TRGOVSKI .icejska knjižnica _jubljana r Časopis za trgovino, Industrijo in obrt. Uredništvo in upravništvo je — Dopisi se ne vračajo. — št v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici, pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO VIII. Telefon št. 552. LJUBLJANA, dne 31. januarja 1925. Telefon št. 552. ŠTEV. 13. Ne omalovažujmo se! Jugoslavija in Francija sta pripravili za letošnje leto več načrtov v svrho ekonomskega zbližanja obeh držav. Naša vlada bo žrtvovala za posamezne akcije še svoje denarje in in jih subvencijonirala. Eden teh načrtov je reprezentativna jugoslovanska ekspozicija na vzorčnem velesejmu v Lyonu, ki se vrši od 2. do 15. marca t. 1. Naša država plača najemnino za skupne razstavne prostore, nosi transportne in sploh vse stroške, tako, da se repre-zentira naš razstavljalec popolnoma brezplačno. Pozivu, da sodeluje na tej reprezentančni razstavi, se je odzvala industrija iz vseh krajev naše države, samo v Sloveniji, centrumu Jugoslovanske industrije, je rezultat negativen. Naši pridobitni krogi moti- virajo svojo pasivnost, češ za nas la semenj nima interesa. Taka trditev je nesmiselna! Namen te razstave pač ni ta, da bi se tamkaj pridobilo nov trg za našo produkcijo, razven morda za nekaj branž. Namen je pokazati Franciji našo sposobnost, Francijo zainteresirati za nas v svrho pridobitve njenega kapitala za našo industrijo. To je glavni cilj te propagandne akcije, katere naj se poslužijo vsa naša večja podjetja. Nečastno bi bilo za slovensko-narod-ne gospodarstvo, da bi bile na Lijon-skem sejmu zastopane vse pokrajine naše države, samo Slovenijs ne. Ker je čas sila kratek, časa je namreč samo še en teden, je nujna odločitev potrebna. Interesenti dobijo vsa tozadevna pojasnila v uradu Ljubljanskega velesejma. Porast dinarja in padanje cen. Ob porastu dinarja se vedno slišijo glasovi, ki zahtevajo, kot samo-posebi razumljivo posledico tega porasta, takojšnje padanje cen. O vzrokih, zakaj ni prišlo niti pri zadnjem porastu dinarja do pričakovanega padanja cen in zakaj tudi v splošnem ne sledi porastu valute sorazmerno tudi padanje blagovnih cen, razpravlja v zagrebškem >Lloydu« dr. Stanič, ki pravi* da so za to predvsem merodajni ti razlogi: 1. Pomanjkanje zaupanja, da je izboljšanje naše valute defintivno; 2. obstoječe velike blagovne zaloge so prenapolnile naša tržišča in ovirajo tako nov uvoz; 3. pomanjkanje denarja in kredita, ki onemogoča, da bi gospodar, ki želi napraviti nove nabav-ke, ali plačati prejšnje obveze, izkoristil konjunkturo; 4. konsument se pri padanju cen vzdržuje večjih nakupov, ker računa na še nadaljnje padanje cen; 5. porast cen nekaterim predmetom na svetovnem tržišču (n. pr. pšenica, koruza, kava); 6. nasprotje vseh onih, ki dobivajo za svoje delo plačo v denarju; 7. država, katere potrebe so z dneva v dan večje. Ugotovljeno je dejstvo, da pri postopnem padanju valute rastejo cene blagu, no običajno pa ne tako naglo, da bi držale korak s padcem valute. Tako je imela naša, kakor tudi avstrijska krona dolgo časa večjo ku-povno moč, kol- je odgcvaajfd** p**rt-iviij 111 odtod izvira tudi profit za ino-strance, ki nabavljajo blago v naši državi. Za primer naglega padanja valute (kakor je to bilo v Avstriji, Nemčiji in Poljski), so se pa cene dvigale z večjimi skoki kot je to odgovarjalo padanju tečajev. Temu je bil tudi vzrok tu, ker se je vsled naglega padanja izgubilo vse zaupanje v nacionalno valuto. Pri nas (ravno tako pa tudi drugod) se je, ne glede na porast našega dinarja, opažalo, da so cene za blago rastle. Reklo se je, da leži razlog za to v tem, da niso blagovne cene dosegle še svetovne paritete. Vendar se je isti pojav videlo tudi drugod v Evropi: Tečaji v Indeksne cene NewYorku na veliko 28. XII. 28. XII. jan. okt. 1923 1924 1924 Češkoslovaška 2.93 3.03 991 1008 francija 5.09 5.39 B05 507 Švica 17.47 19.40 183 168 Italija 4.29 4.23 543 563 Anglija 4.32 4.72 165 167 Holandija 37.98 40.42 156 158 Indeksnih števil za november in december nimamo, no val draginje raste in ž njim rastejo tudi indeksne številke, samo v Švici se opaža padanje j indeksa. Ti primeri, kakor tudi gori navedeni razlogi (1—7) nam kažejo gotove pojave in tudi faktorje, ki ovirajo, da blagovne cene ne padajo sorazmerno s porastom valute. Ako bi bilo mogoče znižati cene blagu po pojača-nju dinarja oblastnim potom, nič boljšega! Ker se pa to tem potom absolutno ne da doseči, se morejo znižati cene samo z borbo, pritiskom in konkurenco. (Ta borba za splošno znižanje cen se more vršiti samo z velikimi žrtvami, tako na račun privatnega, kakor tudi državnega gospodarstva. Smemo tedaj reči, kakor ne sledijo cene postopno padanju valute, tako se cene tudi pri jačanju valute opirajo padanju in to še z večjo vztrajnostjo, in