tabor v Šentvidu. Zaradi nenadne smeti Vinka Blatnika jeseni istega leta je bil slovesen podpis listine o pobratenju odložen na kasnejši čas. Listina o pobratenju med občinama bo uradno podpisana tudi pri nas. To se bo zgodilo ob letošnjem obisku, maja 2001. Natančen spored slovesnosti je razviden iz objavljenega programa obiska. Kronologijo dogodkov sestavila M. A. Ficko PROGRAM OB OBISKU PRIJATELJEV IZ HIRSCHAIDA Goste iz Nemčije bomo sprejeli v petek 4. maja ob 16. uri na parkirišču pred stiškim samostanom, potem se bodo namestili, zvečer pa bo večerja v Gostilni Štorovje v Radohovi vasi. V soboto med 9. in 10.30 uro bodo prijatelji iz Hirschaida obiskali Jurčičevo domačijo in Galerijo Kresnička, kjer bodo poskusili dobrote, ki bodo razstavljene na Dnevih slovenske potice. Potem bodo naši gasilci nemške kolege popeljali po gasilskih društvih, (PGD Hudo - Ivančna Gorica 10.45 - 11.15, Mestna hiša v Višnji Gori in PGD Višnja Gora 11.20 - 13.00, PGD Kriška vas 13.05 - 13.30, PGD Krka 13.45 - 14.10, PGD Korinj 14.25 -14.50, PGD Zagradcc 15.00 - 18.00), ostali pa bodo šli na izlet po Dolenjski. Zvečer ob 20. uri bo v avli OS Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični podpis listine o pobratenju s kulturnim programom, ki mu bo sledilo družabno srečanje v telovadnici. Zadnji dan, v nedeljo 6. maja, se bodo po zajtrku (ob 9.30) gostje zbrali pri gasilskem domu v Stični in se skupaj odpravili k Florjanovi sveti maši, gasilci bodo ob tej priložnosti v svečanih uniformah in s prapori. Popoldne ob 15. uri se bomo od gostov iz Hirschaida poslovili. J. O. ŽELVA d.o.o. Podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov Ljubljana p.p. 2038 ROZMANOVA 2/A 1001 Ljubljana 01/433 84 41 1/433 85 U 1/433 90 41 ČISTILNI SERVIS S kakovostnim čiščenjem ohranjamo naravne vrednote človeka in okolja IZVAJAMO STORITVE: + ČIŠČENJE SKUPNIH PROSTOROV V - STANOVANJSKIH OBJEKTIH (Stopnišča, kleti ...) - POSLOVNIH OBJEKTIH (Hodniki, WC ...) ♦ ČIŠČENJE PISARNIŠKIH IN POSLOVNIH PROSTOROV ♦ GENERALNO ČIŠČENJE OBJEKTOV IN OPREME - ENKRATNO ALI PERIODIČNO - PO GRADBENIH IN OBRTNIŠKIH DELIH Pri delu uporabljamo sodobno čistilno tehniko, ekološko neoporečna čistila in zagotovimo ves potreben material. VASE ZADOVOLJSTVO JE NAS USPEH PRIREDITVE V OBČINI IVANČNA GORICA - MAJ 2001 MAJ 2001 4.-6. 5. 2001 / IVANČNA GORICA in okolica Pobratena občina Hirschaid na obisku S. 5 2001 10.00 MULJAVA, Jurčičeva domačija Dnevi slovenske potice 9. 5 2001 9.00 MULJAVA, Jurčičeva domačija Mednarodno srečanje mladine dijaških domov Slovenije in zamejstva (Trst, Celovec). Srečanje likovnih ustvarjalcev na temo: Arhitektura podeželja 10. 5 2001 8.30 MULJAVA, Galerija Kresnička Območno srečanje mladih likovnih ustvarjalcev 11. 5 2001 19.00 VIŠNJA GORA, Gasilski dom Gledališka predstava Saše Pavček: Bužec on, bužca jaz 12. 5 2001 15.00 IVANČNA GORICA, Kulturni dom Medobmočno srečanje mladih literatov ljubljanske regije 18. 5 2001 19.00 IVANČNA GORICA, Kulturni dom Pozdrav maju, koncert mešanega pevskega /.bora Ivančna Ciorica z gosli 20. 5 2001 ŠENTVID PRI STIČNI, Galerija Zaključna slovesnost ob I40.1etnici rojstva slikarja Ferda Vesela. Razstava 25. 5 2001 19.(10 IVANČNA GORICA, Kulturni dom Občinski praznik. Slavnostna seja - podelitev nagrad in priznanj 25.-2" '.5 .2001 18.00 MULJAVA, Galerija Kresnička EX TEM PORE 2001, ustvarjalno srečanje. Odprtje razstave (27. 5, ob 18.00) 26. 5 2001 20.00 ŠENTVID PRI STIČNI, Kulturni dom Premiera gledališke predstave .1. S. Popoviča: Jara meščanka 27. 5 2001 KRKA Kajakaški spust po reki Krki 27. 5 2001 9.00 GROSUPLJE, pred športno dvorano Brinje Kolesarski maraton treh občin 27.5.2001 12.00 Lučarjev Kal 8. občinsko tekmovanje koscev in 3. razstavit dobrot gospodinj 29. 5 2001 19,30 IVANČNA GORICA, Cerkev sv. Jožefa Bachov orgelski koncert: Milko Bizjak V počastitev občinskega praznika Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Sokolska 8, telefon 7878-384, 7878-385, 7877-697, e-mail: klasje.casopis@siol.net. Uredniški odbor: Andrej Agnič, glavni in odgovorni urednik, Ksenija Medved, pomočnica glavnega in odgovornega urednika (kultura), Vesna Kralj, Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Marjeta Glavan (lektor), Simon Bregar (šport), Milena Vrhovec (kmetijstvo), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Vcrbič; Računalniška priprava: AMSET - Albin Maeetloni s.p., Grosuplje; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje. Časopis KLASJE izhaja mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. STRAN Kdo je kdo na Občini Ivančna Gorica - predstavljamo zaposlene v občinski upravi PO KAJ K DIREKTORJU OBČINSKE UPRAVE? Na Občini Ivančna Gorica se pogosto dogaja, da ljudje, ki prihajajo tja, ne vedo, pri kom (katerem referentu) je treba kaj urediti oziroma ali je razrešitev njihovih težav sploh v pristojnosti občine. Zato smo se v uredništvu Klasja odločili, do bomo predstavili delo in pristojnosti posameznikov, ki so zaposleni v občinski upravi. Prav je, da začnemo kar pri direktorju Janezu Radošu, saj je on tisti, ki koordinira in pozna delo vseh referentov, hkrati pa našo občino poleg župana zastopa tudi na mnogih pomembnih sestankih in posvetih. Mogoče se kdo sprašuje, zakaj nismo začeli pri županu, odgovor na to vprašanje pa tiči v dejstvu, da Jernej Lampret županskega dela ne opravlja kot redno službo, saj je še vedno zaposlen kot ravnatelj na Osnovni Šoli Šentvid pri Stični, zato ga bomo predstavili "izven konkurence". Janez Radoš, direktor občinske uprave, sodeluje pri vseh zadevah, ki so v pristojnosti občine, zato se mora pogosto posvetovati z županom in strokovnjaki. "Ljudje s pripombami, težavami in pritožbami, ki jim sami niso kos, ponavadi najprej pridejo k meni, jaz pa jim zadeve pomagam reševati na podlagi znanja in informacij, ki jih imam o zakonodaji in odlokih, sicer pa jim povem, na katerega referenta se morajo obrniti," je povedal Radoš, kije na Občino Ivančna Gorica kot referent za komunalno infrastrukturo prišel pred tremi leti, lansko jesen pa je nastopil delovno mesto direktorja. OSNOVA JE PRORAČUN Direktor občinske uprave mora kooridinirati delo vseh občinskih referentov, turistične in gasilske zveze, civilne zaščite, bdeti pa mora tudi nad delom občinskega glasila -Klasja - in sodeluje z oddelkom za obrambo. Osnova njegovega dela so projekti in naloge, ki jih občinski svet vsako leto sprejme s proračunom; direktor je namreč odgovoren za njihovo izvedbo, občinski svet pa sprejme tudi program dela občinske uprave, kjer so aktivnosti za celo leto razdeljene po kvartalih in usklajene z zakonodajo. NATRPAN URNIK Se vam zdi dosedanji opis dela Janeza Radoša preveč splošen? Pa poskusimo drugače. Ko sem se pogovarjala z njim, mi je iz svojega urnika na hitro prebral, katere sestanke in dolžnosti je imel v zadnjem tednu; verjemite, vsak njegov dan je bil zelo natrpan: priprave ob obisku predstavnikov iz Hirschaida, pogovor o reševanju težav s šolskimi prevozi zaradi stavke LPP, priprave za občinski svet, pogovor z agencijo za regionalni razvoj Naš laz, neprestano so se ponavljali sestanki za ceste pa pogovor s predstavniki zavoda za zaposlovanje glede javnih del v občini, pogovor o kolesarski dirki po Sloveniji... Spisku ni bilo videti konca, poleg tega pa ne gre pozabiti, da v času uradnih ur k njemu prihajajo tudi občani, ki so se znašli v položaju, iz katerega ne vidijo izhoda. JANJA OMAMEN SVOJCI PO VOJNI POBITIH OSEB BODO DOBILI ODŠKODNINE Prizadete svojce po vojni pobitih oseb obveščamo, da lahko na podlagi K), člena Zakona o popravi krivic (Uradni list RS št 59/96) vložijo pri ministrstvu za pravosodje, sektorju za popravo krivic, zahtevek za popravo krivic in status upravičenca: 1. da se mi prizna status bivšega političnega zapornika 2. da se mi prizna status svojca pokojnika, bivšega političnega zapornika, ker je oseba, ki je izpolnjevala status bivšega političnega zapornika, umrla pred vložitvijo zahteve 3. da se pokojniku (ime in priimek) prizna status po vojni pobite osebe 4. da se mi prizna status svojca po vojni pobite osebe 5. da se mi prizna status pravne- ga naslednika svojca po vojni pobite osebe, ker je oseba, kije imela status svojca po vojni pobite osebe, umrla pred vložitvijo zahteve Praktično navodilo: Upravičenec (mati, oče, vsi otroci...) izpolnijo obrazec zahtevka za popravo krivic, ki ga dobijo pri vratarju ministrstva za pravosodje na Zupančičevi 3 v Ljubljani. Izpolnjeni obrazec z dokazili o statusu upravičenca, ki mora biti lastnoročno podpisan, oddaste na vložišču ministrstva za pravosodje, potem pa ga boste odnesli na vladno komisijo za ugotavljanje statusa upravičenca. Po potrditvi te komisije bodo upravičenci (otroci pokojnikov) na podlagi zakona dobili odločbo o odškodnini, vsak upravičenec posebej (200.000 tolarjev). To odškodnino naj bi izplačali v dveh delih: polovico v gotovini, in to v prvi polovici leta 2002, drugo polovico pa v obveznicah odškodninskega sklada, ki bodo izplačljive v letu 2003 in pozneje. Ker je v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje veliko upravičencev do tega statusa, prosimo, da oddaste zahtevke za popravo krivic. Dokumentu je treba priložiti mrliški list , če pa ta ne obstaja, izjavo svojcev ali prič vložite kot predlogo na Upravni enoti Grosuplje za izdajo ustreznega dokumenta- mrliškega lista za pogrešano osebo in ga predložite k zahtevku za popravo krivic. Društvo za ureditev zamolčanih grobov Odbor Grosuplje JAVNI NATEČAJ ZA NAJBOLJŠE TURISTIČNE SPOMINKE Turistična zveza Slovenije in Združenje spominkarjev Slovenije v sodelovanju z drugimi združenji razpisujeta javni natečaj za izbor najboljših turističnih spominkov Slovenije v letu 2001. Na natečaju lahko sodelujejo samo spominki in ideje, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo kulturno in naravno dediščino, turistični objekt, turistični kraj, turistično regijo ali Slovenijo kot turistično destinacijo, jih je mogoče izdelati v večji količini za prodajo in so prvič javno predstavljeni. Trije spominki, ki bodo v skupni oceni glede na vsa ocen- jevalna merila (umetniško -etnološka vrednost, komercialna vrednost, predstavljanje kraja, regije ali države) dosegli največ točk, bodo prejeli denarne nagrade: prva nagrada bo 300 tisoč, druga 200 tisoč in tretja 100 tisoč tolarjev. Poleg denarnih nagrad bo komisija podelila še pisna priznanja za naslednje tri najbolje uvrščene spominke. Na natečaj se lahko prijavijo vse pravne in fizične osebe, udeleženci pa lahko sodelujejo z največ dvema izdelkoma. Spominke za natečaj bodo sprejemali do 15. junija 2001 , in to na sedežu Turistične zveze Slovenije, Miklošičeva 38, Ljubljana. Vzorci ne smejo biti večji od 30x20x20 cm. Vsakemu mora biti priložena zaprta kuverta z naslednjimi podatki: ime, priimek, naslov in telefonska številka avtorja, kratek opis spominka, ali avtor spominka išče proizvajalca spominka, ali avtor spominka išče prodajalca spominka, dve fotografiji spominka (za katalog) in označeno, ali je to ideja za spominek. Nagrajeni spominki ostanejo v arhivu Turistične zveze Sloveniv PRVI MARATON TREH OBČIN Pri nas le dve trasi Na pobudo Kolesarskega društva Grosuplje bo 27. maja prvi Maraton treh občin, ki se bo začel ob 9. uri pred Osnovno šolo Brinje v Grosuplju, potem pa po treh različnih trasah nadaljeval po dveh ali vseh treh občinah in zaključil na izhodišču. Skozi naše kraje bodo šli le kolesarji, ki se bodo odločili za traso B (95 km) oziroma C (110 km), kajti trasa A (45 km) bo obšla le kraje grosupeljske in dobrepoljske občine. Kolesarji, ki se bodo odločili za traso B, bodo ob: 10.45 na Krki 10.55 pri Obrščaku na Muljavi 11.05 v Bogi vasi 11.50 v centru Šentvida 12.05 v Ivančni Gorici 12.20 v centru Višnje Gore 12.30 na Polževem Kolesarji s trase C bodo ob: 10.45 na Krki 11.00 na Korinju 11.35 na Muljavi 11.50 v Bogi vasi 12.15 v Temenici 12.25 v centru Šentvida 12.40 v Ivančni Gorici 12.50 v Višnji Gori Na posameznih križiščih bodo domačini pomagali pri redarski službi. KOLESARSKA DIRKA PO SLOVENIJI Kolesarski klub Krka - Telekom pripravlja kolesarsko dirko Po Sloveniji, ki bo potekala od 8. do 13. maja. Start pete etape bo 11. maja ob 11.15 pred občinsko zgradbo v Ivančni Gorici, cilj pa v 175 kilometrov oddaljeni Ajdovščini. Zaradi protokola in starta kolesarske dirke bo Sokolska cesta v Ivančni Gorici tisti dan med 9. 30 in 11.20 zaprta. Ta mesec bodo v Občini Ivančna Gorica čistilne akcije POISKALI BODO LASTNIKE ZAPUŠČENIH AVTOMOBILOV Zupan Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret je sredi aprila sklical predstavnike lovskih družin, turistične zveze, regijskega društva ekološkega gibanja, javnega komunalnega podjetja iz Grosuplja, predsednike krajevnih skupnosti in pristojne uslužbence občinske uprave na posvet o čistilnih akcijah. Te naj bi bile nekaj dni pred rednim kosovnim odvozom, koordinacijo med sodelujočimi društvi pa bodo prevzeli predsedniki krajevnih skupnosti. Martin Hočevar iz Lovske družine Suha krajina je opozoril, da bodo te akcije nekoliko prepozno, saj se bodo kmetje jezili zaradi pohojene trave. Poudaril je tudi, da bi bilo treba popisati številke motorjev in šasij ter na podlagi teh najti zadnje lastnike avtomobilskih školjk, ki so najbolj odgovorni za to, da so njihovi jekleni konjički končali v travi ali gozdu. "Občinski svet bi moral sprejeti tudi poseben odlok, po katerem bi ti lastniki morali plačati odvoz avtomobilov in kazen," je na koncu dodal Hočevar, saj neodgovornemu odlaganju teh odpadkov ni videti konca. Zupan je zatem predlagal, da bi na letošnjih čistilnih akcijah sodelovali mehaniki, ki bi lahko poiskali potrebne številke, s katerimi bi prišli do lastnikov zapuščenih avtomobilov, njihova imena in priimke pa bi potem objavili v Klasju. Za ilustracijo je povedal tudi to, da je morala lani naša občina za odvoz 229 avtomobilskih školjk iz vseh krajevnih skupnosti plačati več kot milijon tolarjev. Na posvetu je bilo izrečenih precej pikrih na račun tistih, ki odpadke neodgovorno puščajo na mestih, ki jim niso namenjena, saj mečejo slabo luč tudi na ostale. Ob takšnih čistilnih akcijah je na prvi pogled videti, kot da se ekološko ozaveščeni udeleženci čiščenja prav veselijo in komaj čakajo, da bi kdo odvrgel svoje odpadke, da jih bodo oni lahko pospravili. Zbrani so menili, da se to dogaja tudi zaradi načina poročanja v medijih. J. O. Lani je občina plača več kot milijon tolarjev za odvo. ihilskih školjk. STRAN SLOVENSKA RAZSTAVA IN OCENJEVANJE "DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ" mmmmKmmmmm.....m.........im Druga prireditev v tem mesecu je bila že tradicionalna razstava Dobrote slovenskih kmetij, ki je v času od 20. do 23. aprila potekala v minoritskem samostanu na Ptuju. S svojimi izdelki je sodelovalo več kot 550 kmetij. V sklopu prireditev so pripravili okroglo mizo, na kateri so svoje izkušnje o direktni prodaji na domu predstavile avstrijske kmetice. Organizirali so tudi strokovni posvet in javno razpravo z naslovom Ureditev dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v zakonu o kmetijstvu in podzakonskih predpisih. Na letošnjem ocenjevanju so sodelovale tudi tri kmetije z našega področja ter za vse poslane vzorce prejele tudi priznanja, in sicer je Kmetija Erjavec za suhe hruške in suha jabolka prejela zlati priznanji, za suha neolupljena jabolka pa bronastega. Prav tako so Erjavčevi prejeli znak kakovosti za suhe hruške, ki ga je mogoče pridobiti šele, ko proizvajalec za enak izdelek tri leta zapovrstjo prejme zlato priznanje. Vincencij Čepon je za kozji jogurt prejel srebrno priznanje, Turistična kmetija Grofija pa dve bronasti priznanji - enega za mešano belo vino in drugega za cviček. Vsem dobitnikom iskreno čestitamo! Svetovalka za KD in DD, I. Lekan Baliranje v SK KMETOVALEC -poročilo s sestanka izvajalcev baliranja Dogovor na sestanku je bil kratek in jedrnat: na terenu izvaja baliranje - okrogle bale za silažo - kakih deset članov strojnega krožka, pa tudi nekateri posamezniki, ki niso člani društva. Ker je sezona siliranja tik pred nami, so udeleženci sestanka uskladili izhodiščne cene za balo, in sicer glede na število slojev povijanja, število bal na posamezni parceli ter glede na zahtevnost terena samega. Cenik je takle: štirislojno povijanje od l .800 do 2.200 SIT za balo šestslojno povijanje od 2.000 do 2.500 SIT za balo Udeleženci sestanka so dosegljivi na tel.: Janez Javornik, Praproče 18 - 040 224 443 Franc Krampelj, Zagradec 45 - 041 202 695 Rajko Sinjur, Rađanja vas 7 - 031 545 499 Anton Čebular, Dob 2 - 041 520 800 in Matija Ceglar, Gorenje Brezovo 2 - 041 520 630 Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica na podlagi Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2001 (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 3/01) objavlja JAVNI RAZPIS za dodelitev subvencij za urejanje pašnikov I. Sredstva, namenjena za urejanje pašnikov z optimalnim izkoriščanjem naravnih danosti na pašnih površinah nad 3 ha, se bodo dodeljevala za: • postavitev pašnih ograj, • graditev in pregraditev na pašne čredinke s stalno električno ograjo, • ureditev napajališč za živino, vključno z ureditvijo virov pitne vode. II. Skupni znesek sredstev, namenjenih za subvencije, je 2,500.000,00 tolarjev.' III. Upravičenci do subvencij so fizične osebe s slovenskim državljanstvom, ki se aktivno ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in pridelujejo tržne viške ter imajo obdelovalne površine na območju Občine Ivančna Gorica. IV. Oblika dodeljevanja: Subvencije se dodeljujejo v obliki nepovratnih sredstev, vendar največ v višini do 60 % od vrednosti posameznega programa. Razliko do končne vsote plača lastnik. Kot dokazilo je treba pred izplačilom nepovratnih sredstev predložiti račune za nakup pašne opreme po projektni dokumentaciji ( v višini 100%). V. Predpisana dokumentacija: - projektna dokumentacija s predračunsko vrednostjo del po posameznih fazah in vrstah, ki jo pregleda in potrdi Kmetijska svetovalna služba; - katastrski načrt, v katerega je vrisana ureditev pašne površine. VI. Predložiti je treba: - izpolnjen obrazec Vloga za dodelitev subvencij za urejanje pašnikov, ki ga dobite pri Kmetijski svetovalni službi ali na Občini Ivančna Gorica (Referat za kmetijstvo). - dokazila o lastništvu: posestni list, pogodbo o dolgoročnem zakupu ( 10 let ), če se dela opravljajo na najetih površinah. VII. Merila za pridobitev nepovratnih sredstev: Na podlagi pravočasno oddanih in popolnih vlog bo komisija opravila terenski ogled kmetijskih zemljišč, ki so predvidena za ureditev pašnika, ta ogled pa je pogoj za pripravo sklepa o višini odobrenih sredstev, ki ga izda župan Občine Ivančna Gorica. VIII. Upravičenci vložijo vloge za pridobitev subvencij z vsemi potrebnimi dokazili v 30 dneh od dneva objave na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica. IX. Upravičenci bodo o dodelitvi subvencij obveščeni po opravljenem terenskem ogledu kmetijskih zemljišč. ŽUPAN: Jernej Lampret, prof.J.r. KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO V PRORAČUNU OBČINE IVANČNA GORICA ZA LETO 2001 Proračun Občine Ivančna Gorica za leto 2001 ,naj bi zagotavljal finančna sredstva tudi za najpomembnejše naloge s področja kmetijstva in gozdarstva. Zajel je vse pomembnejše segmente kmetijstva in gozdarstva in jih subvencioniral do domenjene višine. Postavke v proračunu za leto 2001, ki so namenjene za subvencioniranje kmetijstva in gozdarstva v Občini Ivančna Gorica: 1. SREDSTVA ZA SUBVENCIONIRANJE CEN ZATIRANJA MASTITLSA Subvencija znaša 50 % cene zdravljenja, ki jo zaračunava veterinarska služba. Stroški zdravljenja mastitisa so visoki, zato kmete, ki odajajo mleko, to veliko stane. 2. SREDSTVA ZA UMETNO OSEMENJEVANJE Namenjena so kmetom za stroške, ki so jih dolžni poravnati veterinarski službi ob prvi osemenitvi krave. Subvencija znaša 1000 sit na kravo. 3. SREDSTVA ZA SUBVENCIONIRANJE NABAVE SEMEN Subvencija je namenjena nakupu semenske koruze, ki je je v naši občini največ. Subvencioniranje bo potekalo na enak način kot v preteklih letih. 4. SREDSTVA ZA SUBVENCIONIRANJE EKOLOŠKO SPREJEMLJIVIH ŠKROPIV Tudi tu bo potekalo subvencioniranje na enak način kot v preteklih letih. Čeprav so vsa škropiva škodljiva, pa so nekatera manj, zato so subvencije namenjene tem škropivom, ki so ravno zaradi tega precej dražja . 5. SREDSTVA ZA SUBVENCIONIRANJE ODKUPA MLADEGA ITI AN EGA (J OVE DA Sredstva so namenjena subvencioniranju odkupa mladega pitanega goveda, v enaki višini kot preteklo leto in tudi na enak način. Čeprav subvencija ni visoka upamo, da bo vsaj malo pomagala broditi sedanjo kritično situacijo v govedoreji. 6. SUBVENCIJA PREVOZA MLEKA Z ODDALJENIH KMETIJ Ta postavka je v letošnjem letu prvič . Potreba po tem je nastala, ker država plačuje prevoze samo tam, kjer je v zbiralnici najmanj 500 litrov mleka dnevno, zato bi za oddaljene kmetije to pomenilo velik strošek. 7. POSPEŠEVANJE ČEBELARSTVA Sredstva so namenjena nakupu zdravil za zdravljenje čebel. V letošnjem letu se je nanovo ustanovilo tudi čebelarsko društvo Stična, tako da se bodo letos sredstva razdelila na tri društva, in sicer na enak način kot prejšnje leto. 8. SOFINANCIRANJE DRUŠTEV S PODROČJA KMETIJSTVA V naši občini je trenutno sedem aktivnih društev, sredstva pa se bodo razdelila glede na njihove programe in aktivnosti. 9. SREDSTVA ZA STROKOVNE NALOGE JAVNE GOZDARSKE SLUŽBE Sredstva so namenjena strokovnemu izobraževanju lastnikov gozdov s področja gozdarstva . Izvajajo se po programu Zavoda za gozdove Slovenije, ki pripravi tudi program izobraževanja. 10. SREDSTVA ZA STROKOVNE NALOGE KMETIJSKE SVETOVALNE SLUŽBE Sredstva so namenjena izobraževanju kmetov s področja kmetijstva. Izvaja in organizira jih Kmetijska svetovalna služba, ki pripravi tudi program izobraževanja. 11. REDNO VZDRŽEVANJE GOZDNIH CEST Ta sredstva so namenjena vzdrževanju gozdnih cest, njihovo višino pa določi Ministrstvo za kmetijstvo. Dela se bodo izvajala po programu Zavoda za gozdove, ki tudi vodi vzdrževanje. 12. GOZDNE VLAKE Tudi v letošnjem proračunu so namenjena sredstva za izgradnjo gozdnih vlak, ki se naj bi sofinancirala iz sredstev Občine 60% in sredstev lastnikov gozdov 40%. Dela se bodo izvajala po programu Zavoda za gozdove, ki je pripravil načrt izgradnje in pridobil ustrezno dokumentacijo. 13. AGROMELIORACIJE, ČIŠČENJE POTOKOV, UREJANJE POLJSKIH POTI Zaradi velikega interesa so tu predvidena kar velika sredstva . Dela bodo potekala enako kot lani, približno enak bo tudi sofinancerski delež. Objavljen pa bo tudi javni razpis, na katerega se bodo lahko javili zainteresirani kmetijski proizvajalci. 14. DENARNA POMOČ PRI IZOBRAŽEVANJU S PODROČJA KMETIJSTVA To je enkratna denarna pomoč pri izobraževanju mladih s področja kmetijstva . Objavljen bo javni razpis, na katerega se bodo lahko prijavili vsi upravičenci. 15. ZLOŽBE ZEMLJIŠČ Po projektu podjetja GI - STARC naj bi v letošnjem letu prišlo do prvih izvedb zložb kmetijskih zemljišč, zato so temu namenjena nekoliko višja sredstva v letošnjem letu. 16. PILOTSKI PROJEKTI - PAŠNIKI Interes za urejanje pašnikov je velik, kar se je pokazalo v letu 2000. Za izvedbo bo treba pripraviti programske načrte. Sredstva se bodo plasirala glede na število kandidatov in njihove programe. Objavljen bo javni razpis, na katerega se bodo lahko prijavili vsi upravičenci. Zavedamo se, da je še veliko stvari, ki bi bile potrebne občinske denarne pomoči, vendar ima tudi občina omejena sredstva. Upamo, da smo zaobsegli dejavnosti v kmetijstvu, ki so najbolj potrebne pomoči. Veseli pa bomo tudi vsake nove pobude, sugestije in pomoči. Za odbor za kmetijstvo in gozdarstvo Andrej Mirtič STRAN Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica, na podlagi Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2001 (Uradni vestnik 3/01) objavlja JAVNI RAZPIS za agromelioracijska dela, čiščenje potokov in urejanje poljskih poti na območju Občine Ivančna Gorica za leto 2001 1. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje melioracijskih del kmetijskih zemljišč na območju občine Ivančna Gorica, s katerimi se kmetijska zemljišča izboljšajo oz. se izboljšajo pogoji obdelave teh zemljišč. Med te ukrepe sodijo: - ruvanje in odstranjevanje skalnih samic, štorov in zarasti, ki na kmetijskih zemljiščih ovirajo obdelavo; - planiranje in ravnanje terena po končanih agromelioracijskih delih; - čiščenje obstoječih melioracijskih sistemov, to je odstranjevanje usedlin in nanosov na dnu melioracijskih kanalov; - urejanje poljskih poti. 2. Okvirna vrednost razpisanih sredstev je 8.000.000,00 tolarjev. 3. Dela po tem razpisu morajo biti izvedena do konca meseca oktobra 2001 oz. najkasneje do konca leta 2001. Občina Ivančna Gorica iz namenskih sredstev za urejanje kmetijskih zemljišč sofinancira agromelioracije kmetijskih zemljišč v višini 60% celotne vrednosti izvedenih del, lastniki zemljišč prispevajo k navedenim delom 40 % lastnih sredstev. 4. Na javnem razpisu lahko sodelujejo lastniki ali najemniki kmetijskih zemljišč na območju občine Ivančna Gorica, ki se aktivno ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in pridelujejo tržne viške. Lastniki in najemniki kmetijskih zemljišč so dolžni sodelovati pri izvajanju strojnih ur, izvesti potrebna ročna dela (pri odstranjevanju zarasti in kamen- ja ter finem planiranju zemljišč) in po končanih delih vzdrževati zemljišče. Sredstva za dela po tem razpisu lahko pridobijo upravičenci na podlagi vloge, ki mora vsebovati: - izpolnjen obrazec, ki ga upravičenci dobijo na vložišču občine Ivančna Gorica, - mapno kopijo parcele oz. zemljišča, ki ga želijo vlagatelji meliorirati, - najemno pogodbo, če je vlagatelj najemnik zemljišča. 5. Merila za pridobitev sredstev za sofinanciranje melioracijskih del: na podlagi pravočasno oddanih in popolnih vlog bo komisija opravila terenski ogled kmetijskih zemljišč, ki bodo predmet melioracijskih del, ta ogled pa je pogoj za pripravo sklepa o višini odobrenih strojnih ur oz. dodeljenih sredstev, ki ga izda župan Občine Ivančna Gorica. 6. Rok za prijavo je 10.6.2001. Vloge, prispele po tem datumu, se štejejo kot neveljavne. Vloge za dodelitev sredstev za sofinanciranje agromelioracij kmetijskih zemljišč z vsemi potrebnimi prilogami naj prosilci vložijo na naslov: OBČINA IVANČNA GORICA, Referat za kmetijstvo, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica, kjer lahko zainteresirani dobijo tudi vse dodatne informacije. 7. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni po opravljenem terenskem ogledu kmetijskih zemljišč. ŽUPAN Jernej Lampret, prof., I.r. PARKLJEVKA IN SLINAVKA NE SMETA V SLOVENIJO Udeleženci seje upravnega odbora Kmetijsko - gozdarske zbornice Slovenije so na svoji izredni seji, ki je bila 19. aprila, ugotovili, da je zaradi neupoštevanja mnenja organizacij kmetov in samovoljnih odločitev ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Veterinarske uprave RS prišlo do prezgodnjega odprtja meja za tranzit živali in uvoza mesa ter mesnih izdelkov, saj rejci ugotavljajo, da še vedno obstaja velika nevarnost vnosa bolezni slinavke in parkljevke v Slovenijo. Organizacije kmetov trdijo, da se ne izvajajo sklepi Državnega središča za nadzor bolezni, ki deluje pri Veterinarski upravi RS, zato se nevarnost vnosa bolezni ne zmanjšuje. Zaradi tega Upravni odbor Kmetijsko - gozdarske zbornice zahteva takojšnjo prepoved uvoza živih parkljarjev, mesa in mesnih izdelkov, postavitev razkuževal-nih barier na mejnih prehodih, ki so namenjeni prevozu živine, preusmeritev tranzita prometa živine na železnico, od ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa zahtevajo takojšnje aktivnosti za ustanovitev rizičnega sklada, ki bo zagotovil pokritje stroškov v primeru izbruha bolezni. KAJ POMENIJO SKUPNE TRŽNE UREDITVE EU IN ZA KATERE PRIDELKE VELJAJO? Skupna kmetijska politika (SKP) je bila opredeljena že z ustanovnim aktom Evropske gospodarske skupnosti, Rimsko pogodbo iz leta 1957. Temelji na treh načelih: enotnosti trga (skupni trg), dajanju prednosti domači predelavi (tržno-ecnovna zaščita) in finančni solidarnosti držav članic (skupni proračun). Temeljni cilji kmetijske politike so: zagotoviti redno preskrbo z živili po primerljivih cenah, ohraniti ravnovesje med mestom in podeželjem, povečati storilnost v kmetijski pridelavi, primerno izrabiti naravne vire ter varovati okolje. Osrednje pozornosti je deležno zagotavljanje možnosti, da tudi kmetje dosegajo dohodek, primeren njihovemu vlaganju v pridelavo. Zaradi konfliktnosti ciljev in zato, ker imajo posamezne države pogosto zelo različne predstave o tem, kakšna sta vloga in pomen kmetijstva v skupnosti, je oblikovanje kmetijske politike zahteven proces. Ukrepi za doseganje ciljev kmetijske politike so zapisani v predpisih, imenovanih skupne tržne ureditve. Ti veljajo za posamezne kmetijske pridelke, na primer za žito, meso, mleko, sadje in vrtnine. Od pridelka do pridelka se tržni redi med seboj razlikujejo po vsebini in intenzivnosti tržne zaščite. Skupne tržne ureditve pokrivajo vso kmetijsko proizvodnjo z izjemo krompirja in dela krme za živino. DOBER SOSEDJE ZLATA VREDEN, PA NAJ BO KJERKOLI. TUDI V VRTU VELJA, DA NEKATERE VRTNINE V DOBREM SOSEDSTVU BOLJŠE USPEVAJO. DOBRI 11 SOSEDJE" V VAŠIH VRTOVIH VRTNINA DOBRI SOSEDJE SLABI SOSEDJE EEBULA KORENJE, RDEEA PESA, RADIE,SOLATA, KUMARE, JAGODE, KAMILICE KAPUSNICE, IT OL, GRAH EESEN VRTNICE, LILIJE, TULIPANI, JAGODE. PARADI NIK,RDEEA PESA, KORENJE, KUMARE, MALINE, SADNO DREVJE SOLATA KORENJE, KUMARE, JAGODE, META, EEBULA, RADII";. PARADI NIK, Fl OL, RDEEA PESA, BELUŠ, POR, GRAH ZELENA, PETERŠILJ JAGODE EESEN, POR, SOLATA, REDKVICE, NIZKI Fl OL, ŠPINAEA KAPUSNICE KAPUSN1CE KROMPIR, ZELENA, RDEEA PESA, PARADI NIK. ŠPINAEA, POR, BERIVKA, SOLATA, GRAH, KUMINA EEBULA, JAGODE, EESEN KORENJE EEBULA, PARADI NIK, RADIE, REDKVICA, POR, EESEN, GRAH, DROBNJAK, AJBELJ, BERIVKA KROMPIR KAPUSNICE, KOLERABICA, ŠPINAEA, KORUZA, GRAH, KAPUCINKA, EESEN BUEE, KUMARE, ZELENA KUMARE KORUZA, Fl OL, GRAH, ZELENA, EEBULA, POR, RDEEA PESA, SOLATA, ZELJE, PARADI NIK, KROMPIR, REDKVICA POR EEBULA. KAPUSNICE, ZELENA, KORENJE, PARADI NIK, SOLATA. JAGODE Fl OL, RDEEA PESA, GRAH PARADI NIK KORENJE. ŠPINAEA, ZELENA. RDEEA PESA, REDKVICA. RADIE, POR, PETERŠILJ, SOLATA. KORUZA, KAPUSNICE, EESEN KROMPIR, KUMARE Kmetijska svetovalna služba OBVESTILO ZA VSE PROIZVAJALCE MLEKA Vse proizvajalce mleka obveščamo, da ste po uredbi o Ureditvi trga z mlekom (Ur. list RS št. 111/00) in Navodilih za vodenje evidence količin mleka in mlečnih izdelkov (Ur. list 21/2001) dolžni voditi dnevno evidenco o porabi mleka in mlečnih izdelkov na domu oziroma zapisati količino mleka, ki jo prodaste ostalim potrošnikom; za mleko, ki ga boste oddali zadrugi, bodo vodili evidenco v zadrugi. Evidenco je treba voditi po posameznih mesecih, in sicer od 1. aprila 2001 do 31. marca 2002. Obrazce za vodenje evidence količine mleka dobite na upravi zadruge. KZ Stična OD FUSARJA DO OBRTNIKA Izdelava kataloga varnosti pri delu z oceno tveganja - 2. DOKUMENTI, KI JIH BO MORALA IMETI VSAKA OBRATOVALNICA V prejšnji številki je bilo med drugim navedenih tudi 9 točk, pod katerimi so dokumenti, ki jih bo morala imeti vsaka obratovalnica oziroma delodajalec. Pod točko 6 je bila zahteva po evidencah, ki jih določa 39. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu. V 39. členu pa piše: Delodajalec mora voditi evidenco o: 1. periodičnih preiskavah kemičnih, fizikalnih in bioloških škodljivosti; 2. periodičnih preizkusih in pregledih delovne opreme; 3. preizkusih in pregledih sredstev in opreme za osebno varnost pri delu; 4. opravljenem usposabljanju za varno delo in preizkusih praktičnega znanja; 5. posebnih zdravstvenih zahtevah iz 16. (*) člena tega zakona; 6. preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev; 7. poškodbah pri delu, kolektivnih nezgodah, nevarnih pojavih, ugotovljenih poklicnih boleznih in o boleznih v zvezi z delom ter o njihovih vzrokih; 8. obvestilih iz 26. (*) člena tega zakona in 9. nevarnih snoveh, ki jih uporablja, če tako določajo posebni predpisi (*) določbe 16. člena: Delodajalec določi posebne zdravstvene zahteve, kijih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo, v delovnem procesu ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na podlagi strokovne ocene pooblaščenega zdravnika.. Seveda mora ta poznati stanje delovnega okolja, sicer objektivna ocena zdravstvenih zahtev ni mogoča. In takrat lahko predlaga smotrne zdravstvene zahteve, predvsem pa mora jasno definirati morebitne kontraindikacije za delo na konkretnem delovnem mestu, kot so npr. razne alergije, vrtoglavica ipd. (*) določba 26. člena: Delodajalec mora o začetku del obvestiti inšpekcijo dela najmanj 15 dni pred začetkom delovnega procesa, pri katerem obstajajo večje nevarnosti za poškodbe in zdravstvene okvare. Takšna zahteva je smiselna zlasti za začasna delovišča, saj je pisna izjava z oceno tveganja sicer implicitno obvezna, toda zlahka bo delodajalec prezrl potrebo po njeni izdelavi, če bo šlo za kratkotrajno, a kljub temu bolj nevarno delo na začasnem oziroma občasnem delovišču. Toliko o samem zakonu in njegovih zahtevah. Seveda se tega ne boste učili na pamet, kajti v vsakem primeru, in kot kaže, ne gre drugače, boste morali dobiti pooblaščeno institucijo, ki bo za vas pripravila in izdelala vse zahtevano. Napisali smo le zato, da si lahko predstavljate, koliko tega je... Institucije v Sloveniji, ki so pooblaščene za izvajanje vsega, kar iz novega zakona izhaja, pa najdete na internetu: http://www.sigov.si/mddsz/uvzd/poobla/vsi.htm SUBVENCIJE ZA KMETIJSTVO 2001 Kmetovalce obveščamo, da se bodo junija oddajale vloge za letošnje leto. Da pa bodo ti obrazci pravilno izpolnjeni, pripravljamo v zadnji dekadi maja inštruktaže za kmetovalce. • Obrazce za vlogo bo Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja poslala vsem upravičencem, ki so v evidenci ( imajo MID številko ), na dom. Hkrati boste prejeli tudi vabilo z datumi predvidenih inštruktaž. IZBOR HERBICIDOV V KROMPIRJU Pri pridelavi krompirja najpogosteje uporabljamo naslednje herbicide: PO SAJENJU - PRED VZNIKOM KROMPIRJA RACER 25 EC 1-41 /ha; takoj po saditvi, pred vznikom krompirja , na dobro pripravljeno njivo STOMP 330 4 - 61 /ha; pleveli naj bodo v fazi kalitve, tla pa nekoliko vlažna. GESAGARD, PROHELAN T, PROMEPIN 500- tekoči, PROMEPIN KS 50 v odmerku 1,5 - 3 kg / ha. PO VZNIKU KROMPIRJA SENCOR 0,75 kg / ha : uporabimo ga do višine krompirja K) cm. Ne smemo ga uporabljati pri občutljivih sortah (jaerla, dobrin). BASAGRAN 600 1,5 - 2 I / ha ; za uničevanje smolenca ( slipovka ) Najkasneje, koje krompir visok 10 - 15 cm. FUSILADE SUPER, FOCUS ULTRA in GRASID1M ; 1 -2 I / ha Za zatiranje enoletnih trav; za zatiranje večletnih naj bo odmerek 2-41/ ha. TARGA SUPER 0,5 -31/ ha za zatiranje trav AGI L 100EC 0,8 - 1,5 1 / ha za zatiranje trav Kmetijska svetovalna služba STRAN IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI AMBRUS ČISTILNA AKCIJA "Ponovno bomo morali drugorazredni krajani za prvokategorniki pospravljati smeti," se je pred letošnjo čistilno akcijo, ki bo v Ambrusu 5. maja, hudoval Jože Hrovat, predsednik Sveta Krajevne skupnosti Ambrus. Povedal je tudi, da se pogosto dogaja, da ljudje iz mest in večjih naselij na njihove travnike ter v gozdove vozijo svoje odpadke. MRLIŠKA VEZICA Ambrušani bi radi začeli postopek pridobivanja dokumentacije za mrliško vežico, a še ne vedo, kje bodo gradili. Škofija jim je predlagala, naj jo postavijo v središču vasi, oni pa menijo, da bi bilo bolje pod župniščem, kjer je bolj mirno. DOB UREDILI DVORANO V gasilskem domu so nad telefonsko centralo uredili dvorano, v kateri so, da se ve, čigava je, obesili tudi gasilski grb. ZVONIK V MALIH PECAH V kratkem, 5. maja, bodo blagoslovili zvonik najmanjše cerkve v šentviški fari - v Malih Pecah. KAPELICA NA RDEČEM KALU Vaščani Rdečega Kala in Hrastovega Dola so v bližini mesta, kjer je nekoč stalo kužno znamenje, zgradili novo kapelico, ki ima enako poslikavo kot pred njo kužno znamenje. VODOVOD Po besedah Antona Čebularja bodo na Rdečem Kalu in v Sadu uredili vodovod; doslej so imeli tamkajšnji prebivalci namreč le kapnico in so jim morali vodo tudi dovažati. CEVI SO BILE PREMAJHNE V Dobu potekajo zaključna dela za kanalizacijo meteorne vode, položili so 50 cevi ob lokalni cesti, ki vodi proti Hrastovemu Dolu. SELA Po pogovorih s predstavniki DDC so v Selili pri Dobu zakoličili odsek ceste skozi vas; doslej tega niso mogli narediti zaradi neurejenih lastništev. IVANČNA GORICA ASFALTIRANJE, ASFALTIRANJE Z nekajmesečno zamudo so končno asfaltirali cesto v Malem Črnelem (90 metrov) in preplastili cesto v Spodnji Dragi (200 metrov). JAVNA RAZSVETLJAVA Na krajevni skupnosti že zbirajo ponudbe za razsvetljavo od glavnega križišča v lvančni Gorici do Šolskega centra, kjer so lani razširili cesto in uredili pločnike. MOST JE ŽE, ZAPORNICE PA ŠE NE Po besedah Milana Pušljarja most preko Višnjice, ki bo vodil na vzhodno obvoznico, že stoji, pripravljajo pa še vlogo za avtomatske zapornice čez železniško progo na tej obvoznici. NOV PRIKLJUČEK V lvančni Goric gradijo nov priključek na avtocesto proti Ljubljani, ki bo narejen tako, kot je bilo predvideno v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Lani, ko je na lokaciji projektnega priključka stal še Petrolov bencinski servis, so cesto speljali po začasni trasi, ki ni v skladu s predpisi. Po besedah Slavka Žličarja, direktorja avtocestnega projekta 6: Dolenjska, bodo uredili tudi direktni izvoz iz bencinskega servisa na novi priključek proti Ljubljani. Dela naj bi zaključili že do junija, če jim vreme le ne bo preveč nagajalo. VODA JE VDRLA V NASIP V Spodnji Dragi, kjer je ob avtocesti približno dva metra in pol visok protihrupni nasip, je prišlo do vdora vode vanj, in ker bi se lahko kaj zrušilo, so morali približno 20 metrov nasipa sanirati. Ker so pomanjkljivosti odpravili še v času garancije, to za Dars ne predstavlja dodatnega stroška. PESEK JE OSTAL Pri Višnji Gori na gradnjo avtoceste še vedno spominjajo veliki kupi peska. Gre za material, ki so ga vozili iz Police in vgrajevali v avtocesto. Takrat so ubili dve muhi na en mah, ublažili so poliške brežine in precej tega materiala vgradili v avtocesto, kjer je bil primanjkljaj. Ostalo je še nekaj peska, ki pripada Darsu, in ga le-ta namerava porabiti oziroma prodati. KRKA POGOVARJALI SO SE Jože Smolič, predsednik Sveta Krajevne skupnosti Krka, je povedal, da so za njimi uspešni in plodni pogovori s krajevnimi organizacijami ter županom o šivalnici in novi osnovni šoli na Krki. Prav tako so se resno pogovarjali tudi o preplastitvi ceste Krka -Podbukovje. POLEPŠANO DVORIŠČE Pred novo mrliško vežico so položili robnike, povečali parkirišče in vse skupaj asfaltirali. ŠE ASFALT V zadnjih tednih so končno položili asfalt tudi na lokalni cesti Korinj - Ravne. METNAJ DOGOVARJAJO SE ZA ZEMELJSKA DELA Predstavniki metnajske krajevne skupnosti se dogovarjajo z možnim izvajalcem, ki bi opravil zemeljska dela na lokalni cesti Goričica - Debeče. Ta pot, ki predstavlja najkrajšo povezavo Ivančne Gorice in Litije, je širitve nujno potrebna, sicer pa so jo iz obeh strani začeli asfaltirati že lani, a še vedno je med eno in drugo vasjo približno 1200 JAVNA TRIBUNA 0 0K0LJSK1 PROBLEMATIKI Strokovnjaki niso enotni Regijsko društvo ekološkega gibanja Ivančna Gorica je 20. aprila pripravilo javno tribuno o okoljski problematiki v občini, na kateri so govorili predvsem o največjih onesnaževalcih - IMP Livarju in Farmi Stična. "Odločbo za sanacijo je IMP Livar dobil že leta 1998 in od takrat naprej je videti napredek na področju varstva okolja," je menil Franc Hegler, predsednik RDEG, Farma Stična pa odločbe za sanacijo sploh še ni dobila, a to naj bi se zgodilo prav v kratkem. TRUDIJO SE V IMP Livarju imajo po programu za sanacijo čas do leta 2006, sicer pa je direktor tega podjetja Stane Osterman poudaril, da obveznosti, ki izhajajo iz zgodovine onesnaževanja, ne morejo prevzeti, sicer bi bilo podjetje najbolje kar zapreti. Jožica Jakopin, tehnična direktorica, in Uroš Erjavec, vodja službe varstva pri delu in odgovoren za ekologijo, sta povedala še nekaj o najnovejših stopnjah sanacije v IMP-sanaciji kupolne peči, načrtu za ravnanje z odpadki, legalizaciji deponije Suhi most, vračanju mulja iz mokrih filtrov v proces, sajenju rastlinja na deponiji, rastlinski čistilni napravi in očiščevalni akciji, ki so jo pripravili v podjetju. LOMILA SO SE KOPJA Publicist in ekolog Anton Komat je na rovaš Farme Stična navrgel nekaj izsledkov iz svojega referata, v katerem je predstavil možna zdravstvena in okoljska tveganja, socialno - etično vprašanje farme, ekonomske posledice, ki se nanašajo na ogrožanje tradicionalnih kmetij, ter ogrožanje nacionalne varnosti države. V zagovor Farme Stična je njen direktor Alojz Plantarič povedal, da jim je v lanskem letu uspelo odplake, ki tečejo v potok, očistiti kar za 98 odstotkov, utemeljeval pa je tudi, da je gnojevko dobro vrniti naravi, zato ni nič narobe, če se jo razvozi tam, kjer je to dovoljeno, in njegovemu mnenju se je pridružil tudi profesor Leskovšek z Biotehniške fakultete. Po besedah Braneta Široka (Turbo inštitut) je farmi pri sanaciji želel strokovno pomagati Turbo inštitut, saj so se lani že pogovarjali o možnih oblikah reševanja težav z odplakami, a posebnega interesa s strani farme in občine menda ni bilo videti. Marjan Ščuka pa je ob tej priložnosti farmi ponudil svoj produkt za čiščenje vode z oksidacijo -Super NN - in se pohvalil z odličnimi rezultati tega izdelka na primeru Kl inje vasi pri Kočevju. SMRAD IN PRAH Javna tribuna ne bi opravičila svojega imena, če se ne bi oglasil tudi kdo od domačinov, ki se jih je v ivanškem Kulturnem domu zbralo kar precej. Opozorili so na dejstvo, da si ljudje zaradi smradu s farme ne upajo prezračiti prostorov, bližnji sosed IMP Livarja pa se je v imenu več Ivančanov pritoževal nad prahom iz tega podjetja, za katerega meni, da morda celo povzroča raka. JANJA OMAHEN PREDLOG ZA RAZGRNITEV IDEJNEGA ZAZIDALNEGA NAČRTA JUG - VZHOD IVANČNA GORICA Člani RDEG Ivančna Gorica smo si 22. marca 2001 ogledali razgrnitev idejnega zazidalnega načrta del jug - vzhod Ivančna Gorica. Naše društvo podpira razgrnitev tega projekta in tudi načrtno ureditev prostora - naselja Ivančna Gorica. V idejnem zazidalnem načrtu sta načrtovana tudi dom za starejše občane in varstvena ustanova - vrtec. RDEG Ivančna Gorica meni, da ti dve ustanovi ne sodita v predlagani prostor, in sicer zaradi nezdravih okoljskih vplivov. Obrazložitev: - ustanovi sta projektirani v prostoru, ki se v bodoče ne more dograjevati oziroma širiti, - ustanovi ne sodita v strnjeno naselje (zaradi . prometa, gostote prometa, hrupa). Poseben problem, ki preprečuje gradnji omenjenih ustanov na zanju določen- em prostoru, sta onesnaževanje zraka in hrup, ki ob avtocestah in vpadnicah, obvoznicah skozi naselje in v naselju predstavlja veliko okoljsko motnjo. Velik hrup in vibracije povzročajo tovorna in druga vozila, ki so ravno tako zelo škodljivi pojavi za okolje in ljudi. Zavedamo se, da cestni promet ne povzroča samo hrupa, ampak onesnažuje okolje tudi z ostanki olj, maziv ter z obruski zavornih oblog in gum, emisijsko in imisijsko onesnažuje z ogljikovimi oksidi, ogljikovodiki, dušikovimi oksidi, svincem, žveplovim dioksidom... V celoti gledano, je imenovani zazidalni načrt projektiran v zelo nezdravem okolju. Predlagamo: - da se upošteva Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca, o novogradnjah -zemljiščih vrtca - ter naslednje zakone: Zakon o vrtcih (UL RS št 12/96), Zakon o upravi (UL RS št 67/94), Zakon o standardizaciji (UL RS št. 1/)%), Zakon o gradnji objektov (UL RS št. 29/ 84 in UL RS št. 59/96), -zaradi zgoraj navedenih nezdravih vplivov na otroke in starejše občane predlagamo, da se za dom za starejše občane in VVZ - vrtec pridobi varen, bolj zdrav prostor, da bodo živeli v prostornem, mirnem in zdravem življenjskem okolju. RDEG Ivančna Gorica si bo še naprej prizadeval za kakovostno in zdravo življenje ljudi. Glede na veliko potrebo po omenjenih ustanovah Občini Ivančna Gorica gradnjo obeh predlagamo kot prednostno investicijo. Za čisto naravno življenjsko okolje in zdravo življenje Predsednik RDEG Ivančna Gorica Franc Hegler VELIKA ZBIRALNA AKCIJA PAPIRJA V dneh pred veliko nočjo so imeli na Osnovni šoli Stična uspešno zbiralno akcijo starega papirja. Marljivi učenci so nabrali 10 ton te surovine, ki bi sicer večinoma končala na smetiščih. Glede na nizke cene papirja je akcija bolj ekološke kot pridobitne narave, a so učenci kljub temu z veseljem sodelovali. Razveseljivo je tudi to, da so jim pri prevozu pomagali mnogi starši. Akcijo je vodila učiteljica Jožica Zajec. L. S. VISNJANJE PLJUVAMO V LASTNO SKLEDO Ko se dandanes po Dolenjki vozi Slovenec iz bolj oddaljenega kraja ali celo tujec, se v lepem sončnem vremenu gotovo ozre na milo Višnjo Goro na griču pod razkošnim pomladnim zelenjem Starega gradu in njegovimi razvalinami. Toda če mora kdo zaviti v naselje v dolini, kadar se mu pokvari vozilo ali išče kakšnega znanca, je hitro razočaran: namesto da bi bila tu urejena lokalna povezava, kar je velikega republiškega pomena tako za razvoj kraja kot tudi za prehod, je vse drugače. Namesto ugledne ceste po sredini stoji tu nasilna visoka ograja, za njo pa je travnik, poln navlečene neugledne ropotije, lokalni promet po obeh straneh doline pa je neurejen, skratka nemogoč. Višnjanjc se sprašujemo, kako more ena sama lastnica ovirati gradnjo ceste, za katero ima DARS že pripravljen denar (to ni mačji kašelj) in je kot naslednik nekdanje Skupnosti za ceste Slovenije za to zadolžen: Zahteva lokacijskega dovoljenja Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora, datum 26.4.1988, točka 9. DARS je zgradil most čez Kosco, ki bi vodil na novo cesto po sredini doline. Kaj vse smo prestali prebivalci ob enoletni gradnji ceste Višnja Gora - Bič zaradi nasprotovanja te lastnice, se ne da opisati. Najbolj smo bili prizadeti na Ciglerjevi ulici številka 20 in 18. Poleg popolne nespečnosti in bolezni ušes z vrtoglavico zaradi prekomernega, tudi nočnega hrupa smo se ubadali tudi s hudimi psihičnimi težavami (krivica, skrbi, poškodbe, še zdaj na mestnem zemljišču nimamo protihrupne zaščite ob avtocesti, in to po vseh treh gradnjah cest!). Višnja Gora, staro mestno jedro na griču, je danes kulturni spomenik, v razvoju pa zaostaja prav zaradi neurejenega prometa. Prosim direktorja Univcrzala Podsmereka Jožeta Kasteliea in direktorja Peskokopa Jožeta Nosana, da posredujeta pri gradnji te ceste, saj je vsak peskokop brez. urejenega prometa nemogoč. Koliko let smo prestajali prašne in hrupne vožnje iz peskokopa Podsmreka! Okoličani se norčujejo iz nas, pravijo, da Višnjanjc pljuvamo v svojo lastno skledo. Mihaela Jarc-Zujc lirosuPlJe (centrala) sP 908 Ivančna Gorica KLASJE april 2001 Z i—t O 352(497.4 Ivančna Goric«) „_.......... „..........i ima..............i.........