Št. 25.
Izhaja vaak četotek.
Naročnina:
celoletno....... ...... , , ,
poluletno .......... .......
Posamezna številka............
K S0 -
! i-
Kmet, pomagaj si sam, in svoje stališče v dpžavl apavnavaj ei sam!
Inserati:
1 mm inserataega stolpiča stane sa:
male oglase ,.............
uradne razglase .. . . . .......
reklame................
K 1'— , 1-50 . 2"-
yre^ništvo In upravništvo §5$ta ie w Ljubljani na kongresnem trgu iS. 9 (nasproti dvorca}.
Velikanski uspehi poslancev ..Samostojne kmetijske stranke" v prid kmetskega ljudstva.
Izvoz vse živine brez razlike j ste zmago nam, mi pa Vam bomo starosti in teže ie svoboden. Cari- J izvojevali zmago pri prihodnjih
na na Izvoz živine vsake vrste ie znižana na eno petino dosedanje carine. Izvoz svini do 50 kg teže Je popolnoma svoboden in carine prost Izvoz 5000 lahkih konj je dovoljen proti plačilu ene dvanaj-stlnke dosedanje carine. Izvoz težkih konj ie prost, ne da bi bilo število omejeno. Prost je neomejen izvoz žrebet vseh pasem. Razveljavljena je Koroščeva naredba z dne 16. junija 1920. o prepovedi Izvoza In klanja telet ter ie vse to dovoljeno. Razveljavljena ie naredba o ovirah kupčije z živino v državi sami. Ukine se 50odstotnl promet nI davek na carino pri Izvozu živine, konj in svinj. Ukine se enoodstotni obrtni davek pri kupčiji z živino, s konji in svinjami. Trošarina na vino za lastno uporabo družine in delavcev vseb vinogradnikov (Četudi točijo pod vejo, preko ulice ali imajo gostil no) se ukine. Žganjekuha za domače potrebe je davka prosta ža lastne proizvode (posestnikom, najemnikom, vlničarjem itd.) brez ozira na to, če se bavijo s kako obrtjo, prodajo alkoholnih pijač (gostilno) Itd. Vse te naredbe so morale biti Izdane od dne 15. do dne 18. junija t I. in razglašene brzojavno. To se je tudi zgodilo.
Ob istem času, ko so zapustili klerikalni poslanci in ves «Jugoslovanski klub», ki šteje 24 poslancev, konstituanto in prinesli slovenskemu ljudstvu kot edin uspeh svojega dela le mastno tiskano «Sporočilo» v «Slovencu», ob istem času torej so nastopili naši poslanci, ki jih je samo devet, in prinesli slovenskemu ljudstvu iz konstituante vse spredaj navedene ugodnosti in poleg tega tudi za-iamčili sprejem ustave.
S ponosom in dvignjeno glavo izporočamo vsemu kmetskemu ljudstvu Jugoslavije ta velikanski uspeh naših poslancev in z zanosom v srcu kličemo kmetom vse države, naj primerjajo delo naših poslancev h r^elo poslancev nasprotnih strank.
Radost je v naših srcih in pogum v naših dušah, ko se oziramo ua sijajne uspehe naših poslancev. Vidimo, kako vstaja zarja blaginje nad kmetskim ljudstvom, vidimo, kako se onrošča dežela spon, v katere so jo vkovali klerikalni in demokratski mogotci. Kmetsko ljudstvo prihaja do svojih pravic, stoletja teptana Stara pravda prihaja do veljave in ob zibelki tega velikanskega pokreta, ki je začetek zmage vsega jugoslovanskega kmetskega ljudstva, stoje naši poslanci. Zato smo ponosni na nje, zato smo jim hvaležni, zato jim kličemo v imenu vseh milijonov lugcslovenskega kmetskega ljudstva in še prav posebno v imenu vseh stotisočev slovenskega Ijud-tva: Živeli! Slava Vam! Izvojevali
volitvah, kajti večna vez je sedaj med Vami in med nami in nikdo ne zruši svete zaveze, ki ste jo stvorili Vi s svojo zmago!
Nastop naših poslancev.
Naši poslanci so stopili v vlado iz dveh razlogov. Prvi razlog je bil, da pribore slovenskemu in s. loh kmetskemu ljudstvu čim največje koristi. Drugi razlog pa je bil bolj tehničnega značaja, ki je bil utemeljen v skupščini sami. Naših poslancev je bilo le devet in vseh zemljoradnikov le 39. Da le-ti niso mogli kar naenkrat izpreme-niti vlade tako, da ti odgovarjala volji ogromne večine ljudstva, ki je kmetsko, je bilo jasno. Nemogoče je bilo zato, doseči nakrat vse, kar je bilo za ljudstvo potrebno. Ker pa je bilo na drugi strani tudi jasno, da potrebuje vlada ustavo, ki jo mora dobiti, so zvezali naši poslanci kqt pravi narodni zastopniki obe resnici in izjavili vladi: «Pokaži voljo, da hočeš poma eati slovenskemu ljudstvu in izpolni mu ' njegove najvažnejše za hteve, kajti čj se to zgodi, tedaj bomo tudi mi izpolnili državno zahtevo in pomagali, da se sprejme ustava!»
Vlada je pristala na to in naši poslanci so predlo'"i svoje zahteve. Izmed teh zahtev pa vlada najvažnejših še ni izpolnila do poslednjega časa, ko se je ustava že bližala svojemu koncu. Nastala je tedaj velikanska nevarnost, da bo slovensko kmetsko ljudstvo opeharjeno za *voie koristi.
To nevarnost so naši poslanci pravočasno s- oznali in sklicali sejo «Kluba samostojnih kmetova, na kateri so sklenili predložiti vladi ultimatom,' rierega mora celotno izpolniti n-fkesneje do dne 18. junija dopoldne, ker izstopijo sicer poslanci iz vlade.
Z ozirom na to so potem odšli tovariši Mrmolja, Pucelj in Urek k ministrskemu predsedniku Pašiču in mu predložili zahteve našega kluba.
Ministrski predsednik g. Pašič je takoj nato sklical sejo ministrskega sveta, ki je trajala pozno v noč in se nadaljevala še drugi dan. Posledica seje je bila, da je ministrski svet sprejel vse zahteve naših poslancev in jih. ker niso odnehali poslanci niti za las, tudi celotno brzojavno razglasi!.
Zahteve naših poslancev so se glasile:
b)	za posamezno živinče pod
500 kg žive teže od 6000 K na 1600 K;
c)	za zaklano govedo od 1800 K na 800 K;
č) žive svinje do 50 kg, za katere se je plačevala doslej carina 1800 K, so proste; , d) za živo svinjo nad 50 kg od 1800 K na 400 K;
e)	za meso (100 kg) od 600 K na 200 K;
f)	za posameznega konja mrzlo-krvne pasme, nad tri leta starega, od 3000 K na 1600 K;
g) za žrebeta vseh pasem od 1800 K na 800 K;
b) za 5000 toplokrvnih konj od 12.000 K na 1000 K;
i) za ovne, po 100 kg težke, bo znašala izvozna carina 200 K.
3.)	Ukine naj se naredba o zahtevi polaganja takozvane zdrave valute. (Ta naredba more stopiti vsled upravnih določil v veljavo šele čez tri mesece.)
4.)	Ukine naj se naredba z dne 10. junija 1920. in dovoli naj se svobodno klanje telet in njih izvoz.
5.)	Dovoli naj se svobodna trgovina z živino brez vseh ovir v državi sami.
6.)	Zabrani pa naj se izvažanje brejih krav in brejih telic.
7.)	Ukine naj se dosedanji 50-odstotni obrtni davek na carino pri izvozu živine, konj, svinj itd.