grejo vedno z manjšo br-zino navzdol,'nego bi šle pri skakanju navzgor. Da ostanejo dosedanie cene, so in-teresiran predvsem domači producenti, kakor tudi trgovci, v kolikor posedujejo prejšnje zaloge. Na padanju cen so pa interesirani konsumenti in vsi oni, kateri imajo stalne prihode v denarju ali so pa imetniki denarnih kapitalov. V kolikor so pa te cene v zvezi s tečajem valute, ie na tem in-teresirujm/ ,uJ; innz«v/ t&ai w cene nabave našega blaga, kakor tudi izvozniki. Na porastu tečajev je inte-resirana država in vse ustanove in posamezniki, v kolikor imajo obveznosti napram inozemstvu in vsekakor tudi izvozniki. To sta dve skupini interesentov, ki bosta grajali ali hvalili porast dinarja, vsaka s svojega stališča Ker je nesporno, da vodi rušenje valute narodno gospodarstvo k obubožan ju, so mnogi mnenja, da pomeni jačanjc valute nasprotno, t. j. blagostanje, a na edino zdravilo za sedanje razmere, na stabilizacijo, se v obče ne misli. Poglejmo, si kako izgleda ta porast v praksi. Lesna industrija (najmočnejša postavka v našem izvozu) je že pred zadnjim porastom, tedaj že v preteklem letu, tožila, da jo drago plačani gozdovi, padec italijanske lire, drag dovoz, vodijo v propast. Industrija tanina zatrjuje, da ne more že pri tečaju 7.20 v Curihu, producirati za izvoz. Sladkorne tovarne tožijo radi drago plačane repe in zbog padca cen za sladkor na svetovnem trži- šču, medtem ko imamo tisoče vagonov j sladkorja za izvoz. Premogovniki se pritožujejo, da jim inozemski premog dela veliko konkurenco. Tudi je težko oškodovana industrija cementa v Dalmaciji, ker ne bo našla tržišča v inozemstvu, a osobito v Italiji. Tako bi se moglo po vrsti našteti pritožbe naših gospodarskih krogov. Ne glede na to se pa sliši iz vseh krajev, tako s strani države, kakor tudi iz vrst konsumentov klic: znižanje cen! Na to se mora odgovoriti: ali naj samo narodno gospodarstvo, industrija in trgovski stan znižajo cene svojemu blagu in naj država, delavstvo in last-dniki denarnih glavnic zahtevajo pri tem še nadalje isto plačo za svoje sodelovanje pri produkciji? Ne! Znižanje cen mora biti generelno! Ker vsebuje cena gotovega produkta tudi odškodnino za uporabo kapitala in plačilo za sodelovanje dela ter donos državi za vzdrževanje reda, je logično, da bi mogla biti cena tem manjša, čim manjši so davki, delavske plače, obresti in dobiček kapitala. Znižanje cen je tedaj nerazdružljivo zvezano z znižanjem produkcijskih stroškov. Zbog obstoječega porasta dinarja morejo najlažje znižati cene industrije, katere uvažajo inozemske surovine ali polfabrikate in trgovci-uvozni-ki, v kolikor uvažajo novo blago ali plačajo stare rezerve sedaj s počenimi devizami. Nov uvoz pa ovirajo, kakor smo zgoraj rekli, pomanjkanje denarja in kredita in še obstoječe stare večje zaloge blaga. Druge gospodarske stroke morejo znižati produkcijske stroške samo s tem, da stremijo za znižanjem kompetent, ki tvorijo cene za gotov produkt. Glede visokih obresti (cene za kapital) smo prišli do prepričanja, da so te neobhodne posledice denarne kreditne krize in s tem združenega pomanjkanja denarja. I)o tekočega denarja pridemo samo s produkcijo, štednjo in posojili. Za prvi način je potrebno več časa, a do posojil je težko priti, ker so pri nas takšne razmere, da nikakor ne vabijo inozemski kapital. Treba je tedaj štediti in to pri vsakem koraku. Ali se morejo znižati cene za delo? Na to vprašanje je težko odgovoriti afirmativno. Dovolj je, da se opozori na to, da je cena za kruh v porastu in ako raste cena za to najnujnejšo življensko potrebščino, povzroča to po vrsti podražitev tudi drugih potrebščin. Poslovna stagnacija, ki je povzročila brezposelnost, bi mogla tedaj pritiskati na plače, no žali bog ni raznim kategorijam do sedaj zasiguran niti eksistenčni minimum, a kje še, da bi dobili kaj preko tega. Tedaj naj država zniža bremena? Proračun za leto 1924/25 je znašal nad 10 milijard dinarjev, a za proračun 1925/26 smo slišali, da bo znašal okoli 14 milijard. Tedaj niti s te strani ni mogoče pričakovati, da bi posamezniki pri kalkulaciji mogli cene znižati. Pri porastu dinarja moramo imeti pred očmi tudi dejstvo, da je skoraj celokupni naš novejši razvoj industrije, ali vsaj večji del podjetij nastal v dobi inflacije in da so vsi sestavni deli teh podjetij (tako imovina kakor tudi obveze) izraženi v gotovih iznosih papirnatih novčanic. Z naglim porastom dinarja in znižanjem cen more tudi podjetje, katero je bilo po sedanjih prilikah smatrati za zdravo in solidno, priti v težave in tudi do propasti. Ohranimo tedaj naše gospodarstvo pred nenadnimi pretresljaji. Ako smo premostili najtežje, ustavili inflacijo, vravnovesili državne izdatke in dočakali, da je produkcija presegla konsum, zahtevajmo, da dobi naša