* i ■ i 111 ■ C/3 2001 120010125,UESEL2 1 ' • : J 0 vy( ) vj STRAN 1861-1946 OTROŠKA LETA Slikar Ferdo Vesel, ali kakor piše v rojstni knjigi, Ivan Ferdinand Vesel, se je rodil 18. maja 1861. leta v Ljubljani, na Poljanah št. 59. Bil je četrti otrok Marije in Jurija Vesela. Mati Marija je bila doma iz Šentvida pri Ljubljani, oče Jurij Vesel pa se je preselil v Ljubljano s Hriba pri Loškem Potoku. Najprej je obiskoval štiriletno ljudsko šolo v šentpetrskem župnišču in nato ga je oče vpisal na ljubljansko realko. V svojih spominih prostodušno priznava, da ga šola nikoli ni posebej veselila. Že prvi razred realke je ponavljal, ker ni znal dovolj nemške slovnice. Čeprav je pozneje veliko let preživel na nemškem govornem področju, v svojih spominih pravi, daje prof. Leveč zahteval veliko znanja, prav kakor bi hotel dijake realke pogermaniti. Bolj zavzet je bil pri učenju "laščine", matematike in kemije. ZA SLIKARSKIM ZNANJEM PO SVETU Ko je bila v Parizu leta 1874 prva razstava impresionistov, Vesel še ni premišljeval o slikarstvu. Marca 1876 pa so se stvari zasukale, za Ferda Vesela za vedno. Koje na realki videl razstavljeno veliko sliko, kije prikazovala cesarja na mrtvaškem odru, ga je ta tako navdušila, da je sam pri sebi ugotovil, da nič na svetu razen slikarstva ni nič vredno. Odločitev je podprl tudi brat France, gimnazijec in pozneje geometer, Ki je bil dober risar. Bratova podpora se je nadaljevala tudi v času Ferdovega študija, ko ga je tudi gmotno podpiral. Veselje do slikarstva se ga je tako prijelo, da je izstopil iz petega razreda realke in se komaj sedemnajstleten podal v svet, naravnost na Dunaj. Tam je napravil neke vrste zasilno maturo, da se je lahko vpisal na akademijo, na oddelek splošnene risarske šole. Po osmih semestrih je prejel spričevalo, ni pa se vpisal v specialko dunajske akademije. Prostovoljno je odšel v vojsko in jeseni leta 1884 v Munchen. Že v času šolanja na Dunaju so njegov talent opazili tudi v Ljubljani, zbiralec starin in umetnin Viktor Smole je odkupil prvo Veselo sliko, Laibacher Zeitung pa je prvi opozoril na mladega, nadarjenega slikarja. Ko mu je bilo triindvajset let, je odšel v Munchen, kjer je vrvelo in kipelo umetniško življenje mladih, in tu tudi ni bil osamljen. Bil je osmi Slovenec, ki se je tu vpisal na akademijo, tu se je srečal z Jožefom Petkovškom, Ivano Kobilico, Ažbetom in Jakopičem. Po Veselovih spominih, ki jih je pozneje zaupal Stanku Vurniku, je bil to najlepši čas njegovega šolan- . '-^ N Jože Barachini, F. Vesel - olje na platnu. Spominja se nepozabnih večerov, ki jih je preživel z Ažbetom in Jakopičem. Pogosto so v pivnicah debatirali o umetnosti, razstavah, pro- Motiv s potočkom je mojster naslikal leta 1922, dvajseta leta so bila zanj čas iskanja novega likovnega izraza. Potoček - študija A. Stirn fesorjih, domov grede pa po mestu zapeli slovensko in seveda tako priklicali policijo. BOHEMSKI DUH Ob počitnicah je hodil domov, obiskoval brata Franceta v Kotorju, Ivano Kobilico na Gorenjskem, v Radovljici pa veterinarja Josipa Nika Sadnikarja. Skupaj so hodili po deželi, se navduševali nad starimi šegami in običaji in zbirali starine, saj je bil Josip Niko Sadnikar znan zbiratelj starin in amaterski fotograf. Za zbiranje je navdušil tudi Ferkota, kot so ga klicali prijatelji, in to je Vesela potem spremljalo vse življenje. Ko so se razmere v Munchnu spremenile, slikarjev je bilo vedno več, začela pa se je tudi propaganda zoper tuje slikarje, se je vrnil v Ljubljano in vzdržal eno leto kot suplent risanja na obrtni šoli. Ampak to ni bilo delo za mladega Vesela - gnalo ga je po svetu. Za tiste čase je potoval veliko in hitro, pogosto kar s kolesom. Vmes je neutrudno risal in slikal, potovanja in novi kraji so bili kot olje na ogenj njegovi ustvarjalnosti. V Anglijo je prispel poleti 1897 in se tam tudi poročil s svojo nekdajo učenko iz Munchna Jessy Čase. Iz Anglije je odrinil v Pariz, potem v Švico in od tam v Italijo, ki je bila že dolgo cilj njegovih želja in pričakovanj. Tam je obiskoval cerkve in galerije ter ustvarjal. Kar dve leti neprekinjeno je potoval po Evropi in se nato za nekaj časa skupaj z ženo Jcssy naselil v mekin-jskem samostanu pri Kamniku. NA GRADU GRUMLOF Medtem je odvetnik Veneajz v njegovem imenu kupil grad Grumlof pri Šentvidu na Dolenjskem. Tu se je stalno naselil poleti 1901 in s krajšimi presledki ostal vse do jeseni 1945. Na tem delu dolenjske dežele je živel in delal več kot štiri desetletja, tu se je znova poročil, tokrat s hčerko kamnoseka iz Nabrežine pri Trstu, si ustvaril družino in poleg slikanja počel še marsikaj. Hodil je na lov, ribaril, bil je strasten gobar in šahist, pridno je kopal v okolici Šentvida pri Stični in iskal zaklade preteklosti. Že prileten se je lotil smučanja in divje vožnje z motorjem. Ljudje, ki so živeli okoli gradiča, so ga opazovali in niso razumeli, zakaj ne skrbi bolj za svoje imetje, zakaj toliko časa posveti opazovanju narave. Bil je torej opazovan in ne vedno razumljen. Po svoje pa so ga imeli ljudje tudi radi in tudi sam pravi v spominih, da se je kar malo pokmetil. V resnici je živel svoje življenje v čisto svojem svetu, med svetlobo in globino svojih slik. VESEL MED VOJNAMA Preživel je dve svetovni vojni in obe sta ga neusmiljeno udarili po plečih. V prvi so ga zaprli, internirali in preganjali, v drugi je izgubil svojo svetlolaso hčerko Sonjo, kar je zlomilo tudi duha. Vesel je bil silovit ustvarjalni značaj, zelo je zaupal v svoje delo, slik ni nikoli prodajal pod ceno. Sprejel je mnoge umetnostne vplive, nekaterim tedencam v likovni umetnosti pa se ni pridružil nikoli. In veliko je razstavljal od študentskih let dalje, tako doma kakor po svetu. Sodeloval je s klubom umetnikov Sava in z zvezo jugoslovanskih umetnikov Lada, in seveda s slovenskimi slikarji, ki so leta 1934 ustanovili Društvo slovenskih likovnih umetnikov. Večni iskalec, nikoli popolnoma zadovoljen s svojim delom, se je težko ločil od svojil slik. Naročnike je pogosto spravljal v slabo voljo, koje pravil, da sliko še "študira", vse življenje je v svojih slikal reševal problem svetlobe in globine. Ob srečevanju s tokovi v evropskem slikarstvu je ostajal zvest samemu sebi in nemogoče je njegovo delo razvrstiti v enega od takratnih umetnostnih tokov. Veliko njegovih del je ostalo v tujini. Znanih in dostopnih Veselovih slik je več kot 300, celotnega opusa pa verjetno ne pozna nihče. % \ Ženski akt - olje na platnu. Studita Jože Barachini 120010125,VESEL2 10 STRAN GRUMLOF- SLIKARJEV DOM VEČ KOT ŠTIRI DESETLETJA Nekdaj je bila graščina Grumlof mogočna stavba s stanovanjskimi in gospodarskimi poslopji. Če se podaste od Šentvida pri Stični proti Radohovi vasi in v križišču pri Radohovi vasi zavijete levo po ozki poti pod travnato brežino, pridete do skupine hiš in komaj opazite ruševino, ki je v tako žalostnem stanju, da v njej ni več slutiti nekdanje veličine in lepote. Tu je živel in več kot štiri desetletja delal slikar Ferdo Vesel, tu je živela njegova družina, Sicer pa je gradič imel kar burno zgodovino in je zamenjal veliko lastnikov. Najstarejši znan lastnik tega dvorca je bil Sebastian pl. Auersperg Turjaški, kije gradič kupil leta 1412. Turjaški so bili lastniki vse do leta 1589, takrat pa je gradič s posestvom kupil Janez pl. Semenič, slovenski plemič, doma iz današnjega Semiča. Po njegovi smrti je m m V gradiču sredi idilične pokrajine se je slikar Vesel stalno naselil leta 1901. sem so prihajali njegovi znanci in prijatelji, tu so se sestajali pre-porodovci in od tod je jeseni leta 1945 odšel ostarel in bolan nazaj v rodno mesto - Ljubljano. V različnih virih je mogoče najti kar nekaj imen za ta gradič, ki se spreminjajo tudi glede na časovna obdobja. Tako zasledimo pri Valvazorju Grundlhoff, imenovali pa so ga tudi Grundelj, Grommeljhoff, Grundeljhoff, Grundhoff in Grundlovo. Domačini vam v pogovoru povedo, da ste bili na Grumlefu, slikar sam pa ga je včasih imenoval kar Veselovo. Bodi kakorkoli, današnja podoba je žalostna, iz meseca v mesec so ruševine bolj oskubljene še zadnjih elementov, ki so nekoč krasili vhod, okna in notranjost. Leta in leta so neznanci odnašali kamnite okenske nadstreške, v letu 2000 pa je nez-nanokam izginil kamniti okvir vhodnih vrat, ki je v sklepnem kamnu imel vklesan napis j.K. 1811 (Juvan Karlovvicz). dvorec s posestvom pridobil Hieronim pl. Sara. Njegova vdova, baronica Dornberg, se je potem poročila z Andrejem pl. Semeničcm, ta pa je za svoja dediča določil bratranca Janeza Sigismunda in Jurija Viljema. Mlajši Jurij Viljem je podedoval Grumlof, Janez Sigismund pa si je v bližini zgradil dvorec Selo. Po Jurijevi smrti je postal lastnik Henrik baron Rauber, njegovi dediči pa so ga prodali baronu Marku Antonu Tauferrerju iz Višnje Gore. Po njegovi smrti ga je nasledil kot lastnik mlajši brat Vid Jakob Tauferrer, ki je gradič temeljito prenovil. Leta 1749 ga je s pripadajočimi zemljišči kupil kostanjeviški samostan, ki ga je oddajal v najem. Ob ukinitvi tega so dvorec prodali na dražbi, kupil pa ga je Matija Juvvanc za 25.319 goldinarjev. Posestvo z gradičem je nasledil njegov sin Franc, Matija Juvvanc pa je 2.maja 1831 umrl in ima nagrobnik vzidan v zunanjem zidu šentviške cerkve. Gradič je spet zamenjal lastnika na začetku stoletja, ko ga je za Vesela kupil odvetnik Vencajz. Pogosto so na Grumlof prihajali nekateri Veselovi prijatelji in znanci, ki so slikarjev dom različno videli in opisali. Sam Vesel pravi: "Misel na gospodarstvo me ubija, še posebej, ko gledam dan na dan širše in daljše razpoke v živem zidu mojega gradiča in računam, koliko časa bo trajalo, da bo stavba tako zanič, da je še prodati ne bom več mogel.Toliko prostora in sob imam tu, pa nobena ni pripravna za pošten atelje." Ob drugi priliki pa mu gradič z okolico budi slikarski čut tako močno, da ne more niti prespati v Ljubljani, kjer je bil na obisku, saj se mudi slikat, dokler je še "štimunga". V okolici gradiča je Vesel prebil veliko ur likovnega snovanja, bližnja hosta, ki so ji vsi rekli kar Veselova hosta, pa je bila zanj neizčrpno področje raziskovanja. Dolgoletni družinski prijatelj Juš Kozak se spominja, kako je mojster opisoval posamezne podrobnosti svojega doma in okolice z besedo dekoratif, kar je pomenilo, da je nekaj opazoval s posebno nežnostjo in posebnim zanimanjem. Tako so bili "dekoratif grmovje, z mahom porasla stara drevesa, krasne vrtnice med grmovjem hrena, debele razpoke v zidu, predmeti, ki jih je prinašal od vsepovsod, in seveda velika pajčevina v njegovi sobi. Milan Zadnek, ki je bil pri slikarju na obisku 3. maja 1930 inje svoje vtise zapisal za časopis Slovenski narod, se Grundlovega spominja takole: "Z Grundlovega se nudi krasen razgled po Dolenjski. Da naštejem samo par važnejših krajev okoli Grundlovega: Muljavo, Žužemberk, Kozjek, Debel hrib, kjer imamo prve dolenjske vinograde, Zaplaz, Primskovo in Pristavo pri Stični. Grundlovo je še zelo dobro ohranjeno. Grajske stene so debele in deloma poslikane. Vesel domuje v prvem nadstropju, kjer ima več velikih, prostornih in zračnih sob. Če ima odprta vsa vrata, lahko vidi iz prve sobe v zadnjo - ravno trideset metrov znaša dolžina. Videti je, da je imel svoječasni lastnik gradu velik smisel za monumentalnost in za solnce." Nevedek o dolžini med prvo in zadnjo sobo govori o tem, kako velik je bil dvorec nekoč - kar težko si to predstavljamo ob pogledu na tudi prvi pouk o slikarstvu. Jože Stare takole piše o Grumlofu:"Ferdo Vesel se je nastanil na tem mičnem dolenjskem kotičku v začetku našega stoletja. Zamikala ga je toplejša klima in sončna dolenjska ravnica. Pa tudi cena je bila dobra." Stare navaja, da je Grumlof Vesel kupil za borih 1300 goldinarjev. Čoro Škodlar je dobro poznal slikarja Vesela, poznal je njegovo slikarstvo in Vesela kot človeka. Ob 120-letnici mojstrovega rojstva je v spremni besedi kataloga tudi beseda o Grumlofu: "V zavesti vseh, ki smo Grumlof poznali, ga obiskovali in bili z njegovim gospodarjem v prisrčnih, prijateljskih stikih ter prihajali tja ogledovat povsem izravnano zemljo, občutim takšno malomarnost za neodpustljiv kulturni greh in vseslovensko sramoto. Ko nam že ni bila dana pamet pravi čas rešiti hišo z njeno zgodovinsko notranjo poslikavo, hišo, v kateri je naš veli slikarski genij ustvarjal najlepše umetnine, naj nam ostaja vsaj dobroverna zavest, da take usode ne sme in ne more dočakati Veselova velika, najbolj slovenska umetnost." Je kaj dodati? Menim, da ne veliko. Ko smo na veliki petek tega leta z dr. Sadnikarjem, sinom Nika Josipa Sadnikarja - ki je bil Veselov Na prelomu tisočletja je bil grad ruševina. Ostala so le še kamnita vrata z dobro vidnim napisom JK 1811. Leta 2000 so neznani zbiratelji starin izruvali tudi vhodna vrata in okenske kamnite nadstreške. današnjo razvalino. Jože Stare iz Šmartnega pri Litiji je večkrat obiskal mojstra na njegovem domu, pravzaprav je bila z njim v dobrih odnosih vsa Staretova družina. Vesel je portretiral vse člane družine, sin France pa je pri gospodu z Grumlofa dobil prijatelj in mecen od mladosti pa takorekoč do konca, ko je s svojim ugledom in vplivom pomagal že bolnemu slikarju - stali pred razvalino, smo vsi molčali nekaj trenutkov. Sicer pričakovano razočaranje je bilo še večje in globlje. PROGRAM PRIREDITEV OB 140 - LETNICI ROJSTVA FERDA VESELA ODPRTJE RAZSTAVE 20.5. 