V Beogradu, dne 14. junija 1921.
Ivan Urek s. r., predsednikov namestnik «I<luba samostojnih kmetov*.
II. Davka prost., žganjekuha za dom.
Sprejme naj se celotno nastopno:
Ste vilo nad 12 let s i arih' oseb |	> <s P C JS s «<	Proste ure za			> ca o e .o — ® oj	Proste ure za			si jO — i *	Proste ure za			> šS s *	Proste ure za			-L-=s»e ce S o
	> o iž	a	b	C	>33 O .M	a	b	1 C	** O	a	b	C	>1	a	b	C	a O
4	40	72	^44	i. 216	60	54	104	162	80	36	72	108	100	24	48	72	Si ° s N o
8	40	144	288	432	60	108	216	324	80	72	144	216	100	48	96	144	;m
12 čez 12	40 40	216 252	432 504	648 756	60 60	162 189	324 378	486 567	80 80	108 126	216 252	324 378	100 100	72 81	144 162	216 243	3 £ B £<)s !»! if|
Kuhati se more letno v dveh obrokih.
Davka prosta žganjekuha po gorenjem ključu velja za vse tiste, ki imajo svoje lastne pridelke, kakor posestnike, najemnike, vini-čarje itd., brez ozira na to, če se bavijo tudi z izvrševanjem kake obrti, s prodajo alkoholnih pijač itd.
Tozadevna naredba se naj izda najkasneje do dne 16. junija 1921. z veljavnostjo od tega dne tudi za pridelke iz leta 1920.
V Beogradu, dne 14. junija 1921.
Ivan Urek s. r., predsednikov namestnik «Kluba samostojnih kmetov«
Pod a spadajo: Koščičasto sadje, slive, drože in vino.
Pod b spadajo: Pečkato (zrnato) sadje, jagode, brinje, jabolka itd,
Pod c spadajo: Odpadki, to so vinske in sadne tropine itd.
(z živino, s konji, s svinjami, z ovcami, s perutnino itd.).
6.) Tozadevne naredbe se naj izdajo t a k p i z veljavnostjo dneva izdaje.
V Beogradu, dne 14. junija 1921.
Ivan Urek s. r.,
predsednikov namestnik -Kluba samostojnih kmetov*
I. Za prost izvoz živine.
Ministrskemu svetu v hitro r e š e n j e.
1.)	Omogočiti je takoj svoboden izvoz vseh živali (stoke), to je živine, konj in svinj:
2.)	Zategadelj naj se zniža izvozna carina na živino in meso, in sicer:
a) Za posamezno živinče nad 500 kg žive teže od 3000 K na 1009 K;
III, Uvoz neobhodno potrebnih industrijskih '-laikov. Trošarina na vino.
Finančnemu komiteju ministrskega sveta.
1.)	Carina na uvoz vsega industrijskega blaga (obleka, obuvalo, stroji, orodje, Železo itd.) se znižaj za polovico v svrho zmanjšanja draginje.
2.)	Trošarina na vino za lastno potrebo (uporabo) družine in dc-lavcev producenta se popolnoma ukini.
3.)	To veljaj za vse producente brez ozira na to, če se bavijo tudi s kako obrtjo, n. pr. s prodajo alkoholnih pijač itd.
4.)	Trošarina na ostalo vino se ugotovi in pobiraj šele takrat, ko pride vino v promet
5.)	Ukini se enoodstotni davek (prometni) pri trgovini z živalimi
Slovenski kmetje!
Prepričajte se sedaj na lastne oči, kdo dela za kmeta! Primer jajce brezprimerno zlobo, vse klevete in vse nesramnosti klerikalcev z resnim, neumornim delom naših mož, kmetov in poslancev »Samostojne kmetijske stranke»! Prečitajte zadnje izdaje «Domo-ljuba», «Slovei_ lega gospodarja«, «Straže» in nodobnih klepetulj ter preglejte nato uspehe naših poslancev, da vidite, kdo Je vaš prijatelj in kdo slepar in lažnivec! Medtem ko eselesarski frakarski zapeljive! s svojimi brezglavimi slugami in kimači od Roškarja do Stanovnika pasejo v Beogradu sa* mo lenobo, v domovini pa kriče, lažejo in vpijejo kot židje na sejmu, delajo naši poslanci neutrud-Uivo. Tebi, slovensko kmetsko ljudstvo, so prinesli že v teh par mesecih, kar so poslanci, tolike ugodnosti in takšne uspehe, kakršnih niso modi klerikalci storiti tudi ne v 20 letih svojega paševanja in kakor jih ne dosežejo tudi, če bi varali in slepariii ljudstvo še novih 50 let
Slovensko kmetsko Ijndstvo! Klerikalni voditelji s svojo raznovrstno irakarsko žlahto so že v bivši Avstriji do'go vrsto let drža* li kmeta na verigi, ga sSeparili in tlačili ter na račun njegovih žuljev živeli na Dunaju, v Gradcu in v LJubljani. V zadnjem času so v Jugoslaviji vladali nad dve leti. In kaj so Ti, kmetsko ijudstvo, v vseh teh dolgih letih prinesli? Nič in nič, pa zopet nič! Za nos so Te vodili, za hrbtom so se Ti smejali in si mislili, kal o zabit je kmet Ma-stili so se na račun ljudstva. Ti, slovensko ljudstvo, pa si doma garalo in stradalo ter razcapano hodilo okrog. Če si se pritožilo ali se celo drznilo malo zarobantiti proti tej svoii gospodi, pa so Te začeli plašiti s peklom in lucifer-jem. Če si le malo podvomilo o poštenosti te režlahtne gospode, je bilo že po Tebi, ker razkričali so Te za brezversko.
Slovenska ljudska stranka |e šla vedno z vlado. Da so mogli oboga-tetl z izvoznicami in nagromaditi milijone, so sedeli iu dremali na ministrskih «-_ež!b in od tam z bičem in hudičem vladali nad Teboj, ubogo, po suženjsko teptano kmetsko ljudstvo. Naši poslanci pa so šli v vlado zaradi tega, da so Te* slovensko kinetsko ljudstvo, oprostil: čim več onih verig, v katere so Te vklenili prejšnji diktatorji s pomočjo SLS. In JDS., ter da so razveljavili vse one sramotne naredbe. s katerimi so Te dve ietl ugonabOali.
Ne podpisujte nofeeirafh Izjav, ki vam lih predlagajo klerikalci, ker vse njih izjave so sleparija!
Dopisniki! Pišite kratko, jasno in stvarno! Pišite pa tudi zgolj resnico!
Naši so šli v vlado, da Ti prine-»o čim največ ugodnosti In olajšav. jVse te naredbe in ugodnosti so jim bile zagotovljene že pri vstopu v vlado. Ker pa se je našlo tudi v vladi nekaj Hud?, k! jim pogoji našiti poslancev nič niso teknili ter so poizkušali stvar zavlačevati ali celo zmanjšati, so jim naši vrli poslanci dejali dne 14. t. m.: «V treh dneh se morajo vse Omenjene naredbe uveljaviti ali pa gremo iz v I a d e.» Popustili niso niti ;ca las. tako da se jim je mo ralo takoj v vsem ustreči in tozadevne naredbe brzojavno izdati.