novčanica neko stalno vrednost, s katero se more tudi stalno računati, -a ne, da nam radi njenih nepričakovanih fluktacij nastajajo časi nezasluženih dobičkov in časi ogromnih izgub. Dolar in funt. S funtom delajo sedaj v Ameriki tako, kakor je bilo včasih: funt se nakazuje na poštnih nakaznicah zopet s 4.87 dolarja. Sicer in,tira na borzah malo manj, a je tako neznatno proč od prejšnje paritete, da bi se sploh ne izplačalo pošiljati ga v zlatu- Z doseženo pariteto je končan razvoj, ki ga je vsled smotrenega vodstva in vsled ogromnih svetovuogospodarskih in svetovnopolitičnih posledic splošna pozornost že več mesecev zasledovala. V vsem 'proAsdUem letu se je tim* asAam čudno gibal. Najprvo so mislili, da bo za časa vlade Macdonalda funt na deviznih trgih občutno padel. Pa se je le malo poznalo. Sicer je notiral v lanskem januarju na newyorški borzi samo 4.27, a ker so se politične skrbi izkazale kol : neutemeljene, si je kmalu opomogel in j je korakal kvišku, pošasi sicer, a stalno; v februarju je prišel na 4.33, v maju ne 4.30. T)awesov načrt ga je potisnil nanovo navzgor, in od tedaj naprej začne cilj angleške vlade postajati zmeraj bolj viden. Zadnji tedni 1924 so bili pa zn funt prava hausse; pravijo, da pod vtisom zadnjih volitev. Ze prej je začelo javno mnenje v Ameriki presojati bodočnost evropskega gospodarstva dosti bolj optimistično kakor druga javnost. Seveda je pa še vedno vprašanje, kdaj bo prava konjunktura prišla. Brezposelnost na Angleškem se od septembra naprej zvišuje, in ravno dvig funta in s tem otežkočena prodaja angleških izdelkov sta razvoj še bistveno pospešila. Ze v začetku januarja so šteli 1,300.000 brezposelnih, in ta številka je z ozirom na nadaljno dviganje funta do danes gotovo še narasla. Tekom pol leta se je število brezposelnih na Angleškem dvignilo približno za tretjino, industrijskega poživljenja pa za enkrat še ni-To se vidi tudi v bilanci angleške zunanje trgovine za 1924, pravkar priobčeni: pasivnost bilance znaša 344 milijonov funtov, za 120 milijonov več kakor leta 1923. Pariteta z dolarjem pa.n* -sanu, posledica čisto gospofcskih vzrokov, temveč morebjtj ■, še večji izmeri posledica vrednostnega boja med Angleško banko in ameriškimi Zveznimi rezervnimi bankami za prvenstvo na denarnih trgih. Ameriške banke so hotele dviganje funta preprečiti in sicer v prvi vrsti s kolikor mogoče nizko obrestno mero, tako da so govorili naravnost o obrestni vojski. Amerika je vojsko zgubila in London postaja zopet svetovno središče ve-lefinance. Angleška banka se pa ni hotela bojevati naprej, čeprav konec boja ni bil dvomljiv, temveč je poslala v odločilnem trenutku svojega guvernerja Montaga Normana v Ameriko, da sklene z ondotnimi bankami mir. To se je najbrž zgodilo, zunanje znamenje nove zveze je pa stara pariteta obeh vrednot. Iz carinske prakse. (Nadaljevanje.) Po odredbi C. D. S. z dne 15. septembra 1910, čl. 10.193. ima uverenje carinskega biroja v vsakem primeru večjo veljavo, nego posmatranja in naziranja posameznih carinskih uradnikov, a zoper oceno kakovosti blaga je dovoljeno v smislu čl. 54. car. zak. ■.—mmriTTPni um n imitira pritožba na Carinski svet. Ker je ta predmet sporen, prosim, da se sporno vprašanje reši v smislu navedenega člena carinskega zakona. Ne more pa j konkretnem slučaju nikakor biti govora o kazni v smislu čl. 166. car. z. iz razloga, ker si kompetentna državna oblastva sama še niso na jasnem, v katero tarifno postavko naj se uvrsti predmetno žveplo. V najslabšem primeru bi mogel obstojati povod za postopanje po čl. 9. , C br. 4189, od 27. marca 1897, t. j. da se plača carina, ako bi Carinski svet odredil, da se tudi to žveplo ima uvrstiti v tar. post. 197., t. 2. 3. Predmetno žveplo je bilo namenjeno za izdelovanje papirja ter je potemtakem pod pogoji, navedenimi v razpisu z dne 23. septembra 1920, C br. 61.602, II., toč. 3, osvobojeno carine. Zaradi tega je carinarnica, za slučaj, da Carinski svet odloči, da se za predmetno žveplo mora uporabiti nastavek iz tar. post. 187., t. 2., pro-našla samo robo boljše kakovosti, katera roba pa vsled povlastice (C br. 61.602) ne plača carine. Za kaznenje ni tudi razloga zaradi tega, ker je za postojanje krivde iz čl. 166. cit. zak. potrebno, da se državna blagajna oškoduje s carino itd., kar pa v našem primeru ni slučaj (0. D. S. z dne 28. maja 1912, št. 5808). 4. Notorično prihaja iz Italije malodane izključno nerafinirano žveplo ter da se to žveplo v različne svrhe rafinira drugje, n. pr. v Marseille; vse žveplo v prahu (v vrečah) in palicah je navadno rafinirano, dočim je žveplo v drugih oblikah razstopljeno, vendar pa nerafinirano (nesublimi-rano) sirovo žveplo. Ker primesi o priliki razstopljenja padejo na dno, dočim žveplo odteče, nastane možnost, da je kako sirovo nerafinirano žveplo povsem brez primesi.