2001 ob 15. uri, v prostorih Likovne galerije, Šentvid pri Stični 70 ZAKLJUČNA SLOVESNOST 20.5. 2001 ob 16. uri, dvorana Doma kulture, Šentvid pri Stični 70 Rojstna hiša slikarja Ferda Vesela v L Spominska tablu, ki je bila na hiši, seje h .jubljani, Poljane 59, hiše danes ni več. gubila v ruševinah ob podiranju. Veselovo stran smo pripravili v Kulturnem društvu likovnikov Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični. Podatke in gradivo smo zbirali več let. Pogovore v projektu Pričevanja sta pripravili: Blanka Pcrpar in Antonija Novak. Vsem se za sodelovanje lepo zahvaljujemo, najlepša hvala pa tudi uredništvu časopisa Klasje, ki je pripomoglo, da ho o Veselu lahko bral tako širok krog bralcev. Viri: . Polonca Vrhunc: Ferdo Vesel 1861-1946, Narodna galerija Ljubljana, 1989. Ferdo Vesel, Stanko Vurnik: Spomini, Zbornik za umetnostno zgodovino 1924, letnik IV, št. 2, Juš Kozak: Spomini na slikarja Ferda Vesela. Milan Zadnek: Pri slikarju Ferdu Veselu, Slovenski narod, 3.maja 1930. Ferdo Vesel, 120-letnica rojstva;.uvodni esej Čoro Škodlar, februar 1982. Juš Kozak: Celica, MK 1974. Muzej Josipa Nika Sadnikarja Kamnik, pisma, pogovori. STRAN ti Čeprav mnogi, ki so slikarja Vesela poznali in se z njim srečevali pravijo, da je bil mrk mož, to ne drži popolnoma. Njegovi znanci in nekdanji sovaščani so zapisali, ali pa nekateri še celo vedo povedati, daje bil nadvse duhovit sogovornik, ki je marsikatero ušpičil in spravljal tudi druge v dobro voljo. VESEL IN CVIČEK Potomci Josipa Nika Sadnikarja se spominjajo kako je znal Vesel zabavati obiskovalce ribje restavracije, ki je bila nekdaj v kletnih prostorih nebotičnika. Rad je popil kozarček cvička, zlasti potem, ko je, kakor je sam povedal, postal "Dolenc", zapel s prijatelji in zabaval zbrano družbo. Veterinar in Veselov prijatelj Josip Niko Sadnikar, ki ga je Vesel v takih veselih trenutkih klical Pepe (Josip), se je rad srečeval s slikarjem tudi potem, koje ta bival na Grumlofu. KAKO IZSELITI ŽANDARJE Marsikateri vesel in humoren dogodek o Veselu je napisal Juš Kozak. Veselu so v njegov gradič naselili žandarsko družino. To mu ni bilo po volji in neprestano seje trudil, kako bi se jih znebil. Ker so mu ubili tudi najljubšega psa, je bila seveda zamera še večja. V veži jim je zato na steno naslikal svoj grad, sredi zelenega polja pa je stal moški in streljal na psa. Preko neba se je širil napis! " Ne ubijaj!" Ker so mu ubili najljubšega psa, jim je naslikal peto božjo zapoved, da so jo videli vsak dan, ko stopili v hišo. Ob pripovedi so mu oči žarele, hudomušnost je vela iz njih. Tudi žandarjeva žena je bila deležna njegovih norčij. Sredi prazne sobe v gradiču je stala le miza in na to mizo je slikar namestil človeško lobanjo in prižgal dve sveči. Tiho je zapustil sobo, kukal skozi ključavnico in se hihital. Spodaj v kuhinji se je široko zarezal:" Zdaj pojde pogledat in se od strahu podela". Mislil je na žandarjevo ženo. KAČA Kovačeva hiša je bila nekdaj del graščine. Tam kjer je nekdaj stanovala služinčad, so si Kovačevi uredili dom. Kovačevi otroci so večkrat zahajali k slikarju in hodili z njim tudi v gozd. Tam so lovili metulje in hroče, žabe in ježe. Nekoč so med skalami ujeli strupeno kačo. Na veliko začudenje vseh, jo je Vesel spretno ujel v precep in jo odnesel domov. V zadnji sobi ji je napravil gnezdo in jo hranil. Kadar je prišel k njemu nadležen gost, ki se ga nikakor ni mogel otresti, ga je navadno popeljal v zadnjo sobo, kjer je kraljevala kača. Ponavadi je zaleglo in nadležni gost se je hitro poslovil. NAJKRAJŠE MNENJE V letu 2000 smo se v okviru projekta Pričevanja o slikarju Ferdu Veselu oglasili tudi pri Viktorju Znidaršiču iz Radohove vasi. Viktor, ki ima na plečih že 86 let, je dobrovoljen možak, le malo slabo sliši. Spomin pa mu še dobro deluje in povedal je kar nekaj zanimivih iz časov, ko je še kot mlad fant videval gospoda z Grumlofa. Na vprašanje izprašcvalkc Blanke Perpar, kakšen človek je bil Vesel, je odgovoril kratko in jedrnato:" Kosmat, siten, znal je pa vse, pa nič ni delal, samo nekaj je risal." KAKO JE KOLESARIL Slikar Ferdo Vesel je veliko kolesaril, saj je s kolesom obredel kar velik del Evrope. V svojih spominih omenja, kako je kolesaril po Italiji. Takole pravi:" V Capriju točijo zelo dobro vino, tako dobro, da sem iz Caprija v Napolj na kolesu zaspal." Slikarje kolesaril vse življenje, tudi potem, ko je bil že v letih. Amalija Ložar je bila mlado dekle, koje videvala slikarja, kako je sedal na kolo. Nikoli ni tega napravil s strani, kakor se to običajno počne, ampak je zasedel kolo od zadaj in se hitro odpeljal. VESEL PRI KRALJU ALEKSANDRU Ko je Ferdo Vesel razstavljal na četrti jugoslovanski razstavi v Beogradu leta 1912, je bil z drugimi slikarji povabljen na sprejem h kralju. Seveda je za obisk pri pri tako visoki osebi veljal poseben protokol, ki je predpisoval obiskovalcem tudi, kako se morajo obleči. Vesel, ki je bil znan po tem, da se je oblačil svobodno in na obleko ni dosti dal, ni oblekel predpisanega fraka in se je pred kralja postavil v običajni sivi obleki. Kot je sosedom po vrnitvi na Grumlof pripovedoval, kralja to ni prav nič motilo, saj se je dolgo pogovarjal prav z njim. POZABLJIVOST Slikarje včasih, koje utegnil ali pa potreboval drobne usluge, rad prišel k sosedu. Ko se je nekoč spet oglasil in klepetal, se je nenadoma spomnil, da je doma na kuhalnik postavil posodo z mlekom. Hitro je šel domov pogledat, kaj se je medtem dogajalo v kuhinji. Koje drugi dan spet prišel k sosedu in so ga povprašali o njegovih kuharskih uspehih, je bil kratek:" Ne mleka ne kastrole nisem več našel!" JABOLKA Nadvse prisrčna pa je bila pripoved Anice Poljšak, ki je kot otrok kar precej let preživela v slikarjevi soseščini. Slikar je pogosto zahajal k njim in Anica se spominja, da je imel doma, v svoji graščini, veliko jabolk. Nagovoril jo je, da bi z bratom jabolka pregledala, izločila one, ki jih je gniloba že uničila, in obrezala tiste, ki jih je gniloba le načela. Ni bilo treba ponoviti povabila, šla sta in se lotila dela. Obrezala sta skoraj vse, tiste zdrave zato, da sta jih lahko del pojedla, nekatere pa zato, ker je bilo resnično treba odstraniti nagnite dele. Slikar se je po daljšem času vrnil, in ko je videl, kako pridno sta otroka opravila delo, jima je še sam ponudil nekaj obrezanih jabolk. Ker sta si izdatno malico privoščila že med delom, sta podarjeno verjetno odnesla domov. Kako dragocena in cenjena so bila nekoč jabolka?! DIVJA VOŽNJA Z MOTORIEM Vesel se je navduševal nad vsem, kar je bilo novo. Ponavadi je tako dolgo razmišljal in raziskoval, da je stvari prišel do dna. Bil je že v poznih zrelih letih, ko sije kupil motor. Anica Poljšak se spominja, da je na vožnjo rad vabil tudi druge. Tako sije nekega dne za hrbet posadil Aničinega brata in za takratne razmere in takratne ceste dokaj hitro odpeljal proti Šentvidu. V dirkaški vnemi pa sploh ni opazil, da je nekje med potjo izgubil sopotnika. Fantič se je seveda znašel in se kar peš vrnil domov. O tem, če se je še kdaj pridružil mojstru na motornih dirkah, pa ni podatkov. SMUČANJE Na stara leta se je začel smučati, se spominja njegov dolgoletni prijatelj Juš Kozak. Z otroškim veseljem se je spuščal po bregu in se veselil svojih uspehov. Tudi okoliški otročaji so ga radi opazovali in si želeli, da bi imeli prav take smuči kot mojster. Nekega dne pa, ko ga je spet zvabilo na sneg, se je prekopicnil v globokem snegu na glavo, da se ni mogel sam izkopati in bi se skoraj zadušil. Rešil ga je sin. Pa ni bilo dovolj. Ko je nekega dne prišla odjuga, si je spet nataknil smučke in se podil proti Šentvidu. Presenetil gaje dež, premraz.il seje in dobil pljučnico. Kljub temu je ljubezen do snega ostala, po tej grenki sneženi izkušnji je naslikal eno najčudovitejših slik - Južni sneg. GOBE Gobarjcnje je bilo Veselova velika strast. Pri tem ni poznal prijateljev. Za jurčke bi napravil vse, pripravljen se je bil tudi sproti z najboljšimi prijatelji. Gozd okrog svojega gradiča je poznal kot svoj žep in Juš Kozak se spominja, da za nič na svetu ne bi izdal svojih "punktov". Pač pa je druge zvito in prijazno spraševal, kje so nabrali jurčke, ob tem pa kričal, da gaje bilo slišati daleč naokoli, če je v svoji hosti zalotil koga, ki mu je pred nosom pobral gobe. Pri vsem tem prizadevanju pa ni vseh pojedel. Nekaj jih je naložil na okenske police, jih opazoval in slikal. Okoliški otroci so vedeli tudi povedati, da jih je za obzidjem svojega doma "sejal". Koliko uspeha je imel pri tem, pa ne vemo. ŠAH Druga velika slikarjeva strast je bilo igranje šaha. Mnoge obiskovalce in prijatelje je povabil k igranju in ni odnehal prej, da je soigralca premagal. Partije so lahko trajale tudi celo noč. Šahiral pa je tudi na daljavo, in sicer takole: njegov soigralec je bil v Šentvidu, Vesel pa na Grumlofu. Vsak na svoji deski sta vlekla poteze, ki sta jih zabeležila na listič, ki ga je morala potem slikarjeva hčerka Sonja odnesti nasprotniku v Šentvid in od tam šahovski odgovor nazaj na Grumlof očetu. V današnjih časih bi Vesel, ki se je rad lotil vsega novega, zanesljivo imel računalnik. PEKEL Ljudje, ki so ga srečevali, vedo povedati tudi, da je bil njegov besedni zaklad zabeljen z mnogimi kletvicami, njegove reakcije pa burne, podprte tudi s kričanjem. Ljudje mu tega niso zamerili, sprejeli so ga takega, kot je bil, pa tudi sam ni nič zameril drugim. Nekega dne pa, ko so otroci poslušali Slikar Ferdo Vesel - GrumlofiSki gospodje rad posedal pred svojo graščino. Znanci in prijatelji vedo povedati, da ni bil vedno mrk in nedostopen človek. Bil je tudi duhovit sogovornik, iskrivih misli in je rad ušpičill kaj smešnega. njegove kletvice, so ga "opozorili", da ne bo prišel v nebesa, ker tako grdo preklinja. Anica Poljšak se spominja, da se ni vdal pod težo otroškega opozorila in je dejal: "Pa saj nočem v nebesa, v pekel bom šel, ko bom umrl - tam bo vsaj toplo." ELEKTRIČNI KUHALNIK Leta 1938 je Vesel zbolel in odšel je v bolnišnico v Ljubljano. Zdravniki so mu napovedali le še kratek čas življenja, pa se je pozdravil in preživel tako hišnega zdravnika kot dr. Cholevo, ki ga je zdravil v Ljubljani. Ko se je vrnil na Grumlof, ga je vedno zeblo v noge in spomnil se je na električni kuhalnik, ki ga je nekoč videl pri Jušu Kozaku. Omislil si je svojega, da si je na njem grel noge in si jih tudi opekel. Vesele dogodivščine o slikarju smo našli v zapisanih spominih nekaterih njegovih prijateljev, nekaj pa so nam jih povedali tudi krajani, ki so mojstra poznali in se z njim srečevali. Vsem se lepo zahvaljujemo, tistim, ki so jih zapisali, in onim, ki so nam jih povedali - oboji so prispevali k mozaiku mojstrove podobe nov kamenček, tak vesele barve . Veselje pogosto obiskal dom Josipa Nika Sadnikarja, ta ga je takole ujel v svoj fotoaparat, ko je bilo Veselu 32 let. 12 STRAN PRIČEVANJA Že kar nekaj let je, kar smo se v Kulturnem društvu likovnikov Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični odločili, da poiščemo ljudi, ki so živeli in delali v bližini slikarja Ferda Vesela, se z njim srečevali in ga nekateri tudi opazovali pri risanju in slikanju. Spomine in vtise smo želeli shraniti, da ne bodo ušli v pozabo za vedno. Z rahlim strahom in zadrego smo se lotili dela, pozneje pa ugotovili, daje bilo oboje odveč. Kar precej krajanov smo našli, ki so nam bili pripravljeni povedati svoje spomine na slikarja, ugotovili smo tudi, da se nekateri dokaj dobro spominjajo njegove podobe, njegovih navad, načina življenja in dela. Ni jih bilo tako malo, ki so se spomnili tudi resnično zabavnih dogodkov v zvezi s Ferdom Veselom. Marsikaj je bilo že napisanega. Mecl najlepšimi so vsekakor spomini Juša Kozaka, ki je bil slikarjev dolgoletni prijatelj. Za likovno področje pa je pomemben zapis Stanka Vurnika Spomini, ki so pravzaprav slikarjevi spomini s strokovnim komentarjem. Dragocena je pripoved dr. Nika Sadnikarja iz Kamnika, ki se živo spominja slikarja, zlasti njegovih zadnjih let, ko je kot študent medicine z očetom obiskoval slikarja v bolnici. v Šentvid s kolesom svetlo modre barve. Spominja se tudi, da je slikal večinoma znotraj zidu svojega doma, in to portrete in prizore z narodnimi nošami. Za model je bila kar slikarjeva žena, ki je dolge ure pozirala možu. V tem času je starejša sestra gospe Amalije čuvala Vcsclove otroke. S slikarjevo najmlajšo hčerko Sonjo sta imeli skupno pot do šole. Četudi je bila Sonja nekaj mlajša, je bila prijazna sopotnica. Spominja se njenih dolgih. Italija je bila dolgo cilj Veselovih želja in pričakovanj, obiskoval je cerkve in galerije ter slikal in razstavljal. Beneškim kanal- študija A. Štirn. Zanimiv pa jc tudi Sadnikarjev pogled na Veselovo delo, saj je bila njihova družina dolga desetletja v prijateljskih stikih z njim. Vsem, ki ste bili pripravljeni povedati svoje spomine nam, se lepo zahvaljujemo. Zahtevnega dela sc je lotila gimnazijka Blanka Perpar, pri delu smo ji predvsem zaradi obveznosti v šoli pomagali v zaključni fazi, strokovno sodelovanje pa je ponudil tudi prof. dr. Mirko Juteršek. V društvu upamo, da bodo zbrana pričevanja nekoč morda dostopna vsem tudi v pisni obliki. Ob praznovanju 140- letnice pa smo pripravili le del zbranega gradiva. Gospa AMALIJA LOŽAR iz Šentvida pri Stični je bila ob koncu druge svetovne vojne dvajsetletno dekle in se slikarja Ferda Vesela dobro spominja. Prvi spomin sega v zgodnja otroška leta, koje Amalija začela hoditi v šolo. Večkrat je na tej poti srečala slikarja in spominja se, da so ga otroci pozdravljali in opazovali. Zamišljeni mož je pozdrav včasih vrnil, včasih pa tudi ne. Gospa Ložarjeva je povedala, daje bil Vesel starejši, čokat, z brado in se je večkrat odpravil iz svojega gradiča svetlih las, ki so bili spleteni v kite. Slišala je za prigode s pajčevinami, ki jih slikar ni dovolil ometati, da jih je lahko opazoval. Gradič pa je tudi sicer buril domišljijo otrok in mladih, krožile so tudi legende iz življenja v daljni preteklosti. Gospa ANICA POLJŠAK je tudi živela v slikarjevi neposredni bližini, prav na Grumlofu. Slikarja se spominja iz let, koje bila še otrok. Tudi ona ga je spoštljivo in z zanimanjem pozdravljala. Večkrat se je oglasil pri njih, še dobro se spominja njegovih sivih las in sive brade, njegove čudaške narave. Bili so dnevi, ko je dolgo pripovedoval prigode iz svojega življenja in vsi so jih z zanimanjem poslušali. Včasih se je tudi sama oglasila v gradu in videla, kako je slikal ali pa počival v viseči mreži, kar se ji je zdelo še posebej zanimivo. Večkrat gaje opazovala pri delu, koje slikal v gozdu nad Grumlofom pri starem razpelu. Pravi, da je barve "metal" na platno. Če je opazovala od blizu, ni videla