S tem, da so ob pravem času tako spretno znali izvesti svojo nalogo in dolžnost, ki jih je privedla v Beograd, so jasno pokazali, da ni dovolj, če je človek hudoben in lažniv, če je doktor, če nosi lepo gosposko obleko in če ima pod komando 24 navadnih kimovcev, v domovini pa tikate ijudi, ki v svojih klerikalnih časopisih samo sramote in pGujejo poštene ljudi, ampak, da je treba poznati razme re, imeti trdno neomaino voljo do dela, ljubezen do svojega zatiranega kmetskega ljudstva, zraven biti tudi pošten, vztrajen in neomah-lliv, pa mu je mogoče doseči take uspehe, kakršne so dosegli ravno naši poslanci in kakršnih do danes še ni prinesla nobena, tudi najmočnejša stranka v desetkrat daljši dobi svojim volilcem. Kmetje, kmetsko ljudstvo! Spreglej in primerjaj delo, uspehe in pošteno s t, potem pa sodi in sleparje obsodi!
Sleparija z avtonomijo.
Za samoupravo — avtonomijo — se bore naši Koroščavi kričači doma v Sloveniji, naši poslanci pa v Beof-adu. Ker v Beogradu naših lažnivih klerikalcev nikdo ne mara in se zanje nihče niti ne zmeni, so zapustili Beograd in šli — domov, kjer se Jeze, kriče, zmerjajo, toiie ves svet, preklinjajo vlado, samostojne ter vse, kar !eze in gre- To je njih borba za upravo. Naši poslanci pa lepo mirno delajo, zvesto sledeč svojemu programu in ci:;a in delajo v Beogradu samoupravo. Ko bo listava sprejeta in se bo država v samoupravne edinice razdelila, pa Jbodo uvideli tudi vsi naši zaslepljeni nasprotniki, kako nesramno so jih «farbali» voditelji SLS., češ da smo mi proti samoupravam. Do sedaj ste imeli še vedno priliko spoznati laž voditeljev SLS. in istinitost naših trditev. iT o boste uvideli tudi t e -d a i, ko Vam prinesemo
samoupravo.
• •
Živfcorcjci, pozor!
Ker je zaradi svobodnega izvoza živine pričakovati, da bodo ce-ue živini zelo poskočile, se bodo sedaj različne špekulacijske družbe, verižniki in mešetarji vrgli med ljudstvo, da bi t>o nizki ceni izvabili 'n nakupili živino in se s tem obogatili. Svarimo vse živinorejce, da ne ~redo tem ljudem na lim ter s prodajo živine, če ni sila prevelika, nekaj časa počakajo.
Za pravo narodno vojsko.
(Govor poslanca Jakoba Kušarja.)
Govoriti hočem k 119. čenu XI. oddelka ustave, ki se tiče vojske. Gospodje! Ze tedaj, ko smo ustanovili našo stranko, smo bili za to, da se uvede v naši državi milica takoj, ko bosta zavladala mir in red. Ker pa vidimo danes, da tega ni, ker imamo na vseh mejah sovražnike, zato se moramo zadovoljiti s tako vojsko, kakršno imamo danes.
Vojska se rta} zmanjša.
Nismo pa zadovoljni s tako mnogoštevilno armado, kajti naš kmet ne bo mogel izhajati, če bo moral s svojimi davki vzdrževati tako ogromno
armado. Jaz sem za to, da bodi vojska taka, kakršna ie dandanes, toda zahtevam, da se zmanjša vsaj na četrtino ali na polovico, da bomo mogli Izhajati in da ne bomo imeli tako velikanskih davkov, kakor jih imamo dandanes, ko je kmet tako obremenjen, da skoro ne more več izhajati.
Koliko danes vojska stane, gospodje, Vam je ztiano. Naravnost grozno, če pomislimo, koliko je naš kmet trpel v tem času in koliko je moral plačati za vojsko. In vendar ni potrebno, da imamo toliko armade, kolikor je imamo, ker se število redne vojske lahko zmanjša.
Gospodje poslanci! Svetovna vojska je pokazala, da ni treba, da se vojak vežba dve leti ali 18 mesecev, ampak da zadostuje, če se službena doba zmanjša na eno leto ali na šest mesecev. Ni potrebno, da bi se vojak učil dve leti ali cclo tri leta korakati in da bi tri leta delal samo to, kar mu pri vojakih trobijo na ušesa. Za kaj takega zadostuje eno leto ali šest mesecev. V svetovni vojni so bili v vojaško službo poklicani možje, stari po 40 in 50 let; čez 14 dni pa so že bili zreli za fronto in poslali so jih v strelske jarke.
Gospodje poslanci! Zato je popolnoma zadosti, ako
vojak služi eno leto.
Pri tem je pa treba, da se kmetski sin ne uči samo vojaških stvari, kakor sc je to delalo do sedaj, temveč da se gleda na to, da se bodo kmetski sinovi naučili tudi umnega kmetijstva in drugih stvari, ki jih potrebujejo poljedelci. Potem bo vojak, ko dosluži svojo dobo, šel zopet na svoj dom in bo iinel veselje do svoje grude in do tega, da bo doma delal; in ne bo se dogajalo več, kar se dogaja sedaj dostikrat, da noče kmetski fant, ko pride od vojakov, na kmetiji več delati in da noče ostati doma, ker so ga pri vojakih učili vse drugo, samo o kmetskem delu ni nikdar slišal ničesar.
Gospoda moja! Mi moramo gledati, da se bo
postopalo z vojaki
tako, da se bodo z veseljem odzvali, kadar bodo klicani pod zastavo. Da se pa to doseže, se morajo vpošte-vati razmere, v katerih vojak živi. Zlasti se mora gledati na to. da bodo oproščeni vojaške službe kmetski sinovi edinci. Dandanes se dogaja, da vojak, edini sin, nima ne očeta ne matere, pa mora služiti pri vojakih, medtem ko mu doma njegovo posestvo propada. Taki vojaki naj se službe oproste, da bodo delali doma! Saj nc bo njih delo samo njim v korist, temveč tudi v korist vse države.
Gospodje poslanci! Vsako leto bi se lahko dal od dne 1. junija do zadnjega dne avgusta vsem vojakom, ki so kmetski sinovi, po vrsti dopust, da bi šli domov deiat. Armada bi pri tem nič ne trpela, država pa bi imela veliko korist, ker bi vojakovo kmetsko delo koristilo tudi državi.
Gospoda moja! Želim tudi, naj dobi naš vojak, ki služi v Macedouiji in dobi dopust, brezplačno vožnjo. Prav tako naj dobi brezplačno vožnjo vojak takrat, kadar .je prost vojaške službe in se vrača domov. Kaj naj stori vojak, ki je sin revnih kmetskih starišev, ako nima denarja, da bi se peljal domov? Zadolžiti se mora in tako je zadolžen že prvi dan, ko stopi v civilni stan.
Gospodje poslanci! Izprcgovoriti hočem tudi nekoliko besedi o členu 122., ki govori
o vojaških sodiščih.
Naše mnenje je, naj se voiua sodišča odpravijo. Koliko vojakov je bilo že po krivem obsojenih in koliko jih še bo. ako ne odpravite vojaških sodišč! Kajti preprostega vojaka zgrabi tak strah, kadar stoji pred svojim častnikom ali podčastnikom, da se ne more niti braniti. Tako je dostikrat kaznovan po nedolžnem. Povem naj Vam konkreten primer! Leta 1919. je bilo v Ljubljani zasačenih pet vojakov. ko so hoteli krasti cigaretni tobak, toda ukradli ga še niso. Štirje Slovenci so bili obsojeni vsak na pet let ječe, en Srbijanec pa na deset let. Ce bi sodilo civilno sodišče, bi ti mladeniči gotovo ne bili tako dolgo zaprti. Pomisliti moramo namreč, da se fantje skozi štiri leta niso učili drugega nego krasti. Poveljniki so jih k tatvini napeljevali in jim ukazovali: Ukradi za konja! Ukradi za sebe! Ako je vojak torej kradel, je bil k temu naučen.