« Temeljem gornjih razlogov sem zaprosil za uničenje carinamične razredbe. Finančno ministrstvo je z odlokom br. 24.450 od 24. avgusta 1922 mojo pritožilo kot neumestno in v zakonu neutemeljeno zavrnilo, potrdivši prvotno rešenje carinarnice. Proti tej odločbi šeni vložil tožbo na sodišče državnega sveta. Ta je pa o predmetu izdal dne 27. maja 1924, št. 5384. sledečo odločbo: »Žalilac je u deklaraciji prijavio na carinjenje sumpor sirov neprečiščen iz T. Br. 197 t. 1. slobodno od carine, a pregledom izvršenim po čl. 40—43 c', z. nadjeno, da je sumpor prečiščen iz T. lir. 197/2, na koji se plača 1 Din carine od 100 kg, a time državna kasa bila ostecena preko jednog dinara. U ovoj radnji carinarnica je našla da stoji delo netačne prijave iz čl. 166 c. z. i za istu izrekla kaznu svojim rešen jem, koje je i Ministar označio ožalbenim rešenjem. U žalbi Državnom Savetu žalilac izjavi juje da je kmetijski zavod u Ljubljani našao da je sumpor neprečiščen i da je u stvari i ovaj suinpor neprečiščen pošto ima primeso, a prema komentaru tarife, pa je molio da se rešenje Ministrovo poništi. Državni Savet u III. rasmotrio je ovu žalbu i ostale akte pa je našao: Da je urednim zapisnikom po čl. 40—43 utvrdjeno postojanje ovoga dela i krivična odgovornost žalioca, pa se za isto ima i kazniti. Stoga je D. S. na osnovu čl. 204 c. z. rešio da se ova žalba odbaci. (Dalje sledi.) g; {& 45 esstss&i&is ££&££&& >BUDDHfl Granit« družba z o. z., Ljubljana, Sadravec in G laser, mlin, žaga in strojno mizarstvo, Ormož. Izbrisale so se nastopne firme: Hladin & Do-bovičnik, trgovina z manufakturo, Celje; »Vesna«, Pohlin in drugovi, Ljubljana in Brata Sbil, Velike Lašče. Inaimtiii Svetovna produkcija sladkorja. National Bank of kommerce ceni produkcijo sladkorja v kampanji 1923/1924 na ton 19 milijonov 650 tisoč, t. j. 100 tisoč več nego v kampanji 1914/1915, ki je predstavljala doslej rekord glede te produkcije. Prvikrat je produkcija na Kubi presegla 4 milijone ton, več nego petino svetovne produkcije. Produkcija v Indiji je cenjena na 3 milijone 266 tisoč ton. Ona na Hardaj na 9 milijonov 600 tisoč ton. Evropski pridelek se ceni v tekočem letu na 6 milijonov 700 tisoč ton, ki je sicer manjši od maksimuma v letu 1923/1924 (8,300.000), ki je pa večji za 2,600.000 od leta 1919/1920- Denariji*. Izplačilo kuponov 2-5% ne vojno-od-škodninske rente se prične po sklepu finančnega ministra 1. svečana, izplačilo amortizacijskih obligacij pa 1. marca 1925. Medzavezniški dolgovi prod angleškim ministrskim gsvetoin. Davi se je vršila običajna tedenska seja vlade. V uradnih krogih se zatrjuje, da se pričakuje novo odločitev, ki naj pomeni korak naprej v reševanju vprašanja med-zavezniških dolgov. Predno bo odposlan odgovor na predlog francoske vlade se bo vsa zadeva ponovno proučila. Spomenico o tem vprašanju je Churchill že sestavil, vendar bo tozadevna nota Franciji utrpela kak teden zamude. OavVi 'n Za enotno obdavčevanje delniških in podobnih družb. V Beogradu se je vršilo dne 29. t. m. v Centrali industrijskih korporacij pod predsedni-štvom podpredsednika dr. F r a n Windischerja zborovanje zastopnikov naše industrije, včlanjene v Centrali industrijskih korporacij. Zborovanja, ki je trajalo ves dan, so se udeležili zastopniki iz cele naše države. Namen zborovanja je bil, da se zaslišijo ti faktorji o postopanju pri finančnem ministrstvu glede izenačenja predpisov o obdavčenju delniških in podobnih podjetij. Soglasno je bil sprejet kot prvotna zahteva predlog podpredsednika dr. Fr. VVindischer-ja glede razširjenja srbskega zakona na celo državo in določitev ene davčne mere za vsa podjetja. V specijalno debato o temeljnem poročilu tajnika dr. Gregoriča so posegli poleg drugih gg. Božič, Szabo, Žagar, inž. Š u k 1 j e , P r e d i č in dr. Fr. Windischer. Doseženo je bilo enotno nastopanje pri ministeri-jalni konferenci ter so bili na predlog dr. Frana VVindischerja določeni govorniki za to konferenco. Konferenca je za industrijalne kroge zelo važna in bo trajala več dni. LISTEK. Herbert N. Casson: Dvanajst tim (Nadaljevanje.) Peti tip: POSPRAVITE HITRO DOBIČEK! Kako pogosto ste slišali govoriti: »žal mi je, da nisem prodal, ko sem imel priliko.