dosti, šele ko se je oddaljila od platna, je opazila krasilo sliko. Tudi Anica se spominja, da je bil Vesel samosvoj človek. Ljubil je samo- to, včasih pa je v Šentvidu obiskal prijatelja Juša Kozaka in Franca Kozlovskega, ki je bil čevljar in dober šahist. Šah pa je bila ena od Veselovih strasti. Anica je mojstru Veselu nosila iz bližnjega Šentvida tudi pošto in spominja se, da je prinašala tudi časopis Slovenski narod, ki so ga takrat prebirali napredno usmerjeni izobraženci. Velik vtis je na našo sogovornico napravila tudi notranjost gradu - pravi, da je bilo v gradu 24 sob in eno od njih je imel mojster samo za slikarske barve, v drugi, s pogledom na vrt, pa je največkrat slikal. Njegovi prostori so bili polni predmetov, ki jih je slikar zbiral in hranil. V eni od sob je bila dolga pajčevina, ki se je nekega dne, ko so odprli okno, pretrgala. Vesel se s tem ni mogel sprijazniti. Odšel je v gozd, nasekal količe in pajčevino podprl. V času med obema vojnama so slikarja Vesela obiskovali, kakor pravi Anica, "sami profesorji in boljši ljudje." Spominja se tudi, da ga je njen oče strigel, mu urejal brado in se z njim pogovarjal predvsem po nemško. Če je bil Vesel slabe volje, je zmerjal na vse pretege, pa kmalu vse pozabil in ni kuhal zamere. Aničini starši, ki so poznali mojstrov značaj, mu tega niso zamerili. Še naprej so mu pomagali, ko je slikar prosil za drobne usluge, in Anica mu je šivala odeje, hodila po pošto in mu nosila mleko. S pravim občudovanjem pa ga je opazovala, ko je smučal, in si neznansko želela, da bi tudi sama imela smuči, podobne mojstrovim, ki so bile opremljene že s pravimi vezmi in palicami " na koleščke". Včasih je ujel kako divjo žival, ki jo je zaprl v graščino, da jo je lahko opazoval. Rad je posedal na kamniti klopi pred graščino, tudi potem, ko je bil že bolan, in se grel na soncu. Hudo bolan jc nekega dne odšel v Ljubljano in sc ni več vrnil. V časopisu so potem prebrali, daje umrl, in žal jim je bilo, da je gradič ostal tih in začel počasi propadati. VIKTOR ŽNIDARŠIČ jc pobrskal po spominu in povedal, da je slikarja videl prvič, ko mu jc bilo približno deset let. Pred cvetno nedeljo jc s fantiči iz vasi odšel v gozd, nabirali so bršljan za butare. Mojster Vesel jih je zalotil, se razhudil in jih zasledoval do doma. Bil je prepričan, da so bršljan nabirali, da bi z njim hranili koze. Kljub temu neprijetnemu srečanju se je s slikarjem še srečeval, pa tudi slike si je ogledoval. Na njihovi domačiji pa je vse do leta 2000 stal kozolec-toplar, ki so ga s posestva na Grumlofu prepeljali 1899. leta. Viktor se tudi spominja, da je imel Ferdo Vesel v tem okolišu prvo kolo, Sever pa prvi avtomobil z lesenimi kolesi, ki je vozil tako počasi, da so ga otročaji lahko ujeli. Viktor, ki je vse življenje trdo delal, jc slikarju zameril, da ni kmetoval, ni redil živine, pa tudi za dom je bolj slabo skrbel. Ker je bil Viktorjev oče župan, se je Vesel večkrat oglasil pri njem, skupaj sta hodila tudi na lov. KAROLINA MIKLAVČIČ je med najstarejšimi, ki se spominja zanimivega dogodka v zvezi s slikarjem. Ko sta se med drugo svetovno vojno z možem odpravila z vlakom v Ljubljano, sta tam srečala slikarja Ferda Vesela. Tudi ona se spominja, da je bil čokat in je imel brado. Slikar se je oglasil pri gostilničarju, da bi zaključila kupčijo za naročeno sliko. Vesel jo je res tudi prinesel, je pa ni podpisal. Gostilničar ga je opozoril, da slika ni podpisana, a slikar se ni vdal kar tako. Gospa Karolina se spominja, da je slikar Vesel odgovoril približno takole:" Veste, moj podpis je pa drag." Kako sta se naročnik in slikar dogovo- Slika z naslovom Prijateljici sodi v folklorni žanr, večkrat je bila razstavljena doma in v tujini. Prijateljici - študija M. Gorenc rila, gospa ne ve, meni pa, da je naročnik pričakoval, da bo poceni kupil, Vesel pa nasprotno: da bo drago prodal. Spominja se tudi, da so ga krajani opisovali kot posebneža, vendar sta ga z možem spoštovala, zlasti njegovo delo, saj sta brala in slišala o njegovem slikarstvu in razstavah. Najpopolnejšo podobo slikarja Vesela je nedvomno s svojo izčrpno pripovedjo posredoval dr. NIKO SADNIKAR iz Kamnika. Njegov oče, Josip Niko Sadnikar, ki je bil po poklicu veterinar, je dolga desetletja prijaleljaval s Fordom Veselom in Ivano Kobilico. Tudi sam je imel nagnjenja in sposobnosti za slikarstvo, a se je odločil za drugo poklicno pot. Vezi s slikarstvom pa so ostale in se izražale v prijateljevanju z mnogimi slikarji - po srcu je bil Josip Niko Sadnikar šc vedno umetnik. Prijateljevanje s Ferdom Veselom je trajalo vse do slikarjeve smrli.Tako je nastalo več portretov, ki so še sedaj v lasti družine Sadnikar. Doktor Niko Sadnikar se spominja, da je Fcrdo Vesel prihajal pogosto v njihovo hišo, z očetom sta imela burne pogovore o umetnosti in slikarstvu. Imela pa sta še eno stično točko. Že ko je Josip Niko Sadnikar služboval kot mlad veterinar v Radovljici leta 1887, stil tja zahajala tudi Ferdo Vesel in Ivana Kobilica. Skupaj so iskali motive za slikanje in presojali o uspešnosti novih del. Skupaj pa so tudi iskali in zbirali naro- dno blago in verjetno je tudi to vplivali na to, da je Vesel veliko upodabljal ljudi v narodnih nošah. Veterinar Sadnikar je odkupil prve Veselove slike že med njegovim študijem. To je vsekakor kazalo tudi na njegovo visoko oceno in zaupanje v kvaliteto. Tudi ko so Sadnikarja premestili v Črnomelj, je Vesel prihajal k njemu in skupaj sta navdušeno zbirala narodno blago, vezenine in narodne noše. Vse to je še danes ohranjeno v Sadnikarjevem muzeju v Kamniku. V tesnih stikih z Veselom je Sadnikarjeva družina ostala tudi pozneje, ko je Ferdo Vesel že živel na Grumlofu. Srečevali so sc v Ljubljani, koje bil dr. Niko že gimnazijec. Srečanje med Veselom in njegovim očetom je bilo vedno veselo in prisrčno. Ferko, kot so prijatelji klicali Vesela, pa je zabaval vso družbo. Zadnji spomini dr. Sadnikarja na Ferda Vesela so bolj turobni. Ko je zaključeval študij medicine v Zagrebu, ga je oče obvestil, da je Ferdo Vesel zbolel. Ležal je pri dr. Cholevvi na takratnem onkološkem inštitutu. Bilo je to leta 1940, koje dr. Niko Sadnikar zadnjič videl Ferda Vesela. V času vojne so se njihove poti začasno razšle, združil jih je Vesel, ki leta 1946 umrl. Dr. Niko Sadnikar se še vedno spominja očetovega sporočila, ki ga našlo v Zagrebu kjer je bil zdravnik:" Pridi na pogreb, Ferko je umrl." Tako se je končalo dolgo prijateljstvo med ljudmi, ki so se medsebojno cenili predvsem po delu in uspehu. Dr. Niko Sadnikar nam je posredoval najpopolnejšo in vsestransko podobo slikarja Ferda Vesela. Sadnikarjev muzej v Kamniku poleti 2000. STRAN 15 2. slovenska nogometna liga - spomladanski del SOLIDNO NADALJEVANJE ČLANOV NK LIVAR IVANČNA GORICA Po relativno slabem začetku v prvih treh krogih spomladanskega dela 2.SNL se je članska ekipa NK Livar zbrala in v nadaljevanju zabeležila 2 zmagi in 2 poraza; s tem izkupičkom se jc utrdila pod vrhom prvenstvene lestvice. Nekoliko je škoda predvsem poraza v Krvavem Potoku, kjer so z ekipo Jadran Šepič izgubili šele v zadnjih minutah. Veseli pa dejstvo, da se uveljavljajo mladi igralci ( Janez Perme ) iz domačega okolja in upamo, da bo takih primerov še več. Rezultati zadnjih krogov: 19. krog: Livar Iv. Gorica : Elan Granit NM 1:3 20. krog: Brda : Livar Iv. Gorica 2 : 3 21. krog: Livar Iv. Gorica : Feroterm Lanterm 5 : 0 22. krog: Jadran Šepič : Livar Iv. Gorica 1 : 0 Po 22 krogih Livar zaseda zelo dobro 6. mesto s 33 točkami. V vodstvu je ekipa Živila Triglav z 51 točkami pred Elan Granitom NM s 45 točkami in Aluminijem, ki ima 42 točk. Simon Bregar ORMOŽU FINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA V ROKOMETU ZA OSNOVNE ŠOLE, OŠ STIČNA ČETRTA Osnovna šola Stična je 28. 3. 2001 v dvorani v Ivančni Gorici organizirala finalni turnir v rokometu za starejše dečke. V finale so se uvrstile šole, ki so zmagale na polfinalnih turnirjih. To je uspelo OŠ Ormož, OŠ NH Rajka iz Dola pri Hrastniku, OŠ Ivana Dolenca iz Škofje Loke in OŠ Stična iz Ivančne Gorice. V izredno zanimivih in tudi zelo izenačenih tekmah so bili doseženi taki rezultati : OS Stična OŠ Ivana Dolenca OŠ Ivana Dolenca OŠ Ormož OŠ Stična OŠ NH Rajka 14 : 13 14 : 12 12 : 14 9 : 15 13 : 12 II : 16 OS NH Rajka : OŠ Ormož : OŠ Stična : OŠ NH Rajka : OŠ Ormož : OŠ Ivana Dolenca : Končni vrstni red : 1. mesto : OŠ Ormož 2. mesto : OŠ NH Rajka, Dol pri Hrastniku 3. mesto : OŠ Ivana Dolenca Škofja Loka 4. mesto : OŠ Stična Ivančna Gorica Posebna komisija, ki sojo sestavljali trenerji sodelujočih ekip, predstavnik sodnikov in predstavnik odbora za šolska šp. tekmovanja, je izbrala najboljše igralce tega tekmovanja. Najboljšo sedmerico turnirja sestavljajo: Vratar: Blaž Cvetko ( OŠ Ormož ) Levo krilo: Borut Zidarič ( OŠ Ormož ) Levi zunanji: Gregor Klepej ( OŠ NH Rajka ) Srednji zunanji: Sašo Vozel ( OŠ Stična ) - izbran jc bil za najboljšega igralca turnirja. Desni zunanji: Samo Pcrger ( OŠ Ormož ) Desno krilo: Davorin Štabuc ( OŠ Ormož ) Krožni napadalec: Sašo Korcz ( OŠ Ormož ) Najboljši strelec turnirja je bil z 19 zadetki Sašo Mikanovič, OŠ Ivana Dolenca iz Škofje Loke. Turnir je v nabito polni dvorani spremljalo 800 gledalcev. Takšnega obiska se ne bi sramovali niti naši najboljši prvoligaši. Prireditev so spremljali številni vrhunski športniki: nosilka olimpijske medalje Brigita Bukovec, člani rokometne reprezentance Slovenije Beno Lapajne, Andrej Kastelic in Boštjan Ficko ter nekdanja stiska učenca: odlični invalidski športnik Igor Orel in olimpijce Borut Javornik. Vsi so se predstavili v izredni luči. Razdelili so veliko avtogramov in odgovarjali na številna vprašanja mladih novinarjev. Posebno nagrado je zmagovalni in domači ekipi podaril Borut Javornik, saj jc obe ekipi povabil na brezplačni spust s čolni po reki Krki. Pester jc bil tudi kulturni program. Nastopile so tri plesne skupine. Za zaključek pa sta poskrbela Marko Vozel (tudi Marko je nekoč obiskoval šolo, prirediteljico turnirja) in Jože Potrebuješ, člana skupine Čuki. Turnir je izzvenel v skorajda popolno zadovoljstvo vseh - žal so bili razočarani le domačini. Pa ne samo zaradi rezultata, temveč tudi zato, ker se turnirja ni udeležil nihče od funkcionarjev RZS. Marjan Potokar LETOVANJE OTROK V LETU 2001 Rdeči križ Grosuplje obvešča občane občin Dobrcpolje, Ivančna Gorica in Grosuplje, da bomo v letu 2001 organizirali za šolske otroke in otroke, ki obiskujejo malo šolo 10-dnevno zdravstveno letovanje na Debelem rtiču v času poletnih šolskih počitnic. Rezervacijo za letovanje smo poslali za čas od 16. do 26. julija 2001. Ker z Debelega rtiča še nismo prejeli potrjene rezervacije, se lahko termin letovanja še spremeni. Starši, ki želijo svojega otroka poslati na letovanje, naj lastnoročno izpolnijo prijavnico, ki jo otroci dobijo od 10. maja 2001 dalje v tajništvu oziroma svetovalni službi šole, ki jo otrok obiskuje. V celoti izpolnjene in podpisane prijavnice naj otroci vrnejo v tajništvo oz. svetovalno službo šole do 21. 5. 2001. Število otrok, ki bodo letovali, je omejeno. Če bo prijav več, kakor je prostih mest, bodo imeli prednost otroci, ki pogosteje obolevajo, ter otroci iz socialno ogroženih družin. Ekonomsko ceno letovanja bomo pokrili iz sredstev, ki jih bomo v ta namen dobili od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, OE Ljubljana, in iz proračunov posameznih občin. Razliko do polne cene bodo pokrili starši. Ker priprave na letovanje še potekajo, bo znesek prispevka staršev napisan na prijavnici za letovanje. Otroci, ki jim bo iz zdravstvenih razlogov odobreno letovanje, bodo v mesecu juniju na dom prejeli položnico o doplačilu za letovanje. RAZPIS ZA VODITELJE IN PEDAGOŠKEGA VODJO NA LETOVANJU Za čas letovanja vabimo k sodelovanju študente pedagoške fakultete ali višje zdravstvene šole in ostale, ki so dopolnili 20 let, imajo veselje delati z otroki in obvladajo plavanje. Kandidati naj pošljejo pisne prijave o izpolnjevanju pogojev na naš naslov: Rdeči križ Slovenije, Območno združenje Grosuplje, Gasilska c. 6, do 20. junija 2001. OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPLJE DRŽAVNO PRVENSTVO SEKACEV Udeležila se ga je tudi ekipa območne enote Novo mesto, ki so jo sestavljali lastniki gozdov iz Ambrusa in Zagradca. Zavod za gozdove Slovenije je že tretje leto organiziral v okviru Kmetijsko gozdarskega sejma v Kranju državno sekaško tekmovanje za lastnike gozdov. Letos je bilo to v soboto, 24. marca, ob 10. uri na poligonu Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem v Kranju. Tudi dolenjski lastniki gozdov so se teh tekmovanj do sedaj uspešno udeleževali. Letos je novomeška enota ZGS pripravila ekipo lastnikov iz Zagradca in Ambrusa, ki seje pred odhodom v Kranj pripravljala na tekmovalnem poligonu v Podturnu. S pomočjo profesionalnih gozdarjev pri Gozdnem gospodarstvu Novo mesto so pilili tehniki) in hitrost v delu z motorno žago. Ekipo so sestavljali štirje mladi suhokranjski lastniki gozdov iz Ambrusa in sicer: Brane Muhič, Marko Novak, Dušan Pajk in Marjan Zupančič. Tekmovali so v naslednjih disciplinah: - zasek in podžagovanje: tu se pri vertikalno postavljenem hlodu debeline 35 cm izdela zasek in podžagovanje- kot pri prvem podi- ranju. Ugotavlja sc čas in točnost smeri in kota podiranja drevesa; - kleščenje: na ležečem hlodu sc klesti veje, ki jih jc treba odrezali natančno in čim hitreje: - podiranje na balon: disciplina, kjer se vertikalni drog debeline 15 cm podira v točno določeno smer, na balon; - kombinirano prežagovanje hloda, ko se dva hloda debeline 35 cm, ki ležita pod različnima smerema, prežaga in se ugotavlja natančnost, vertikalnost prereza. Pogoji, ki so jih morali izpolnjevati prijavljeni tekmovalci, so: - polnoletnost, - lastnik gozda ali družinski član, - nikoli zaposlen v gozdarskem podjetju kol poklicni sekač, - biti mora opremljen z osebnimi zaščitnimi sredstvi, - imeti mora popolnoma opremljeno sodobno motorno žago, ki ustreza pogojem varnega dela, - nikoli prej ni tekmoval na tekmovanju poklicnih sekačev, -je bil udeleženec tečaja Varno delo z motorno žago, ki ga organizira Zavod za gozdove Slovenije. Rezultati tekmovanja pa so bili laki: Ekipa sc jc v skupnem seštevku uvrstila na 5. mesto za tistimi iz. Postojne, Prekmurja, Nazarij in Slovenj Gradca. Glede na lansko tretje mesto je to nekoliko slabši rezultat, vendar glede na okoliščine soliden. V disciplini kombiniranega prežagov-anja jc bil Marjan Zupančič odličen drugi, pri zaseku in podžagovanju pa Brane Muhič tretji. Dušan Pajk je zgrešil balonček le za 10 cm, vendar je bil sedmi. Veliko smolo pa je imel Marko Novak, ki je kljub zelo hitremu času in točni izdelavi pri kleščenju bil diskvalificiran zaradi pomanjkljive uporabe zaščitne opreme. Zaradi treme je pozabil natakniti zaščitno mrežico za oči na čeladi. Še enkrat se je pokazalo kako pomembna so osebna varovalna sredstva tako pri tekmovanju kot pri vsakdanjem varnem delu z motorno žago v gozdu. Mlada perspektivna ekipa Suhokranjcev je pustila dober vtis in z malo več treninga lahko naslednje leto pričakujemo še boljše rezultate. Zavod za gozdove, Območna enota Novo mesto Vodja ekipe: Jože Prime Odsek za gozdno tehniko: Tone Turk UČENCI V "ZALETAVCKU ■i Učenci Osnovne šole Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični so imeli priložnost spoznati, kako zelo pomembna je uporaba varnostnega pasu v avtomobilu. Pod strokovnim vodstvom AMZS so v popularnem demonstracijskem vozilu "zale-tavčku" lahko preizkusili, kako močno jih strese že rahel trk in v kakšnem položaju se znajde telo ob trčenju v avtomobilu. Z akcijo Varnostni pas - vez z življenjem pod okriljem Občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Ivančna Gorica želijo organizatorji na neposreden način vzgajati in prispevati k večji varnosti v prometu. Želimo si še več podobnih koristnih predstavitev. OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični PRAVILNIK ZA TEKMOVANJE V KOŠNJI S KOSO i. Tekmovalec kosi na parceli, ki mu jo določi žreb. Parcela je velika 3x8m. Kosa mora biti normalne velikosti, vendar rezilo ne sme biti daljše od 90 cm. 2. Tekmovalci kosijo "v skončnik", kar pomeni, da kosijo v obe smeri. 