Ako bomo pustili, da bodo sodila vojake tudi nadalje vojaška sodišča, tedaj bodo zopet sedeli fantje leta in leta v temnicah. To sc pa ne bo zgodilo. ako bodo sodila vojake civilna sodišča.
Gospodje poslanci! Kakor sem na-glašaL naj se število vojakov kar mogoče zniža in službena doba naj se skrajša. Videli boste, da se bodo potem ob potrebi naši fantje radi odzvali svoji dolžnosti in šli branit do-
movino. Kajti v častniku bodo videli človeka, ki jim gre na roko, in se ga ne bodo bali že tri ali štiri dni prej, preden sploh pridejo k vojakom.
Da imajo naši ljudje tak strah pred vojaško službo, temu je dosti kriva naša «Slovenska ljudska stranka*, katera je hujskala po shodih, rekoč: «Pog!ejte, Slovenci, Vi boste morali služiti v srbski armadi! Tam Vas bodo tepli, tam Vas bodo zapirali. Vas bodo zvezali itd!» Zato imajo slovenski kmetski sinovi največji strah pred vojaško službo. (Govorniku ploskajo in čestitajo.)
Naša ustava*
(Iz govora poslanca Vošnjaka.)
Na 20. seji ustavotvorne skupščine je imel tovariš Vošnjak velik in nad vse stvaren govor, ki bi zaslužil, da bi ga prinesli v celoti. Zaradi pomanjkanja prostora pa smo žal prisiljeni se zadovoljiti s kratkim izvlečkom, vendar upamo, da bomo tudi tako ustregli svojim bralcem, saj je govor tovariša Vošnjaka miselno nad vse bogat in dokazuje prepričujoče, da je vse klerikalno vpitje proti ustavi le mlatva prazne slame. Prepričani pa smo obenem, da bo služi! ta govor prav dobro tudi vsem našim agitatorjem, ker jih bo seznanil z glavnimi točkami naše ustave.
Od vseh držav, ki so nastale iz potokov krvi svetovne vojne, jc samo naša država hnela pogum, sklicati ustavotvorno skupščino, ki nai ji da ustavo. Češka in Poljska nista sklicali konstituante, temveč v obeh državah je bila sprejeta ustava le od nekakšnih delegatov, torej od nekake skupščine kakor je bilo naše prejšnje narodno predstavništvo. To veliko dejstvo je treba pribiti.
Govori se rado. da je predležeči ustavni načrt eden najbolj reakcionarnih. kar jih je r.a svetu. To pa je grda neresnica. Vzemite samo poljuben oddelek iz načrta, n. pr. onega, ki govori o pravicah državljana, in spoznali boste takoj, da naš ustavni načrt nikakor ni reakcionaren.
Res je, da ni načrt tak, kakor bi si ga želel, toda to je posledica tega, ker so se pojavili načrti, ki so daleč prekoračili to, kar se od ustave pričakuje.
Ne strankarski razlogi in ne začasne strasti ne smejo biti merodajne za izdelavo ustave, temveč pred očmi
moramo imeti It državni interes, ki pravi, da zahteva ustavo država.
Tovariš Vošnjak je zavrnil nato očitke raznih srbofobskih separatistov, kakor tudi zelo dobro znano izjavo slovenskih kulturnih delavcev, v kateri zahtevajo le-ti kontinuiteto narodnega življenja. V resnici, kako bi bilo z našo kontinuiteto, ko pa temelji na preteklosti, ki nas je hotela zadaviti! « Kulturni delavci* so v tem oziru Se dolžni odgovora.
Kako je prišlo do krfske deklaracije, ki je osnova sedanjemu ustavnemu načrtu? Londonski jugoslovanski odbor je zahteval ujedinjenje vseh Srbov. Hrvatov in Slovencev, ne pa ujedinjenja Srbije, Hrvatske in Slovenije. Krfska deklaracija je zategadelj ubila Veliko Srbijo prav tako kakor Veliko Hrvatsko, če bi se izvršilo ujedinjenje po deželah, tedaj bi nastala Velika Srbija s srbsko hegemonijo, česar se ravno sedanji separatisti najbolj boje. Zato tiči velik uspeh krfske deklaracije v poudarku, da se morajo ujediniti vsi posamezniki, narod, nc pa dežele.
Krfska deklaracija ni noben sporazum. To so si izmislili Italijani, da bi mogli na ta način izigravati Srbe, Hrvate in Slovence, ene proti drugim. Krfska deklaracija tudi ni nobena nagodba. ker smo imeli nagodb že zadosti. Tudi ni krfska deklaracija pravno pravilo, zakon, temveč ona je socialna norma, svečana obljuba, da se bo izvršil gotov politični program. Ona jc politični program, toda ne v vsem popolnoma izvršljiv, česar tudi od majske deklaracije nočemo zahtevati.
O kvalificirani večini se je govorilo že na Krfu, ker smo bili že tedaj prepričani, da ne sme odločevati plemenska večina in da ne smemo pri-poznati liberum veto. O večini sami so bila sicer mnenja različna, vendar se o njej nismo natančno izjavili.
Sedaj pa nekoliko o ustavnem načrtu samem! Načrt, kakor ga je vlada prvotno predložila, je izgledal kot anemično (slabokrvno) dete. Toda sedaj jc ustavni načrt znatno izpopolnjen in ta evolucija je dejstvo, ki mu pripisujem veliko važnost.
V tem načrtu je zlasti ena točka, ki jo smatram za silno važno, to je točka o samoupravi.
Ustavni načrt daje ustavo državi, ki ie nastala po velikih mednarodnih zapletljajih. Izkušnja nas uči, da po takih vojnah, kakršna je bila zadnja, ni prevzela nobena' država niti federalističnega principa, niti tako pre-
uveličane avtonomije kakršna se predlaga tukaj. V vsej češki ustavi ni niti besedice o avtonomiji. Enako ne pozna avtonomije Poljska. Samo ena država pozna federacijo, in sicer najslabša v Evropi, to je Avstrija. V vseh novih državah je torej zmagala ideja unitarizma (edinstva) in morala je zmagati tudi v državi, kjer se spajata iztok in zapad, kjer je vedno nevarnost mednarodnih oboroženih konfliktov.
Kar se tiče imena naše države, samo to-le: Vedno in povsod se bom imenoval Jugoslovana. Toda mi nismo mogli vsiliti tega imena velikemu delu našega naroda, ki tega imena noče. Zato smo se zedinili za ime •Država Srbov, Hrvatov in Slovencev*. Tudi Angleška nima nič manj nepraktičnega imena (Ujedinjena kraljevina Velike Britanije in Irske) in vendar brez škode za edinstvo države.
Cien tretji ustavnega načrta določuje. da je službeni jezik srbsko-hrvatsko-slovenski. Ta določba je kal bodočega jugoslovanstva, s čimer je oficielno določen jugoslovenski uradni jezik.
Da ni naša ustava reakcionarna, se vidi tudi iz njenih določil o dolžnosti državljana. Ustava pravi, da državljani ne smejo trositi socialnih energij in da je država pozvana uporabiti te energije v korist naroda in države. Velike važnosti so dalje ekonomsko-socialne odredbe. Velik korak naprej pomeni dalje gosnodarski svet. Gosposka zbornica bi ustvarila Ie zakonodajne težkoče, gornji dom. kakršnega je predlagal «Jugoslovanski klub», pa ie nemogočnost. Gospodarski svet seveda bo pripravljal le vladne načrte zakonov, a skupščina bo odločevala o njih.
Sesti oddelek ustave govori o krajevnih oblastvih, s čimer je izrečeno geslo dekoncentracije, in ta misel je osnovna ideja naše ustave.