« Najbrže ste sami to dostikrat rekli. Redki pametni ljudje so leta 1918. in 1919. vse razprodali. Nespametne-ži pa so tedaj kupili vse, kar jim je prišlo pod roko. (Kratko po vojni se je pričelo vsled padanja denarja v vseh deželah in zlasti tudi v Ameriki močno dviganje vseh cen. Zlasti pa je napotilo takrat padanje neameriških valut mnoge Amerikance, da so kupovali tuje valute, na katerih so pozneje veliko izgubili.) Premnogi kupujejo redoma tedaj, ko so cene najvišje. Vedno so tako delali in vedno bodo tako delali. Kupujejo, kadar vsakdo kupuje. Mnogi, ki bi mogli svojo posest prodati z dobičkom, so jo obdržali. Niso hoteli prodati. Ce bi bili pa... ;u.i, bi vse "prodali, kar so takrat imeli. Zakaj leta 1922. bi mogli za polovico ceneje vse nazaj kupiti. Mož, ki je imel 100 funtov v vrednotah, je mogel za ravno toliko vse razprodati, pozneje je mogel vse to kupiti nazaj za 50 funtov in bi še vedno*imel polovico več. Nekateri stari, pametni lastniki ladij so prodali leta 1918. vse svoje ladje. Brez dvoma kupujejo sedaj svoje ladje nazaj. V zadnjih letih je bil namreč veliko večji dobiček od prodaje ladij, ko pa od njihove uporabe. To je ravno točka, ki bi jo ho-tel razložiti. Da ni namreč v trgovini bistvepa trgovina sama na sebi, temveč v vsakem slučaju le dobiček. To se pravi, če mere kramar zaslužiti več denarja, če proda svojo kramarijo, kakor pa če proda svojo blago, potem naj proda kramarijo- Če more tovarnar čevljev več zaslužiti, če proda tovarno, kakor pa če prodaja čevlje, potem naj proda tovarno. i Vse preveč visimo na svoji pose-j sti. V njo se naravnost vživimo. Na-i vadimo se, da jo gledamo, kakor, da bi bila neprodajna. En primer: Mlad mož si je kupil v Londonu pred enim letom slaščičarno. Bila je to trgovina moža, ki je prišel v konkurz. Trgovina je bila na prodaj za smešno ceno. Mlad mož jo potem naložil 250 funtov za blagovno zalogo. Je zelo prikupljiv, ljubezniv mlad mož, ki je tudi dobro izvežban prodajalec. Vse ga ima rado. Tako je vpeljal trgovino, da mu nese tedensko 35 funtov. Zadnjič mu je nekdo ponudil 600 funtov za njegovo trgovino. Odklonil je. To je bila njegova napaka. Mogel bi spraviti svoj dobiček. V enem letu bi zaslužil približno 300 funtov čistih. Ce bi prodal za 600 funtov, potem bi imel še 250 funtov šterlingov dobička, torej v vsem tekom enega leta 550 funtov šterlingov. Potem bi mogel za teh 600 funtov šterlingov kupiti drugo bankerotno trgovino in sicer večjo in ponoviti bi mogel isti proces: Hitro vpeljati in potem prodati trgovino kot celoto. V desetih letih bi bil bogat mož. In še več! Imel bi velik dohodek, od katerega pa bi moral plačevati le mal dohodninski davek. Kajti od dobička, ki bi ga dosegel pri nakupu in prodaji delnic ali trgovine, ne bi plačal dohodninskega davka. (Ta možnost odtegniti se plačevanju dohodnine pa pri nas čisto ne drži. Op. prev.) Od dobička pri prodaji trgovine ne bi torej plačal davka. Naš mladi človek mora deset mesecev težko delati, da zasluži s svojo trgovino 250 funtov šterlingov. _ Potem pa mora plačati še dohodninski davek. Da pa zasluži s prodajo svoje trgovine 250 funtov, mu ni treba nič posebnega dela. Dva ali tri dni se pogaja, čita papirje ter podpiše — in delo je izvršeno. »Ampak« — boste rekli, ^ >potem pa ne bo imel nobene trgovine«. — Res je. Moral bo torej pomisliti, kaj mu je storiti, da pride zopet do trgovine, ker je prodal svojo. (Dalje sledi.) Carina. Madžarska zvišala premogovno carino za 100%. Madžarska vlada je zvišala carino na uvoz premoga za 100%, s čemer bo udarjen pred vsem uvoz premoga iz Poljske. Novo carinsko postavke je vlada sklenila na pritisk madžarskih premogovnikov. * —m ^ KUPUJMO IN PODPIRAJMO lavrata« Kolinsko cikorijo domači izdelek. ^ Promet. Direkten promet Moskva-Berlin. Vspo-8tavijen je direktni promet med Moskvo in Berlinom. Nov vlak na progi Ormož — Murska Sobota. S 1. februarjem 1923 vozi dnevno in redno na progi Ormož—Murska Sobota drugi par mešanih vlakov, in sicer vlaka štev. 7033 in 7038. Vlak št. 7033 odhaja iz Murske Sobote ob 5.09, iz Ljutomera ob 6.20 ter prihaja v Ormož ob 7.24, kjer ima zvezo z vlaki v Čakovec, Ljubljano in Maribor, ki dospejo v Čakovec ob 8.16, v Maribor gl. kol. ob 10.13 in v Ljubljano gl. kol. ob 14- — V nasprotni smeri odhaja vlak št. 7038 iz Ormoža ob 17.30, iz Ljutomera ob 18.50 ter prihaja v Mursko Soboto ob 19.40. Ta vlak ima zvezo iz Ljubljane, Maribora in Čakovca. Priključni vlaki odhajajo iz Ljubljane gl. kol. ob 12.10, iz Maribora gl. kol. ob 15.25 ter iz Ca-kovac ob 16. uri. TRBOVELJSKI PREMOG, DRVA, KOKS, ANGLEŠKI PREMOG, SLEZIJSKH BRIKETE dobavlja „ILIRIJA", Ljubljana KRALJA PETRA TRG 8. Telel. 220. 3^ Plačilo tudi na obroke! '•C Ljuoiianskd tnrza. 30. januarja 1925. Blago: Trami, monte, 3/3, 3/4, 4/4, 4/5, 8/6, 5/7, 6/7, 6/8, 7/9, 8/10, 9/11, fco nakladalna postaja bi. 350; Madrieri, od 4—10 m,* fco meja den. 710, bi. 750; re-meljni (po naročilu), od 4—7 m, fco meja bi 650; hrastovi železniški pragovi, 250X25X15, fco meja, transito, komad bi. 88; Bukova drva, 1 m dolž., jeseni sečena, fco. nakl. postaja, 3 vag., den. 20, bi. 21, zaklj. 20; pšenica domača, fco Ljubljana den. 475; otrobi pšenični, fco Postojna bi. 240; koruza nova, dobava februay£«fco Postojna trans., 5 vag., den. 275, bi. 280, zaklj. 