3. Starta se z dvignjeno koso na znak predsednika komisije. - ' ' '4. Tekmovalec konča košnjo ob številki parcele z dvignjeno koso. 5. Kosca ocenjuje tričlanska komisija. Ocenjujeta se čas in kvaliteta, in sicer: a. najhitrejši kosec v svoji kategoriji dobi 15 točk. Za čas, daljši od treh minut pa dobi kosec I točko. Ostale se porazporedi proporcionalno glede na čas. Za čas lahko dobi kosec največ 15 in najmanj 1 točko. b. komisija ocenjuje tudi kvaliteto košnje, in sicer: - poravnava 1-5 točk - enakost rezi 1-5 točk - čistost rezi 1-5 točk Za kvaliteto lahko dobi kosec v svoji kategoriji največ 15 in najmanj 3 točke. Največje število točk za čas in kvaliteto je 30 in najmanjše število 4 ločke. 6. Tekmuje se v naslednjih kategorijah: a. moški: do 40 let od 40 do 60 let nad 60 let b. ženske: do 50 let nad 50 let c. ekipe: moška ženska 7. Tekmuje se lahko posamezno in ekipno. Ekipa šteje 3 člane, člani so naprej določeni. 8. Štartnimi znaša 1.000 SIT na kosca. 9. Organizator si pridržuje pravico do spremembe pravilnika za košnjo TO GRČA vic™ o*rysV> GRCA 70 Turistično društvo Grča z Lučarjevega Kala ponovno prireja občinsko tekmovanje koscev, letos že osmič, in razstavo izvirnih malic za kosce. Prireditev bo v nedeljo, 27. maja, ob 12. uri. 16 STRAN gospodinjska stran UVODNIK Pomlad je ozelenila naravo. Nepreklicno, kljub slani, ki je že naredila nekaj škode, pa vendar - kliče vse nas, ki ne moremo brez njenega vonja po sveže zorani zemlji, klijočih semen, cvetočih in dišečih rož, pristnega stika z naravo... Z veseljem in radostjo se lotimo opravil, ki nas kličejo, čeprav vedno ne obrodijo sadov tako, kot upamo in si želimo, nas pa le navdajajo z optimizmom, da bo letos bolje, lepše tudi za tiste, ki jim zemlja in vse, kar je z njo povezano, nudi edini ali enega od virov preživetja. Le kdo, če ne vsi, ki imamo radi podeželje, je do sedaj in bo še naprej skrbel, da bodo travniki pokošeni in da bo žito požeto... Ali bo letošnji cvet rodil sad? Pozeba tudi naši občini ni prizanesla. Orehova rulada Biskvitno testo: 5 srednje velikih jajc 15 dag sladkorja 10 dag moke 5 dag mletih orehov Ločimo rumenjake in beljake. Iz beljakov naredimo trd sneg, mu dodamo sladkor in rumenjake ter vse skupaj še malo premešamo. Narahlo dodamo moko, ki smo ji primešali orehe. Model za pečenje obložimo s peki papirjem, nanj narahlo namažemo testo ter pečemo pri 180 stopinjah Celzija 12 do 15 minut. Pečeno rulado skupaj s papirjem vzamemo iz modela ter narahlo zvijemo. V kozici segrejemo 4 velike žlice marelične ali slivove marmelade ter ji dodamo nekaj kapljic ruma. Toplo rulado narahlo razvijemo ter jo namažemo s pripravljeno marmelado. Počakamo nekaj trenutkov, da se testo malo navlaži ter jo zvijemo in malo stisnemo, da se lepo sprime. Pustimo, da se ohladi ter jo potresemo z mletim sladkorjem. NASVET: Če želite večjo rulado, upoštevajte pravilno razmerje: na eno jajce dodajte 3 dag sladkorja in 3 dag moke. Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec Regrat Ali ste vedeli, da je ljudsko ime za regrat tudi "farška plata, jajčar, smolika...."? Čeprav je največkrat nadležen plevel, je zelo zdravilen. Zdravilna je korenina, liste v rozeti uporabljamo za zgodnjo pomladansko solato, cvetove pa lahko porabimo za regratov sirup, ki ga nekateri imenujejo tudi regratov med. Zdaj je ravno pravi čas za nabiranje cvetov in pripravo sirupa: 3 - 4 polna prgišča regratovih cvetov dobro prekuhamo v 2 litrih vode, precedimo in primešamo vročemu soku 1,5 kilograma sladkorja in sok dveh limon. Med neprestanim mešanjem vnovič vkuhamo to tekočino, dokler ne postane sirupasta, gosta, tekoča masa. Shranimo ga v dobro zaprtih kozarcih. Regratov sirup čisti kri, pospešuje prebavo in učinkuje krepilno. Kokosova očesca 20 dag bele moke (mešane ostre in mehke), 15dag margarine, 5dag kokosove moke, 7dag sladkorja, sok in lupina pol limone, noževa konica pecilnega praška, 1 drobno jajce, ostra moka za posipanje deske, marelična marmelada za namaz in mleti sladkor za posip, maščoba za pekač. V moko sesekljamo margarino, ki smo jo hranili v hladilniku, daje ostala trda. Dodamo kokosovo moko, sladkor, limonino lupinico in pecilni prašek ter premešamo. Naredimo jamico, vanjo ubijemo jajce in dodamo limonin sok. Prav na hitro zgnetemo testo, da se ne ogreje. V hladilniku naj počiva 15 minut. Na pomokani deski razval-jamo testo za nožev rob na debelo. Izrežemo krogce, polovici izmed njih izrežemo po tri luknjice. Spečemo jih na pomaščenem pekaču zlatorumeno. Cela kolesca namažemo z marmelado ter jih pokrijemo z izrezanimi, ki smo jih predhodno potresli s sladkorno moko. Velikonočna razstava v centru Interšpar Da rek Dober glas seže v deveto vas ( slab pa še dlje ) res drži, potrjuje tudi to, da smo na naše društvo dobile povabilo k sodelovanju v center Interšpar. Na veliki četrtek smo tako pripravile osrednjo razstavo velikonočnih jedi v avli centra Interšpar na Viču. Naše gospodinje so se zelo potrudile in pripravile veliko potic, pletcnic, različnih vrst kruha, pirhe, drobno pecivo, velikonočne narezke in seveda žegen v velikem irbasu. Mimoidoči so si dobrote z odprtimi očmi ogledovali, proti večeru pa tudi poiskusili, saj smo vse razstavljeno podelile med obiskovalce. Največ zanimanja so bila deležna lepa bela jagnjeta, ki so ponazarjala Kristusa in dvanajst apostolov. Pri razstavi so nam delali družbo tudi izdelovalci košaric, belokranjskih pisanic, lončar in čarodej. S pekovskimi izdelki pa smo si delile prostor s Pekarno Grosuplje. Bil je prijeten praznični večer, ki smo ga tokrat vsi prisotni preživeli nekoliko drugače kot druga leta. Sejem kulinarike v Ljubljani Minuli mesec je minil nedvomno tudi v znamenju kulinarike, vina in kmečkih dobrot.Tako je v dneh od 3. do 7. aprila potekal sejem Kulinarika in vino na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Poleg velikih domačih in tujih razstavljavcev, ki so se tokrat predstavili v manjšem številu kot lani, se je letos v Jurčku predstavila tudi Kmetijsko - gozdarska zbornica Slovenije, pod njenim okriljem pa vse veje slovenskega kmetijstva. Tako smo si lahko ogledali predstavitev integrirane pridelave zelenjave, ekološke pridelave, vinarje, sirarje pa tudi rejci drobnice so se predstavili. Meso drobnice je bilo tudi na pokušino. Predstavila seje tudi Zadružna zveza, Zveza podeželske mladine, Zveza kmetic, Združenje turističnih kmetij. Manjkal pa ni tudi Sindikat kmetov. Zveza kmetic je pripravila zanimiv igralni kotiček za najmlajše udeležence sejma, imenovan Hlevček, v katerem so otroci barvali pirhe, izdelovali druge okraske ter si lahko ogledali izdelovanje belokranjskih pisanic. Pod isto streho so organizatorji pripravili tudi kmečko tržnico, na kateri so se predstavljala razna društva in posamezne kmetije. STRAN 17 KVIZ 1. Katera od naših krajevnih skupnosti ima najmanj prebivalcev? a) Mctnaj b) Sobrače c) Muljava 2. Katera žuželka je kriva za črvičke v jabolkih? a) zavijač b) zavrtač c) kapar 3. Kdo je zavetnik ujetnikov? a) sv. Krištof b) sv. Rok c) sv. Lenart 4. Kam spada zelje? a) med križnice b) med razhudnice c) med rožnice 5. S katero nemško občino je pobratena naša občina? 6. Katere rude je največ v naših krajih? a) limonita b) hematita c) boksita 7. Koliko vodnjakov je imel nemški častnik centurion? a) 50 b) 100 c) 500 Rešitve kviza iz prejšnje številke: le, 2c, 3b, 4 Anton Hribar - Korinjski, 5a, 6a, 7b Dokončajte začete verze znanih slovenskih pesmi! Sijaj, sijaj sončece, Na polju pa rož?ce cveto Sumijo gozdovi domači Če želite izvedeti, kaj bo Janez vrezal v drevo, rešite križanko. V pomoč so vam že vpisane črke! VODORAVNO: 1. žuželka z želom 2. vroči vodni hlapi 3. živalska hrana 4. kulturna rastlina 5. del srajce 0 P v C L d ,_ v ■ Na zemljevidu naše občine je s krogom označen kraj, kjer je sedež ene izmed krajevnih skupnosti. Na prazno črto napišite ime tega kraja. Mat CZ Joj, sem ga polomil! Sosed stalno muzicira, pa 1 sem mu šipo razbil, zdaj ga pa še bolj slišim! Katero črko vidite? \ -^Ni B, ste pa zelo blizu! 18 STRAN ZAHVALA ob boleči izgubi moža in očeta JOŽETA NOVAKA s Spodnjega Brezovega pri Višnji Gori Od srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem iz podjetij Vele in Elvcz, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki sta ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Simonu Onušiču za lep pogrebni obred, govornikoma, pevcem in pogrebnemu zavodu Perpar. Vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi naše drage žene in mame FRANČIŠKE GRUM z Gorenjega Brezovega 7 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in počastili njen spomin, darovali cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje. Posebna zahvala župniku Simonu Onušiču za pogrebni obred, pevskemu zboru za lepo odpete pesmi in Jožetu Petku za zaigrano Tišino. Hvala tudi dobrim sosedom, ki so nam v času njene bolezni pomagali in stali ob strani. V neizmerni žalosti: vsi njeni ZAHVALA V 72. letu nas je zapustil dragi mož in stari oče ANTON KASTELIC, po domače Mačkov iz Sada 9 Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, spremstvo na njegovi zadnji poti ter prispevke za maše in dober namen. Zahvala tudi patronažni službi ZD Ivančna Gorica za nego na domu, gospodu župniku Jožetu Koželju za pogrebno mašo in pogreb, družini Perpar za pogrebne storitve ter pevcem iz Šentvida za ubrano petje na njegovi zadnji poti. Njegovi domači POLICIJSKA KRONIKA 15 kršitev zoper javni red in mir so marca na območju občine Ivančna Gorica obravnavali policisti Policijske postaje Grosuplje. Od tega jih je bilo devet storjenih v zasebnih prostorih, šest pa na javnih krajih. Razlogi za omenjene kršitve so zelo različni, od družinskih in sosedskih prepirov ter pijančevanja do preglasne glasbe. Zoper vse kršitelje so možje v modrem represivno ukrepali, če ni šlo drugače, so jih pridržali. Prav tako so kaznovali lastnike gostinskih lokalov, v katerih so prekoračili obratovalni čas, in natakarje, ki so stregli alkoholne pijače že pijanim osebam oziroma mladoletnikom. 23 kaznivih dejanj so zagrešili malopridneži na območju ivanške občine. Najpogosteje je šlo za tatvine, vlome in poškodbe tuje lastnine. Vlomilci so bili največkrat na delu v zgodnjih jutranjih urah, največ na območju Zagradea. Storilci so odnesli vse, kar je bilo vrednega in je bilo kasneje mogoče prodati ali uporabiti. Policisti so vlomilce, ki so delali v okolici Zagradea, odkrili, in zoper njih podali kazenske ovadbe. Občasno policisti dobivajo prijave zaradi vlomov v vozila, in to predvsem ob petkih in sobotah, v naselju Ivančna Gorica, kjer storilci pokradejo avtoradie in zvočnike. Če občani opazijo kakšno osebo, ki se sprehaja oziroma vozi z vozilom v neposredni bližini vikendov ali parkiranih vozil ali se na kak drug način vede sumljivo, naj to nemudoma prijavijo policiji in si zapomnijo čimbolj podroben opis osebe ter morebitno prevozno sredstvo, s katerim se je osumljeni odpeljal. Občani, ki bi karkoli vedeli o kakšnem kaznivem dejanju ali prometni nesreči, ali če bi opazili storilce na delu oziroma begu, naj to sporočijo na Policijsko postajo Grosuplje ali na telefonsko številko 113. Vsaka informacija, ki bo kakorkoli pomagala pri izsleditvi storilca, bo dobrodošla in bo pripomogla k boljšemu sodelovanju med policijo in lokalno skupnostjo. Skupaj bi lahko dosegli bistveno izboljšanje varnostnih razmer. 22 prometnih nesreč se je zgodilo prejšnji mesec, nekatere so se končale le z materialno škodo, druge s telesnimi poškodbami. Največ se jih še vedno pripeti zaradi neprilagojene hitrosti, posledice ob njih pa so najhujše. Drugi vzroki za prometne nesreče so tudi neprava stran in smer vožnje, izsiljevanje prednosti ter neustrezna varnostna razdalja. Veliko pločevine se zvije, ko se občani vozijo v službo ali iz nje ter ob slabih vremenskih razmerah. Pogosto pride do nesreč tudi na parkirnih prostorih, kjer vozniki niso dovolj pozorni pri vzvratni vožnji. Največ prometnih nesreč se zgodi na regionalni cesti od Višnje Gore do Radohove vasi ter v samem naselju Ivančna Gorica, prav tako na regionalni cesti med Ivančno Gorico in Zagradcem, nekaj pa tudi na avtomobilski cesti A/2. Policisti grosupeljske policijske postaje vsak dan poostreno nadzirajo cestni promet na celotnem območju občine Ivančna Gorica, posebno pozornost pa posvečajo kontroli hitrosti, a ostalih kršitev na ta račun ne zanemarjajo. Aprila so kontrolirali hitrost s svojim radarjem, predvsem na odsekih cest, kjer se pogosto dogajajo prometne nesreče oziroma tam, kjer so prekoračitve hitrosti največje in najpogostejše, Opozarjajo, naj vozniki vozijo v skladu s cestno-prometnimi predpisi in naj prilagodijo hitrost vožnje vremenskim razmeram ter ostalim dejavnikom, ki kakorkoli vplivajo na potek prometa. Tako bodo pripomogli k boljši prometni varnosti in predvsem k manjšemu številu prometnih nesreč. Vir: Policijsku postaja Grosuplje CENIK OGLASOV v občinskem glasilu KLASJE Naklada 4.500 izvodov, najmanj 14.000 bralcev. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Izdatek za oglas se šteje med materialne stroške. KOMERCIALNI OGLAS cela stran 105.600, polovica strani 66.220, četrtina strani 33.660, osmina strani 25.410, šestnajstina strani Oglas na prvi strani je za polovico dražji, v več barvah za 100%. Na zadnji strani je dražji za eno četrtino, v več barvah za 50%. Vsaka naslednja objava oglasa je cenejša za 5 %, do največ 30 %. ZAHVALE Velikost cca 50 cm2 3.300 SIT. Cene veljajo do konca leta 2001. V cene ni vračunano oblikovanje in 19% DDV. RS, Za enkratno objavo oglasa ali zahvale plačate ob naročilu, za serijsko objavo pa sklenemo pogodbo. VROČINSKA STANJA PRI OTROCIH SO PONAVADI NENEVARNA, SO LE OBRAMBNA REAKCIJA ORGANIZMA Vročina predstavlja enega od najpomembnejših problemov, s katerim se srečuje otroški zdravnik pri svojem delu in tudi najpogostejši razlog, /aradi katerega starši z otrokom obiščejo svojega zdravnika. Ena pelina otrok z vročino ob prvem pregledu razen vročine nima nobenih drugih bolezenskih znakov in večina z akutno vročino preboleva nenevarno, največkrat virusno okužbo. Med njimi pa je 4-10 odstotkov takšnih, pri katerih predstavlja vročina začetek neke resnejše, običajno bakterijske okužbe, ki v nekaj dneh (praviloma v treh do petih) postane bolj očitna oziroma prepoznavna zaradi pojava novih, za bolezen značilnih znakov. Zdravnikova naloga pri tem je, da ugotovi morebitni bolezenski vzrok in ustrezno ukrepa, hkrati pa pomiri starše, saj njihov strah izvira v največji meri iz nepoučenosti in nepoznavanja pojava vročine, pa tudi zaradi prevelikih pričakovanj. Vročina je pogost bolezenski pojav, ki spremlja številne okužbe, vnetja neinfekci-jskega izvora, metabolne bolezni in maligna obolenja.Razpon normalne temperature je od 36,1 do 37,8 stopinj Celzija, izmerjeno rektalno (v danki). Vročino povzročajo snovi, ki vplivajo na aktivnost termoregulacijskega centra v hipota-lanusu. Telesna temperatura je rezultat razlike med proizvodnjo in oddajanjem toplote. Na proizvodnjo toplote vplivajo številni dejavniki: - bazalni metaholizem (starost, aktivnost ščitnice, zaužita hrana) - telesna aktivnost - temperatura okolja. TEMPERATURA ČEZ I)AN NIHA Telesna temperatura pri otroku preko dneva precej niha in je najvišja med 17. in 19. uro, najnižja pa od 24. do 6. ure zjutraj. Blago povišana temperatura v popoldanskem in večernem času ter normalna temperatura, izmerjena zjutraj, skoraj gotovo ne predstavlja bolezenskega vzroka, kot tudi ne razloga za obisk v otroški ambulanti. Poznati moramo tudi pojem vročinska bolezen (hipertenzija), pri kateri gre za motnjo vzdrževanja normalne temperature zaradi zunanjih ali notranjih dejavnikov (največkrat gre za aktivnost ščitnice, zastrupitev z atropinom, toplotni udar, zastrupitev z drogo extasy). Kljub številnim raziskavam še ni jasno, ali je vročina škodljiva, koristna ali nevtralna. Vsekakor se pri povišani temperaturi pospeši delovanje obrambnih mehanizmov. Vročina je i lahko škodljiva oziroma jo moramo zniževati že zgodaj pri nekaterih skupinah bolnikov, pri katerih bi se lahko poslabšalo osnovno obolenje (npr. otroci z vročinskimi krči, kronični pljučni ali srčni bolniki). Nekateri bolniki povišano telesno temperaturo težje prenašajo kot drugi; takim začnemo zniževati temperaturo že pri nižjih vrednostih. Z ZDRAVILI ALI BREZ NJIH Za zniževanje temperature poznamo farmakološke in nefarmakološke ukrepe: a.) farmakološki ukrepi so zdravila, ki znižujejo raven termoregulacijskega centra (ni pa nujno, da ga normalizirajo). Nekatera blažja zdravila, kot je parocetamol (prej Panadon, zdaj Lekadol, Calpol), znižajo temperaturo za 0,8 do 1,4 stopinje Celzija. To pomeni, da ni nujno, da se bo po zaužitju ustrezne doze zdravila temperatura tudi normalizirala. Priporočamo pa, da učinek zdravila preverite s ponovnim merjenjem temperature eno do dve uri po zaužitju. Priporočamo dnevne doze paracetamola (Calpol, Lekadol, Paracetamol svečke, Citripan) 1(1 miligramov na kilogram telesne teže, štiri- do petkrat na dan, vendar mora biti med jemanjem najmanj štiri ure razlike. b.) Nefarmakološkj ukrepi, pomembni vsaj tako kol zdravila, pa so: - pitje hladnih napitkov (na sobni temperaturi), - mlačni obkladki, - kopeli z mlačno vodo (29 - 32 stopinj Celzija, 15 - 30 minut), - tuširanje z mlačno vodo in - brisanje telesa z mokro brisačo ali gobo. POZOR! Voda mora biti prijetno topla, vendar hladnejša od telesa, ki ga hladimo. Premrzla voda povzroči, da se žile v podkožju stisnejo in se oddajanje toplote zmanjša. Prostor, v katerem je bolnik, naj ne bo pretopcl in treba ga je prezračevati. Prav tako bolnika ne oblačimo v topla oblačila, ker tako samo zadržujemo odvečno toploto. Zavedamo se, da nepojasnjena vročina vznemirja starše, pa tudi bolnika samega. Zato starši pogostokrat začnejo begati od zdravnika do zdravnika. Otrok dobiva bolj ali manj difer-entno zdravilo, zlasti antibiotike, izostajati začne od pouka, starši ga nikamor več ne puščajo, ker se bojijo za njegovo zdravje. Najslabše pri tem pa je, da začno otroka zdraviti samo zato, da navzven nekaj naredimo. Kot zdravniki pa seveda največ naredimo, če uspemo prepričati starše, daje vročina le obrambna reakcija organizma in zato otroku prej koristna kot škodljiva. Gregor Caserman, dr.med spee. pediater STRAN 19 SIVA STRAN i- -/,903- —I _I Ivana Zajec, Povhova mama iz Mekinj Odkar z našimi devetdesetletnic potujemo skozi stoletni čas, se je tokrat prvič primerilo, da smo se dvakrat zaporedoma ustavili v istem kraju. Naša današnja slavl-jenka Ivana Zajec je namreč doma iz Mekinj kot Kristina Stare, naša znanka iz prejšnje številke Klasja. Obe Mekinjki imata poleg dolgega življenja iz skoraj enake starosti še nekaj skupnega: obe sta pred kakega tričetrt stoletja prišli v vas s sosednje Velike Dobrave. Kristina je bila Plankarjeva, Ivana pa Rebolova. Na sorazmerno veliki Rebolovi domačiji so v Ivaninem rodu imeli pet otrok. Ivana je bila druga po vrsti. Deklica se je komaj dobro zavedla življenja, že je izgubila očeta. Na začetku velikega spopada v prvi svetovni vojni je s soldati odšel na rusko fronto in ni se več zavod /.a prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje grosuplje, d.o.o. Taborska ul. 13 1290 Grosuplje PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA vam nudimo: vrnil. Ovdovela mati je morala sama prevzeti breme domačije in skrb za preživetje nedoraslih otrok. Del bremen so prevzeli tudi otroci, zlasti starejši. Glavna skrb je tedaj veljala preživetju, šola pa je bila v tistih hudih časih bolj postranska stvar. Pastirska palica, prelca, motika, grablje in srp so bila orodja, ki so jih Ivani že zgodaj dali v roke, in večina od njih jo je spremljala vse dolgo življenje. Po končani svetovni vihri so se rane med ljudmi počasi zacelile in na Veliko Dobravo se je spet vrnilo normalno življenje. Spet se je oglasilo fantovsko in dekliško petje. Skoraj vsako skupno delo so zaključili s pesmijo. Med pojočimi teri-cami, mlatiči, plevicami in ličkarji je bila velikokrat tudi naša Ivana. Veselo je bilo tudi na semanje in druge praznične dni, ko je šla skupaj z drugimi brhkimi dekleti pomagat stiškim oštirjem, da so zmogli veliko dela z gosti. Takrat ji je vedno kanilo v žep predpasnika nekaj cven-ka, kar je prišlo zelo prav za številne potrebe. V zrelih dekliških letih se je omožila s Povhovim Tonetom iz Mekinj. Vse seje lepo začelo. Srednje velika Povhova domačija je kar lepo uspevala in dva sinova so že imeli v novem rodu, pa se je spet začela nova svetovna vojna, še bolj kruta in neusmiljena, kot je bila prva. Neke noči tritnštiri-desetega leta so na okno potrkali neznani, čudo oblečeni vojaki. Ti so ji moža Antona zvabili iz hiše in ga zunaj pobili do IZDELAVO LOKACIJSKE DOKUMENTACIJE ■ IZDELAVO PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA VSE VRSTE OBJEKTOV ■ PRIDOBIVANJE DOKUMENTACIJE ZA GRADBENO DOVOLJENJE Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 786-30-78 786-05-42 smrti. Tedaj je tudi Ivana stopila na trnovo pot, ki jo je bila pred nekaj desetletji že prehodila njena mati: majhni otroci, garaško delo in žalostni spomini. Nekaj mesecev po tem tragičnem dogodku je Ivana rodila še tretjega otroka, hčer Nado. Bilo je nepopisno hudo, a se je le prebila skozi najhujše, tudi s pomočjo nekaterih dobrosrčnih Mekinjcev in sorodnikov. Ko so otroci odrasli in prišli h kruhu, je Ivana vendarle našla kak trenutek tudi zase. Dokler je imela moči in zdravja, je šla rada v cerkev, ondi je razmišljala o smislu svojega žitja in našla uteho. Se dve stvari je imela, ki staji nekoliko polepšali življenje: zelo rada je imela rože in bila je strastna nabiralka gob - oboje do pozne starosti. Na koncu pripovedi o Povhovi mami iz Mekinj moram vendarle povedati, kar sem na začetku zamolčal: to, kar sem o njej zapisal, nisem slišal iz njenih ust, temveč sta mi o njej pripovedovala hči Nada in sin Tone. Mamo Ivano je namreč pred slabima dvema letoma zadela kap. Tedaj je obležala v postelji in povsem onemela. Ko sem se poslavljal od nje, me je samo začudeno gledala in komaj opazen otroški smehljaj ji je zaigral na obrazu. Kaj naj po vsem tem zaželimo enainde-vetdesetletni. Ivani? Iskreno ji voščimo za rojstni dan, ki gaje praznovala 28. aprila, in spokojno naj preživi odmerjeni čas med domačimi, ki jo imajo radi. Leopold Sever OPRAVIČILO Marjan Gorišek z Livarske 15 v Ivančni Gorici se opravičujem Snežani Bašelj za žaljive besede, izrečene v lokalu AS, in se ji zahvaljujem, ker je odstopila od tožbe. GOVORI SE Govori se, da bodo ob odvozu kosovnih odpadkov odvažali tudi avtomobilske školjke. Zal so datumi tega odvoza še skrivnost. Kje so tiste vodice, Ki so včasih bile mm STUDENEC RATENCAN Ob cesti med Zagradcem in Ambrusom na levi strani leži vasica Ratenca. Kot vsa suhokran-jska naselja ima tudi svojo vodo - Ratenski studenec. Izvir je skrit pod skalo vzhodno nad vasjo. Dolga stoletja je dajal vodo ljudem in živini z vseh treh domačij v naselju. Z izvrstno vodo so se odžejali tudi prebivalci drugih vasi, kadar so po bližnjicah hodili mimo. Živina, ki seje pasla naokoli po obsežnih pašnikih, je kar sama našla pot do vode, ki nikoli ni presahnila. Zadnja desetletja izvir vedno bolj sameva in izginja. Dobro bi ga bilo od časa do časa malo očistiti, sicer bo voda našla drugo pot in izvira ne bo več. Vinko in Andrej Hočevar z Ratenčanove domačije si ogledujeta studenec, ki je dajal tekoči vir življenja številnim rodovom njunih prednikov. Bosta pomagala ohraniti to naravno bogastvo? IZ ZAKLADNICE NAŠIH DOMOV Vsi, ki smo že nekaj dlje na svetu, se spominjamo teh "gosposkih" vozil in iskrili konj, zapreženih vanje. Imeli so jih le nekoliko premožnejši gospodarji. Zapišite, kako smo jim rekli! Vsem pridnim dopisnikom hvala za sodelovanje v našem kotičku. L.S. SLOVENSKI PREGOVORI ZA MAJ (VELIKI TRAVEN) Ce je majnika lepo, je dobro za kruh in seno. Saditi fižol za Florjana, je dovolj zarana. Veliki traven moker, rožnik pa mlačen - kmet bo to žejen in lačen. Če Zofija zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni ČfSirban greje zelo, dobra trgatev bo. KNJ ŽNlCA GROSUPLJE leto damičeva 15 20 STRAN N *f"iebU f>ć zemlji /f \\ scm nasi ... "SEVERNA" rtj!\ STRAN l j j NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN N KAKO SO VAŠKI FANTJE KONKURENTA ODGNALI Nekdaj so v naših vaseh v fantovskih druščinah veljala nenapisana pravila o medsebojnih odnosih in obnašanju. Sem so spadala tudi pravila o vasovanju pri dekletih. Nasplošno domači fantje niso prijazno gledali vasovalcev iz drugih vasi. Posledice takega vdora na tuje ozemlje so bile različne: od prefinjene potegavščine do grobega fantovskega pretepa. Naša zgodba spada v prvo kategorijo. Tine je skrivaj zalezoval Francko iz sosednje vasi. Čeprav je hodil pod okno ponoči, to ni ostalo skrito domači fantovski srenji. Domačini so vedeli, da ima Francka strogega in korenjaškega očeta, zato so ga uporabili za vasovalčevo strašilo. Neke sobote, ko se je vsiljivec pritajeno vzpenjal po prislonjeni lestvi k oknu, se je najbolj nabrit fan-tin slekel do spodnjega perila, vzel v roke kopačo in topotaje tekel od veznih vrat proti zaljubljenemu vasovalcu. Ta ga je v mesečini hitro opazil. Misleč, da se mu približuje razjarjeni oče, je kot vreča zdrsel po klinih navzdol in bežal preko vrtov kot zajec. Tako so se fantje znebili hudega konkurenta pri lepi Francki. Nato so sami stopili v akcijo. Leopold Sever Kdor bi rad videl najširši kozolec v naši občini, mora k Perkovim na Kal v Suhi krajini. Perkov kozolec namreč meri od stebra do stebra celih 12 metrov. Poslopje je tako široko, da ima v sredini postavljen skedenj, na obeh straneh pa jc še toliko prostora, da bi se lahko dva voza priležno gibala pod streho. Kaj je narekovalo to nenavadno razsežnost kozolca, nisem mogel zanesljivo ugotoviti. Najbrž so bile to ozemeljske in lastninske možnosti. Tudi ostrešje je naravnost veličastno in ob dobrih letinah je sprejelo pod streho tudi do 60 kmečkih voz različne krme. Ce bi odstranili skedenj, bi pod kozolcem mirne duše lahko pripravili celo gasilsko veselico, pa bi bilo pod streho še dovolj prostora tudi za najbolj divje plesalce. Pravi gospodar kozolca je oče Alojzij Mišmaš, a ta se zaradi bolezni ne vzpenja več v kozolčeve late. Tam ga je zamenjal sin Slavko, ki ga vidimo pred rekordnim kozolcem, ob njem pa so še žena Jožica, sin in hči. Vsem čestitamo k rekordu in še posebej za pridne roke. L. S. "Mi neč ne vprašama, čigav je avta, mi samu pridema pa pašpricama. " Foto.L.S. PODLISTEK RIMSKA KUHINJA IN GOSTINSTVO KRAJI 5 iiu.ttioootiM TRETBKLOSn LE&PolS) S£V£R Rimska država se je več stoletij raztezala čez naše ozemlje in nedvomno je upoštevanja vreden del našega narodnega telesa še iz rimskih časov. Zato je prav, da zvemo, kako so se hranili in gostili predniki v rimski dobi. Pri tem moramo upoštevati tudi okoliščino, da sta naše ozemlje prekrižali dve pomembni prometni žili: v smeri zahod - vzhod je tekla glavna rimska cesta iz Emone v Panonijo, pravokotno nanjo pa je potekala cesta v smeri sever - jug. Na desno se je odcepila pot proti Dvoru in Beli krajini, na levo pa preko Bogenšperka v Zasavje in naprej proti Trojanam, Celju in Ptuju. Veliki prometni križ je bil zagotovo ob sotočju Višnjice in Stičnice, to je tam, kjer danes nastaja prometno vozlišče v Ivančni Gorici z gostinskimi lokali in bencinskim servisom. Trditev nedvomno potrjujejo tudi najnovejša arheološka izkopavanja na tej lokaciji: skoraj povsod, kamor so zasadili lopato, so v metrski globini našli veliko položenega kamenja, vmes pa so bile raztresene živalske kosti, razbita posoda in izgubljeni novci iz rimskega časa. Prometno in gostinsko pomembnost kraja dopolnjujejo še trije ohranjeni obcestni kamni miljniki. Tu je moralo nedvomno stati tudi znamenito antično naselje Acervo, ki pa ni preživelo hudih časov po propadu rimskega imperija. V Acervu je bila pomembna križiščna poštna postaja s pripadajočimi gostinskimi in prenočitvenimi objekti. Tu čez so potovali ljudje iz celotne rimske države, zato upravičeno menimo, da je bila gostinska ponudba tudi Na širšem območju sotočja Višnjice in Stičnice pri Ivančni Gorici so arheologi našli veliko položenega kamenja in drugih ostankov nekdanje civilizacije - znamenja, ki potrjujejo, da je bilo tu pomembno prometno, trgovsko in gostinsko središče. Veliko razbitih kosti kaže, da so popotniki, ki so se ustavili v Acervu, nesli naprej mastne brade. pri nas v skladu z okusom časa in pod močnim italskim vplivom. Kako so se stari Rimljani hranili, izvemo iz njihovih kuharskih receptov. Ti se povečini niso ohranili v izvirnikih, pač pa v prepisih. Prepisali so jih učeni menihi v zgodnjem srednjem veku in tako ohranili pomembna sporočila. Najbolj znan rimski kulinarik in pisec receptov je bil Apicij. Nanj nas še danes spominja vsem dobro znana jed pica.