Gospod dr. Simrak jc govoril o angleški samoupravi s takim navdušenjem, kakor kak rojen -Anglež. Toda angleška samouprava je šele od leta 1889. in proračun samoupravnih edinic je v rokah države. Ce država ne da denarja, tedaj angleška samoupravna edinica ne more živeti.
Vsi najboljši poznavalci naše zemlje so izjavili, da je samouprava po Protičevem načrtu nemogoča. Najboljši upravitelj Hrvatske, ki jo je upravljal pred nekoliko leti, je dejal, da bi bili pokrajinski odbori le društva, v katerih bi se politiziralo na žive in mrtve.
Zategadelj smo določili, da so samouprave odvisne od ceutrale (osred-ja). Državni svet kot vrhovno sodišče bo pa razsni^l o vseh pritožbah glede oblastne uprave. Določili smo dalje, da jc veliki žtman načelnik vse splošue državne uprave v oblasti. S tem je dekoncentracija zagotovljena. Zakon odrejuje končno, kake posle ima oblastni odbor in da izvršuje te posle veliki žunan v dogovoru z odborom. Pripominjam, da stoii tako po češki kakor po poljski ustavi na čelu samouprave uradnik.
Velike važnosti je tudi ustanovitev zakonodajalnega odbora.
Vsaka reč ima svoje napake in brez njih tudi ustavni načrt ni. Po-grešen jc člen 135., ki določa za prehodno dobo okroge kot oblastva. Okrogi v Srbiji nimajo življenske sile. Napačno je, da bi se vsaka stvar reševala v ministrstvih. Bili smo proti vsakemu plemenskemu separatizmu ali enako odločno smo tudi proti srbskim okrogom. Ne morem pa tudi odobravati določbe v ustavi, po kateri ne smejo imeti oblasti več kot 700.000 prebivalcev. Prav brez potrebe so te številke in popolnoma bo zadostovalo, če se izreče glede tega načelo.
Za mene je glavna stvar, da se onemogoči plemenska grupacija. In zato bi, da se more deliti Srbija in Hrvatska, pristal tudi na delitev Slovenije, posebno še zategadelj, ker ne bi bila mariborska oblast na škodo slovenske individualitete.
Vsi pa moramo imeti pred očmi, da postane naša država pravna država. Glavno načelo pravne države pa je, c!a odloča o vsem zakon "in ne oseba. Prava enakost in prava ravno-pravnost pa sta mogoči le tedaj,, če vlada avtoriteta zakona. Zato pai ie naša dolžnost, da damo deželi ustavo, ki mora stvoriti avtoriteto zakona in postavnost v državi. Danes živimo v divjem zakonu, naloga ustave pa je, da nastane iz njega legalni zakon. Hočemo, da nastane vera v zakon, hočemo, da postane naša država pravna.
V zbornici se je govorilo o svobodi tiska. Za mene je svoboda tiska svoboda. da se piše resnico, da se vzgaja pravo demokracijo, ki je vzgoja k resnici.
Ne glasujemo za ustavo, ker je najboljša. temveč ker je državna potreba. Pravite, da bo ustava sprejeta brez Hrvatov. Toda vprašanje je. če
je v teh 49 (radičevskih) mandatih v
resnici izražena ljudska volja.
Toda kaj nas čaka, če ustave ne sprejmemo. Vsi Ustavni načrti opozicije, to je «Jugoslovanskega kluba», komunistov, «Narodnega kluba», so si tako nasprotni, da jih ni mogoče ujediniti v en načrt.
Gospoda, država potrebuje to ustavo zaradi postavnosti, ki jo vi pripo-znavate, potrebuje jo zaradi mednarodnega sveta, zaradi državnega ugleda in kredita.potrebuje jo pa tudi zaradi bratov, ki so ostali pod tujim jarmom. Ti naši bratje ne zahtevajo Velike Slovenije ali plemenske Slovenije, temveč oni zahtevajo silno Jugoslavijo. ki jih more ščitili. Če bi govorili nemi, oni, ki ne smejo govoriti, oni tam preko, oni bi glasoval! za to ustavo. Glasovali bi pa za ustavo tudi vsi naši veliki mrtveci in vsi tisti, ki so padli za našo svobodo.
Glasoval bom za ustavo, ker bo ustava stvorila Jugoslavijo, ki bo živela. Zato glasujmo za ustavo, da ustvarimo tako Jugoslavijo.
« » o
Govor tovariša Vošnjaka ie sprejela zbornica z največjim odobravanjem. Da po pravici, sprevidi gotovo vsakdo, ki je prebral predstoječe in ki ima pred očmi interes naroda, ne pa interes stranke.
.Slovenska ljudska stranka' in avtonomija.
Z velikanskim krikom je zagnak SLS. med slovenski narod geslo avtonomije. Naravnost čudodelno moč naj bi imelo to geslo, ki naj na en mah konča vse naše trpljenje in nam prinese ne dosti manj kakor paradiž na zemlji.
Toda eno so lepe besede in drugo je resnica. Kakor pa so lepe in visoko doneče besede SLS. o avtonomiji in njenih vrhnah, tako demi resnica čisto drugače in prav neprijetno grenko, če stvarno in mirna presodimo vse posledice, ki bi jih prinesla taka avtonomija, kakršna si jo je zamislila SLS.
Bistvo avtonomističnega načrta, kakršnega je izdelala SLS., tiči v tem, da" zahteva SLS popolno zako-nodajalno pravico za vsako pokrajino ali z drugimi besedami: Vsaka pokrajina, katerih je šest, in sicer Slovenija, Srbija, Hrvatska, Bosna in Hercegovina, Vojvodina ter Orna gora, ima popolno vladno moč. Vse zakone določuje le posamezna pokrajina, samo skupne zadeve, kakor finance, promet in vojaštvo, pa določuje osrednja vlada.
Kakor lepo se sicer sliši ta muzi-ka, bi vendar rodila prav neprijetne posledice.
Država, ki bi bila razdeljena tako na šest državic, bi postala slaba in brezmočna proti pritisku zunanjih sovražnikov.
Državice bi si iz ozkosrčnih krajevnih ozirov medsebojno nasprotovale in lepega dne bi doživeli tudi carinske meje med njimi. Naša lepo razvijajoča se industrija bi propadla, banaško moko bi kupovali za visoke cene in naše dežele bi izgubile bogato tranzitno trgovino. Velikansko nadštevilo inteligence, ki ga že imamo, bi morali vzdrževati sami in napram bogatejšim sosednjim deželam bi stalno in gotovo propadali.
Življenske važnosti je za nas, da se raztegnemo po vsem jugu, ker le tam je preobilica zemlje in le tam je še neizrabljeno bogastvo. Odrečemo se svoji prihodnjosti, če se odrečemo zvezi z bratskimi deželami. Ker avtonomistični načrt SLS. na to dela, zato ga ne odobravamo.
Silno bi pa tudi trpeli vsled davčnega sistema, ki nujno izvira iz avtonomističnega načrta SLS. Plačevali bi vse davke, ki bi bili potrebni za vzdrževanje pokrajinske vlade, plačevali bi pa tudi vse one davke, ki bi odpadli na našo deželo za skupne zadeve državic. Poleg osrednje vlade in osrednjih ministrov bi morali plačevati tudi vse ministre pokrajinskih vlad in kakor nas izkušnja uči, bi teh ne bilo tako malo. Skupni izdatki bi se določali na skupnih sejah pokrajin, in sicer po ključu, ki bi ga izdelale pokrajine. Izmed vseh pokrajin bi bdi mi poleg Črnogorcev najslabši in čisto naravno je, da bi izpadel ključ proti nam. In to nam tudi potrjuje zgodovina. Še vedno je bil udarjen pri vsaki pogodbi najslabši in Hrvati niso preklinjali nobene stvari tako zelo, kakor ravno nagodbo z Ogrsko. Ker mi tega nočemo in ker no-
Kamor kmet in obrtnik zahajata in kjer dasta zaslužiti, tam morajo biti naročeni na »Kmetijski Ust"!