275; koruza nova, dobava marec, fco Postojna trans. bi. 290; koruza nova, dobava april, fco Postojna trans. bi. 300; oves srbski, par. Ljubljana bi. 330; oves bački, fco Ljubljana bi. 370; zelje kislo, sodčki po 50 kg, fco Ljubljana bi. 225; zelje kislo, sodčki po 100 kg, fco Ljubljana bi. 212.50; krom-Pir, beli, fco dolenjska postaja bi. 155. Vrednote: 7% invest. pos. iz 1. 1921 bi. 65; Lot. 2%% drž. renta za voj. škodo den. 125, bi. 128; Celj. pos. den. 210, bi. 214; Ljublj. kred. banka den. 227; Mer-kantilna den. 124, bi. 126; Prva brv. šted. den. 898, bi. 902; Slavenska banka bi. 80; Str. tov. in liv. den. 130, bi. 147; Trb. prem. dr. bi. 408; Zdr. pap. Vevče den. 100; »Split«, cement Portland, bi. 1385; 4X% kom. zad. Kranj, deželne banke bi. 90. Od 3. februarja t. 1. dalje se bode trgovala tudi loterijska 2%% državna renta za vojno škedo »tel ((uek, t. j. z obrestmi. — Svet ljubljanske borze je dovolil kotiranje delnic »Stavbena družba« d. d. Ljubljana ter se bode pričelo trgovanje s temi delnicami na borznem sestanku dne 3. februar/a 1925. — Danes, v soboto in ponedeijek na praznik, borza ne posluje. Prihodnji borzni sestanek v torek, dne 3. februarja 1925. iz naših organizacij. Trgovsko bolniško in podporno društvo v Celju nam piše: Na sestanku članov »Trgovskega bolniškega in podpornega društva« v Ljubljani, poslovalnice v Celju, obdržanem dne 27. t. m. v hotelu »Balkan«, se je vršila burna debata, tako v pogledu spremembe zobozdravnikov kakor tudi glede izkorišče-vanja te inštitucije po nezavednih članih. Samo žal, da ni bil obisk tak, kakor se je to želelo, ker je s tem bila dana prilika vsem članom, da zvedo, kje leži v glavnem krivda, da ima celjska poslovalnica preko Din 28.000 deficita. Gremijalni tajnik g. Veble, je kot predsedujoči tega sestanka in ki je hkratu tudi poslovodja celjske poslovalnice, podal obširno poročilo o svojem delovanju ter na ta način pojasnil marsikaj, kar ni bilo dosedaj povsem razumljivo. Povdarjal je, da ako se člani ne bodo 8 1 zavedali, da ni inštitucija samo za enega, temveč da črpajo koristi vse, da se bo poslovalnica sploh opustila. Kajti razne simulacije, zahteve, ki mejijo preko dovoljenih ugodnosti in slično, morajo prenehati. Neverjetno je dejstvo, da se v vrstah naših članov nahajajo taki, katerim je na srcu le osebna korist in da na podlagi tega izkoriščajo inštitucijo do skrajnosti. Omenil je tudi, da nimamo v državi tako kulantne inštitucije, kakor je pač naša in katera nudi svojim članom preko jim po zakonu dopuščene ugodnosti. Glede spremembe zobozdravnikov razvila se je burna debata ter se je sklenilo, da ima poleg sedaj določenega društvenega zabozdravnika ostati še prejšnji, in da ima vsak član v tem oziru prosto roko. Ta zahteva se bo pretresla še na zborih društev trgovskih na-stavljencev, ki bodo tudi ukrenili potrebne mere, da dosežejo njih sklep. Zlatorog ierpentinovo miio, ponujajte svojim odjemalcem in bodite prepričani, da jin bodete dobro postregli 1 Razno. Nadaljevanje pogajanj z Italijo. Ministrski svet je dne 29. t. m. razpravljal o trgovinskih pogajanjih z Italijo in o nadaljevanju beneške konference. Obe delegaciji, italijanska in jugoslovenska, se sestanete dne 3. februarja ponovno v Benetkah. Seji ministrskega sveta sta prisostovala predsednik naše beneške delegacije pooblaščeni minister dr. O. Ribar in načelnik trgovinskega ministrstva Avramovič. Naša delegacija odpotuje v Benetke dne 1. februarja t. 1. Ministrski svet izdeluje končna navodila delegaciji za sklenitev nekaterih konvencij in za rešitev še vseh obstoječih vprašanj. Do sedaj je sklenjenih 9 konvencij, ki jih je ministrski svet odobril. Med drugim so odobrene konvencije: 1. Konvencija o ureditvi reškega pristanišča. 2. Železniški promet med našo državo in Reko. 3. Razdelitev arhivov bivše av-stro-ogrske monarhije med nadsledstve-ne države. Po tej konvenciji ima naša država pravico prevzeti v svojo last vse arhive in zgodovinske spise, ki se tičejo naših pokrajin. Dalje ima pravico važnejše dokumente prepisati. 4. Ureditev privatnih dolgov v avstro-ogrskih kronah. 5. Uprava podmorskih kablov. 6. Sprejem bolnikov naših državljanov v reško bolnico. 7. Prometni carinski tarif. Sestavljena je tudi podrobna konvencija o bazenu Thaon de Revel. Ministrski svet bo o beneški konferenci še razpravljal. Poziv pridobitnim krogom Slovenije. V dnevih od 2. do 15. marca 1.1. bo na velesejmu v Lijonu tudi reprezentativna razstava Jugoslavije. Vsi se zamorete popolnoma brezplačno reprezentirati s svojimi proizvodi in v našem skupnem interesu je, da bomo kar najbogateje zastopani s svojimi fabrikati in surovinami tudi mi iz Slovenije. Vsak naj sodeluje pri j akciji za ekonomsko zbližanje med r?ncJi° m Jugoslavijo, ki je za nas največjega pomena. V poštev pridejo papirna industrija, kartonaža, lesna industrija (polfabrikati in fabrikati), . sodarstvo, kemična, strojna, kovinska, tekstilna in usnjarska industrija, dalje deželni predelki, gozdni produkti, zdravilna zelišča. Pozivamo nase pridobitvene kroge naj se tozadevno čimpreje prijavijo pri ravnateljstvu Ljubljanskega velesejma. Opijumska konferenca. Opijumska konferenca, ki se vrši v Genevi se bo, kakor izgleda, razšla brez rezultata. Amerika zahteva, da se opijum uporablja izključno za naučne svrhe. Proračun o porurski zasedbi. V imenu finančne komisije je poslanec Lamou lteux podal francoski poslanski zbornici proračunsko sporočilo o zasedbi Porurja in sicer za dobo od 1. januarja 1923 do 16. avgusta 1924. Dohodki v imenovani dobi so dosegli znesek 4.561,676.049 francoskih frankov, celokupni izdatki pa 1.012,559.328 frankov. Potemtakem znaša prebitek za navedeno okupacijsko dobo 3.518,508.321 frankov. Poročevalec je izjavil, da poslednje številne niso povsem točne, ker se je po-rurska zasedba vršila od 1. septembra J924 pa do 15. novembra 1924 pod različnimi okoliščinami radi predaje uprave nemških železniških družb s strani francoskih oblasti. Poročevalec je pripomnil, da se pri tem morajo uvaževati tudi stroški za kontrolno komisijo in po-rensko zasedbo, ki znašajo 781 milijonov frankov. Po Lamou Reuxovem poročilu znaša prebitek porurske zasedbe 2.737,250312 frankov. Število brezposelnih v Angliji pada. Pri zadnjem uradnem štetju se je ugotovilo, da se je število brezposelnih v Augliji znižalo napram preteklemu mesecu za približno 10.000. Stanje prebivalstva v Češkoslovaški. Glasom podatkov češkoslovaškega statističnega urada se je rodilo v Češkoslovaški v drugi polovici leta 1924 186.314 otrok, a umrlo jih je v isti dobi 96.881. V istem času se je poročilo 65.344 parov. V letu 1924 je |tevilo prebivalcev v Češkoslovaški poskočilo na 179.426. Izgledi za rumunsko posojilo v Angliji. Rumunski minister Bratjanu je zapustil te dni Lcndon in se povrne skozi Pariz v Bukarešto. Tekom svojega bivanja v Londonu je Bratjanu imel več pogovorov z agleškim finančnim ministrom in z drugimi državniki ter velikimi bankirji in industrijalci. Angleško časopisje pravi, da je Bratjanu zelo zadoščen na uspehih tega svojega potovanja. Nemčiji je zabr&njeno izdelovanje slehernega vojnega materijala. V posebni noti, predani nemškemu zastopniku, poudarja konferenca poslanikov, da čl. 192 versaillske pogodbe zabranjuje Nemčiji izdelovanje slehernega vojnega materijala. Nota se nanaša na naročila kotlov za torpedovke, katera je prejela Kruppova tovarna od argentinske vlade. Poslaniška konferenca je obvestila argentinsko vlado o vsebini note, ki je bila predana nemškemu zastopniku v Parizu. Češko - poljska pogajanja prekinjena. Pogajanja med Češkoslovaško in Poljsko za sklenitev železniške konvencije so se prekinila. Nadaljevala se bodo po povratku načelnika češkoslovaške ko-' misije Dvoračeka, ki je odpotoval v Prago, da se posvetuje s svojo vlado o definitivnem načrtu dogovora. T žna poročila. Zagrebški tedenski sejem (28. t. m.). Obilen dovoz in dogon. Cene stacijonar-ne. Za kg žive teže notlrajo: veli I. 13 do 13.75, II. 11.50 do 12.50, III. 9 do 10, bosanski voli L 11 do 12.50, II. 10 do 11.50, III. 8 do 9, krave domače I. 11 do 12, II. 9 do 10, III. 4 do 5, krave bosanske II. 7 do 9, III. 4 do 4.50, svinje, nepitane 13 do 14, pitane sremske 18 do 19, pitane domače 10 do 18.50 Din. Krma: detelja in lucerna 125 do 150, seno I. 100 do 115, II. 90 do 100, otava 120 do 125 Din za 100 kg. Dunajski žitni trg (28. t. m.). Cene še vedno naraščajo. Tudi kupčije za novo žetev se sklepajo že po višjih cenah. Iz Jugoslavije in Madžarske ni ponudb, zato se razvija trgovina z ameriško pšenico; zlasti povprašujejo po argentinskem žitu. Notirali so v šilingih (10.000 aK) za 100 kg: domača pšenica 57.50 do 58.50, madžarska 64 do 65, jugoslovenska 61 do 62, domača rž 51.50 do 53.50, madžarska 54 do 54.25, koruza 33.50 do 34.50, rumunski oves 39.50 do 40.50. Cene na tržaškem trgu. Oddaja na debelo, dne 28. t. m. Cene se razumejo v Utah za 100 kg. Česen 900, pomaranče 100 komadov 80—130, rdeča pesa 60— 80, kislo zelje 130—165, karfijol (100 komadov) 80—170, kapus 80—140, čebula 120—1*70, suhe fige 220, salata 60 —360, limone (100 komadov) 6.70, jabolka 90—280, krompir 58—80, hruške 100—250, paradižniki 220—280, radič 160—350, radič (rdeč) 160—280, repa 20 —30, špinača 140—260. Živinski trg na Dunaju dne 26. januarja. Na sejem je bilo prignanih 2223 glav pitane živine in 184 glav mršave živine. Iz Madžarske se je uvozilo 603, iz Rumunske 958, iz Nemčije 15, domače živine pa je bilo prignanih 716 glav. — Cene so bile sledeče za kg žive vage: voli la 17—19.000, voli srednji 15.000 do 17.000, voli slabši 13—15.0C0, biki 14—18.000, krave 12—17.000, mršava živina 8—12.000 aK. Dobava, prodaja. Dobave. Vršile se bodo naslednje olertahie licitacije: Dne 20. februarja t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave raznih zakovic ter glede dobave raznih krtačarskih izdelkov. — Dne 21. februarja t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave bluz, hlač, plaščev in kap. — Dne 23. februarja t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave matic, protimatic in vijakov; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave žebljev in vijakov; pri ravnateljstvu državnih, železnic v Subotici glede dobave stel: la ter glede dobave razne žice. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. i zwod za? ifino in industrijo Ljubljano, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju) Brzojavke: Kredit Ljubljana Telefon štev. 40, 457, 548, 805, 806 Peterson International Banking Code Obrestovanjo_v 1 og,_nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrsto, eskoinpMn inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safe-depositi itd. itd. No veliko! (blizu Prešernovega spomenika) Ob VOdi Na malo 1 Priporoča potrebščine sto Šivilje, krojače, Cevfiforje, sedlarje, modno blago, pletenine, žepne robce, SCetlke, sukance, toaletno blago. Teleton 913 TcleJon 913 r. z. as o. z., ki posluje v novopreureienih prostorih UST* v Lfubljam, Mesto! trcj št. &. E: milne vloge in vloge na JW" tekofi račun obrestuje najugodneje ter jih izplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. — Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. Daje tndi TRGOVSKE KREDITE ter sprejema v iukaso iakture in cesijo terjatev. Izvozniki! Pozori Uvozniki! Veliki (Francija) od 2. do 15. marca 1925 Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe V svojih paviljonih, edinih na svetu po svojih prostranih in bogatih standih in razkošnih dvoranah, vam nudi: Ako ste industrijalec največje izvozniško tržišče, ker je lijonski sejem dosegel sloves svetovnega tržišča, na katerem je na prošlem sestanku sodelovalo 47 raznih držav. Ako sto trgovec - uvoznik, se boste preskrbeli popolnoma z vsemi proizvodi iz vseh držav. Lyonski sejem vam nudi: Nov način direktnega nakupovanja pri največji izberi predmetov in najpovoljnejših cenah. Posetniki tega sejma uživajo 50% popust železniške tarife na vseh železnicah v Franciji in Jugoslaviji. Vsakemu poselniku sejma je zasigurano stanovanje v Lyonu za čas sejma, ako se to pravočasno naznani upravi. Vožnja od Ljubljane do Lyona v II. razredu brzovlaka stanc približno 200 frankov. Zbog majhnega števila še razpoložljivih standov, opozarjamo razstavljalce, da se za najem standov oglasijo najdalje do 15. februarja 1925. Producenti in izvozniki, ki bi se hoteli poslužiti za razstavo svojega blaga kolektivnega paviljona, ne plačajo nobene najemnine. Tudi se jim bo preskrbel popolnoma brezplačen prevoz blaga od Ljubljano do Lyona. Podrobne informacije daje na zahtevo pismeno: Agence Comerciale Privilegiee tlu Royaume de S. H. S. 44 Rue Victor Hugo, Lyon (France). Ali pa: Foire de Lyon, P. Vojvode Dobrnjca 4, Beograd. ^ tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi : najfinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina. ZAHTEVAJTE PONUDBO! Tehnično in higijenično najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljani., Dunajska cesta št. la, H. nadstropje. * Zaloga sveže pražene kave, mleli h dišav in rudninske vode Točna in solidna postrežba 1 Zahtevajte cenik! AVTO Vsaka gospodinja in perica le vesela snežno belega peri a ki ga opere s LJUBLJANA Volna in trikotaža, galanterija engros Gaspari &Faninger - Maribor lenem, pnevmatiko olje, most, vsa ropratflo in vožnjo. Le prvovrstno >lago in delo po solidnih cenah nudi taau-Avto, d 7 o z. v Ljubljani. Veletrgovina žita In mlevsklh Izdelkov priporoča iz svoje zaloge vse vrste pšenične moke najboljših banaških mlinov, otrobe, koruzne In ajdove izdelke, kašo, ješprenj, nadalje pšenico, koruzo, oves, fižol in druge poljske pridelke Telefon štev. 441». Brzojavi: VOLK. ZAHTEVAJTE PONUDBE I Najboljši Šivalni otroj le edino le Cenjenim trgovcem in industi ljcem se priporoča solidno domače spedicijsko podjetje JUG0P0RT“ na Sušaku, Uskoška ulica št. 55 Josip Petelinc-a Podružnica podjetja na Rakeku in Jesenicah. Prevzema vsakovrstne transporle, ocarinjenja in vskladiščenja blaga. Informacije brezplačno 1 Za trgovce je to dvojni dobiček! Zahtevajte ga v vseh veletrgovinah 1 (60 hektov) proda Ignacij Majerič, Hum, Sutla kot Rogatca. Telefon interurban: Podnart 2. Tisk tiskarne »Merkur«, trgoveko-Lndustrijske d. d Odgovorni urednik F. JERAS. Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijsha d. d., Ljubljana,