Somišljeniki, pristopajte k »Ekonomu", osrednji gospodarski zadrugi!
3
čemo, naj bodo vsi državljani enako obdavčeni, to je, da imej celotna država enake davke, zato odklanjamo avtonomistični načrt SLS. SLS. je za avtonomijo čisto iz gotovih strankarskih ozirov. Računa namreč, da dobi v Sloveniji večino in da zavlada v njej neomejeno. Da bi pa ostala njena vlada večna, bi pa uvedla žensko volilno pravico, kar so tudi že poizkusili, in tedaj bi bila zagotovljena njena vlada za vse večne čase. Kaka bi bila ta njena vlada, je pokazala že več kot zadosti, vsled česar mi te njene diktature ne maramo. Ker hočemo svobodno ljudstvo, ker nočemo nobenega suženjstva, zato tudi odklanjamo avtonomistični načrt SLS.
Če pa pravimo, da smo proti av-tonomističnemu načrtu SLS., tedaj pa iz tega nikakor še ne sledi, da smo proti avtonomiji, da smo proti samoupravi ljudstva.
Nasprotno! Mi smo odločno za avtonomijo, mi zahtevamo z vso silo samoupravo, toda ne take, kakršno bi rada vsilila Sloveniji SLS.
Hočemo samoupravo ljudstva, toda tako, ki ne bo postavila med Slovenijo in druge dele države kitajskega zidu. Hočemo avtonomijo pokrajin ali oblasti ali županij — imenujejo naj se že kakor hočejo — toda nočemo državic v državi. Hočemo enako obdavčenje vseh državljanov in ne nagodbenim potem preobdav-čenja ene pokrajine. Hočemo zmanjšanje števila uradništva, ne pa, nova uradniška mesta. Obenem hočemo, da imej tudi naš kmet pravico do bogate zemlje v Vojvodini in Mace-doniji ter hočemo, da se raztegni čez ves jug. Odobravamo samo avtonomijo, ki nam da vse to.
Taka avtonomija pa je dosežena in lažnik je vsakdo, ki trdi kaj nasprotnega. Imeli bomo svoj deželni zbor s svojim deželnim odborom, odločevali bomo o vseh stvareh, ki se tičejo le naše dežele sami. Skupne stvari pa bo določeval skupni parlament in ne seja pokrajin.
Poudarjamo še enkrat, da je avtonomija zagotovljena in da ne obstoji glede nje prav nobena nevarnost. Res je samo to, da ne bomo imeli take avtonomije, kakršno zahteva SLS. In da take ne bo, to samo odobravamo.
Treba pa je poudariti še eno, naše stališče namreč do zahteve po ne-deljeni Sloveniji.
Konstatiramo, da smo vselej in vsekdar zastopali samo stališče, da bodi Slovenija nedeljena. Uvaževali pa smo kot pravi demokrati dejstvo, da avtonomija ne zadeva le Kranjce, ampak tudi Štajerce. Zato smo za avtonomijo, toda če je Štajerci iz dozdevnih ugodnosti na noben način ne bi marali, tedaj pa bi jih tudi mi ne hoteli siliti,, da ostanejo na vsak način z nami. Prepričani pa smo, da bodo tudi Štajerci sami uvideli, da je za nje in za nas kakor tudi za državo bolje, če ostanemo vsi skupaj. Toda, kakor rečeno, mi ne silimo nikogar, ker smo si svestj, da zmaga naš nazor o nedeljeni Sloveniji tudi na Štajerskem. Z vsiljevanjem bi nasprotje le povečali, naše mirno mnenje pa je najboljše priporočilo za nedeljeno Slovenijo.
Pri tej priliki pa je treba naglasiti še eno. Nedeljiva Slovenija je mogoča, ker ima gotove meje, isto zgodovino in v glavnem tudi iste gospodarske interese. Nekaj drugega je seveda z nedeljivo Hrvatsko in nedeljivo Srbijo, ker med Hrvati in Srbi ni mogoče potegniti narodnostne meje. Že samo ta vzrok je odločilnega pomena.
SLS. pa zahteva kljub temu nedeljeno Hrvatsko in zato postavlja princip avtonomije na glavo, kajti nemogoče je zahtevati, da bi morali ostati slavonski Srbi pod Hrvatsko.
Mirno in stvarno smo razložili svoje mnenje glede avtonomije in mirno pričakujemo odgovora nasprotnikov. Prezrli bomo hujskarije in vpoštevali zgolj stvarne razloge. " Če store isto tudi vsi naši pristaši, tedaj smo prepričani, da nam popolnoma pritrde.
Ne lovimo se za praznimi besedami, ki so dostikrat le slepilo, temveč poglejmo stvari na dno, ker tam1 je resnica! Povedano pravi, da je naše načelo o avtonomiji pravilno. Zategadelj vztrajamo na njem in zategadelj ga bomo tudi izvojevali.
Naši župani.
Za župane so bili izvoljeni do sedaj somišljeniki SKS1. v nastopnih občinah, in sicer:
Na bivšem Kranjskem:Na Brezovici in na Dobrovi pri Ljubljani, na Grosupljem, v Iški vasi, Velikih Lipljenah, Pijavi vid, na Slivnici, Studencu, v Tomišlju.Vrbljenjah.Že-limljah, Preserju, pri Št. Joštu, v Šenčurju, Poljanah, pri Sv. Ani, na Krki, Muljavi, v Radohom vasi. Kamni gorici, Lescah, Mošnjah, Ribnem, Srednji vasi, Št. Vidu, na Blokah, v Brusnicah, Mirni peči, Veliki Loki, Trebnjem, Adlešičih, Dobličah, na Telč-jem vrhu, v Semiču, Češnjicah, Lu-kovici, Hruševki, Mostah, Radomljah in Velikih Poljanah.
Na bivšem Štajerskem: V Bučah, Imenovem, Koprivnici, Pre-vorjiu na Sedlarjevem, v Sopotah, Veračah, Vrtneku, Virštanju, Zagor-juf,~Armeškem,- na Blmici, v Planini, Sevnici, Zabukovju, Artičah, na Bi-zeljskem, v Globokem, Kapelah, Mo-stecu, Rigoncah, Sromljah, Velikem Obrežu, Dramljah, Frankolovem. Go-tovljah, Kalob<ah, Vojniku, Žalcu, Lembergu,~Nezbišah, Ponikvah, Ro-ginski gori, Slivnici, pri Sv. Emi, Sv. Petru na Medvedovem selu, v Zi-biki, Braslovčah, pri Mariji Reki, v Prekopi, pri Sv. Juriju ob Taboru, na Vranskem, v Grlavi, na Pristovi, v Orehovici, Zbigovcih, Boču, Janžev-ski gori, Limbušu, Rušah, na Selnici ob Dravi, v Senarskem, Ormožu, Gradišču, Št. Janžu na Dravskem polju, Vareji, Veliki Varnici, Vinte-rovcih, Zavrčah, Brestovcu,'Dobrini, Kostrivnici, Nimnem, Doliču, Drago-viču, Jiršovcih, Jurovcu, Livanjcih, Ločiču, MezgovcihrNovi cerkvi, Pod-lehniku, Polancih, Polenšaku, na Ptujski gori, v Sedlašeku, na Slomah, pri Sv. Trojici v Halozah, v Remšniku, pri Sv. Antonu na Pohorju,-v Trbo-njah, Vuzenici, Vuhredu, Razboru, pri Sv. Martinu v Slovenskih goricah in Sv. Martinu nad Valdekorn.
Kadar bodo volitve županov končane in kadar bomo dobili glede teh volitev nadaljnja poročila, bomo seveda izide volitev zooet objavili.
Potrebna pojasnila,.
Zadnji »Slovenski gospodar® se za letava v našega poslanca Ivana Kirbi-ša zaradi podpor leta 1920. po toči oškodovanim posestnikom v Cirkoveih, Št. Lovrencu na Dravskem polju in drugih občinah ptujskega okraja. Tovariš Kirbiš takrat, ko je v imenovanih občinah toča pobila, še ni bil poslanec in ni mogel ničesar ukreniti. Besedo in moč ste imeli takrat le Vi, gospodje klerikalni poslanci. Nekaj ste se takrat sicer šopirili in obljubljali, a dosegli niste ničesar. Zrnje, ki so ga oškodovani dobili, so morali plačevati po dnevnih cenab.
Sedaj je ta stvar rešena, a ne po zaslugi klerikalcev. Podporo bodo dobile sledeče občine za svoje po toči oškodovane občane, in sicer:
Cirkovce..............12.000 K,
Šikole................5.000 K,
Št. Lovrenc na Dravskem
polju . ................3.000 K,
Ptujska gora............4.000 K,
Jiršovci ..............5.000 K,
Vintarovci ......	4.000 K,
Levanjci..............1.000 K.
Dolič ........S.000 K.
Janešovci..............5.000 K,
Drstela................5.000 K,
Vurbek.........3.000 K,
skupaj . . 50.000 K.
Obljubljeno je tudi, da se tem občinam odpiše davek za leto 1920., katerega odpis se bo poznal še-le pri plačevanju davka za leto 1922.
Tudi za pogorelce v vasi Skorbi pri Ptuiu se je poskrbela podpora v znesku 50.000 K, ki se je že po večini izplačala, kar pa zopet ni zasluga klerikalnih poslancev.
Klerikalni poslanci itak ničesar ne store; še v parlament ne pridejo sedaj drugače kakor po dijete. Upravičeno se torej ljudstvo po deželi jezi, da nočejo ničesar delati in storiti za ljudstvo.
Pokrajinske vesti.
(Današnji številki) smo priložili položnice za vse tiste cenjene naročnike, ki še niso poravnali naročnine za drugo poluletje. Vsled velikih izdatkov bomo prisiljeni ustaviti list vsem, ki ne bodo poravnali naročnine v desetih dneh,
(Iz seje pokrajinske vlade.) Na zadnji seji je' bilo na predlog naših poverjenikov sklenjeno za naše podeželje več važnih stvari, izmed katerih naj omenimo naslednje: Da se povzdigne kmetijstvo, se bodo nastavili v vseh okrajih okrajni kmetijski nadzorniki. — Vse občine dobe
Kmetski praznik.
Vsled sklepa načelništva SKS. bo dne 8. septembra na Bledu ,,Kmetski praznik". Za polovično vožnjo po železnicah in posebne vlake se bo poskrbelo. Krajevni odbori! Pripravljajte se že sedaj, da bo „Kmetski praznik" zmagujoča manifestacija naše misli.
povrnjene vse izdatke, ki so jih imele za nastanitev vojaštva. —. Ker se konča delo na deželi v letnem času dostikrat šele tedaj, ko je že policijska ura, se določi ta ura za poletno dobo tako-le: V Celju, Novem mestu, Mariboru, Ptuju in v zdraviliščih, kakor na Bledu in v Rogaški Slatini, velja policijska ura za gostilne do enajstih, za kavarne do dvanajstih, za vse druge kraje pa velja do enajstih. V posebnih primerih more poverjeništvo za notranje zadeve podaljšati policijsko uro. Prošnje je vlagati po okrajnih glavarstvih. Železniške restavracije smejo biti odprte tudi čez policijsko uro, in sicer do odhoda poslednjega potniškega vlaka. Brezalkoholne restavracije niso podvržene policijski uri. Potniki se smejo sprejemati v prenočiščih tudi po policijski uri. — Naredbe glede plešo v se razveljavijo. Tozadevne predloge je stavil poverjenik tovariš J a m -ni k. — Kopališki zdravnik v Rogaški Slatini, dr. Simonitsch, se odstavi. (Predlog tovariša J a m n i -k a.) — Uporaba izraza «Rohitsch-Sauerbrunner Waffeln» se prepove, ker v Jugoslaviji obstoji le Rogaška Slatina. — Policijska prepoved, da se ne sme voziti skozi Ljubljano dvoje skupaj zvezanih voz, se razveljavi. — Ne samo naši poslanci, ampak tudi naši poverjeniki so pridno na delu za korist kmetskega ljudstva.
(Uradne dneve) bo obdržaval poverjenik za javna dela, dipl- agr. A. J a m n i k, in sicer v četrtek dne 23. t. m. v Litiji, v ponedeljek dne 27. t. m. v N o v e m mestu, v četrtek dne 30. t. m. v Črnomlju, v ponedeljek dne 4. julija v Mariboru in v četrtek dne 7. julija v Kočevju. Poverjenik bo sprejemal v vsakem izmed navedenih krajev stranke na okrajnem glavarstvu od devetih do trinajstih.
(Naši ministri na oddih — v Slovenijo.) Gospod predsednik ministrskega sveta, naš očak Nikola Pašič, išče stanovanje na Bledu. Prav tam ga je že dobil gospod minister za notranje zadeve in za prosveto, gospod Pribičevič. V višini 800 m pa išče preko počitnic kje na Gorenjskem stanovanje gospod minister na razpoloženju D r a š k o v i č. Mi želimo v naši ožji domovini prijeten oddih našim vladnim možem z željo, da bi se ob tej priliki tudi dobro poučili o naših potrebah.
(Korupcija in klerikalci) V bližini Beograda je veliko državno posestvo, zvano Topčider. To posestvo je pod oskrbo ministra za poljedelstvo. Svoje-časno smo že poročali, kako je naš tovariš Pucelj tam takoj red napravil, čim je prevzel poljoprivredni resort. Vsa beograjska javnost, pa tudi velika večina demokratskega in celo radikalnega kluba je pozdravila ta odločni korak našega ministra. Zlasti pa je bila visokošolska mladina očitno navdušena nad dejstvom, da se je našel vendar mož, ki se drzne pričeti kidati tamkajšnji gnoj. V tej zadevi je član «Zemljoradničkega kluba» vložil interpelacijo in po odgovoru našega tovariša ministra Puclja ga je v svojem govoru javno pohvalil, grajal pa seveda njegovega predhodnika. Najožji somišljeniki tega predhodnika niso hoteli te stvari braniti. Tedaj pa so prišli naši klerikalci in so ga vzeli v svojo zaščito. Najprej je napadel ministra Puclja «Slovenec» zaradi Topčidera in zdaj je pricapljala za njim še «Straža». Da, da, stari pregovori so še vedno resnični: Gliha vkup štriha ali stara ljubezen ne zarjavi!
(Kako centralizem žre.) Tako stoji z debelimi črkami v «Domoljubu». Ne rečemo, da centralizem ne «žre», če že moramo z «Domoljubom» rabiti to lepo besedo, toda da bi tako žrl, da bi veljala krava 60.000 kron, pa le ne verujemo. Tako drage krave pa so kupovali klerikalci, in sicer po najboljšem avtonoinističnem receptu, ki ga je skuhal sam dr. Žlindra.
(Kakšna svoboda je to?) izprašuje dalje «Domoljub» in se pri tem zgraža nad socialnimi demokrati, ker zahtevajo le-ti do pičice isto kakor minister Pribičevič, da ne imej namreč cerkev v šoli prav nobenega ^esta. Ne moremo reči «Domoljubu»' drugega, kakor hinavec! Kdo pa je tisti, ki je volil socialne demokrate, in kdo tisti, ki je podpiral rdečkarje pri vsaki priliki proti nam? Ali niso bili to ravno klerikalci in njih Jtrobilo «Domoljub®? Zato se ne zgražajte, ampak na prsa se tr-
kajte, ker ste doživeli to, kar ste iskali! Zato prav vam je!
(Pa še naprej izprašuje «Domoljub»,)
ki očividno ničesar ne zna, in pravi, kako to, da izhaja sedaj «Kmetijski list® v povečani obliki. Odgovor je silno enostaven in «Domoljub» bi ga kljub svoji/ nepreveliki pameti lahko uganil. Naš list plačujejo pač naročniki in pristaši, ker nimamo ne bank in ne fondov kakor klerikalci in ker na upanje nihče ničesar ne da. Sicer pa čakamo samo še na to, kdaj prične «Domoljub® z obrekovanji, ker z nami-gavanjem je že pričel. Vso srečo njegovi podlosti!
(Kake podpirajo!) »Slovenec® in druga trobila SLS. so v zadnjem času z velikansko ljubeznijo hvalili voditelja naših nadmodernih pesnikov g. Podbevška. Koliko je bila ta hvala za katoliške liste upravičena, pa kaže izjava v «Slovenskem Narodu® z dne 21. junija, v kateri izjavlja g. Podbev-šek, da slovesno izstopa iz katoliške cerkve, ker je bil od nekdaj brezverec. Nov dokaz za vse tisto, kar smo že mi trdili. Brezverce hvalijo in podpirajo, nas pa, ki vedno in vedno izjavljamo, da hočemo ščititi sv. vero, pa preganjajo. Ali je še treba k temu kaj dostaviti?
(Ne preponižno vprašanje na šolsko oblast.) V mestu se konča šolsko leto že dne 28. junija, na deželi pa šele dne 14. julija. Vprašamo, čemu ta razlika? Pa vendar ne misli slavna šolska oblast, da so kmetski otroci tako zelo za mestnimi, da se morajo učiti dobra dva tedna dalj kot mestni. Take smešno zaostale nazore prav odločno odklanjamo in zahtevamo, da se vsi «ponavljalni izpiti® za kmetske otroke odpravijo. Zahtevamo to ne samo iz ozirov na našo čast in naš ponos, temveč tudi iz gospodarskih ozirov. Sedaj je vse polno dela na polju in kmetska mladina more svojim staršem prav izdatno pomagati. Končno bi pa poudarjali še moralne ozire. Kmetski otroci, če delajo pri starših, so pod nadzorstvom svojih staršev, s čimer je obvarovana tudi njih moralna neizprijenost. Čisto drugače pa je to v mestih, kjer je dostikrat mladina prepuščena sama sebi in kjer je vse polno prilik, da se otroci do mozga pokvarijo. Zato bi bilo že davno v mestih potrebno, da bi trajala šola dalje. Odredba šolske oblasti, ki skrajšuje šolsko dobo v mestu, podaljšuje pa jo na deželi, ne pomeni drugega, kakor na glavo postavljeno pedagogiko. Zategadelj opozarjamo šolsko oblast, da še pravočasno konča s predpotopnim nazorom, da je kmetski otrok bolj neumen kot mestni. Opozarjamo na to tudi naše poslance in poverjenike.
(Atka in fantka prosimo) prav lepo oproščen ja, ker smo kar oba izpustili iz prejšnje številke. Bilo je nam to nad vse neprijetno, ker si je posebno fantek s svojim vzornim korakom pri ljubljanski »Orlovski® slavnosti pridobil naše tople simpatije in smo ga hoteli zaradi tega prav toplo pohvaliti. Pa bomo to v prihodnje popravili in napisali zopet kaj lepega o naših prijateljih atku, ki so vedno užaljeni, in fantku, ki se razume na tožbe. Do tedaj pa oba pozdravljena!
(Tajništvu JDS. v Celju.) Zanima nas izvedeti, v katerih občinah na bivšem Štajerskem razen v Žalcu so se izvoljeni odborniki JDS. pri županovi volitvi zvezali z odborniki SLS. in JSDS. proti naprednim kmetom, združenim v «Samostojni kmetijski stranki®.
(Za definitivnega strokovnega učitelja) v IX. činovnem razredu državnih uradnikov je imenovan provizornt strokovni učitelj na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru Josip Priol.
(Za naš tiskovni sklad) je nabral krajevni odbor SKS. v Zakotu 504 K. — V ta namen je poslal iz Mavčič tovariš Jože Novak 116 K. — Živeli darovalci! Posnemajte jih!
(Popravek.) V Trnicah na Dravskem polju je nabral naš zvesti tovariš Juri G o j e č i č za naš tiskovni sklad 201 krono in ne 21 kron, kakor je bilo pomotoma objavljeno.
(Posli ribarskega odbora za Kranjsko.) Ker se je izrekla nadpolovična večina volilnih upravičencev za to, da se poverijo posli kranjskega ribarskega odbora odboru na novo ustanovljenega «Slovenskega ribarskega društva® v Ljubljani, zato je razrešilo poverjeništvo za kmetijstvo Kmetijsko družbo za Slovenijo, ki je izvrševala do sedaj nalogo ribarskega odbora, zgoraj imenovanih poslov ter poverilo te posle za dobo 10 let, oziroma do končne ureditve po novem ribarskem zakonu, «Slovenskemu ribarskemu društvu®. — Ribolovne knjižice, ki jih mora imeti vsakdo, ki lovi kot gost v kakem revirju, se dobivajo odslej le pri odboru imenovanega društva.
(Strokovna pomoč večjim kmetovalcem.) Nekaj odličnih letošnjih absolventov državne vinarske in sadjarske šole v Mariboru želi meseca avgu-
sta ali septembra t. 1. vstopiti v kmetijsko prakso na večjih posestvih; zadovoljili bi se v splošnem samo s prostim stanovanjem in hrano, brez plače v gotovini. Stari so od 18 do 23 let. Med njimi so tudi taki, ki ne reflekti-rajo na stalne službe, ampak ki se povrnejo pozneje na svoj dom, da prevzamejo vodstvo lastnega gospodarstva. Drugi reflektirajo na stalne službe šele za pozneje, in sicer kjerkoli si bodi. Kdor se zanima za take izborne mlade strokovne moči, naj izvoli stopiti v zvezo z ravnateljstvom spredaj navedene šole, ki prevzame brezplačno posredovanje v interesu absolventov in stvari.
(Kmetijski in gospodinjski tečaj.)
Prošnje za učiteljska tečaja na kmetijski šoli na Grmu in na gospodinjski šoli v Marijanišču v Ljubljani naj se predlagajo po šolskih vodstvih. Prošenj ni treba kolkovati; vsi potrebni podatki se naj navedejo brez prilog, kar naj prosilci uvažujejo.
(Gospodinjski tečaj za učiteljice.) Poverjeništvo za kmetijstvo priredi od dne 25. julija do dne 27. avgusta t. 1. p e 11 e d e„n s k i gospodinjski tečaj za učiteljice na kme-tijsko-gospodinjski šoli v Marijanišču v Ljubljani. V ta tečaj se sprejemajo prosilke: 1.) če imajo najmanj pet let ljud-skošolske učiteljske prakse in uspo-sobljenostni izpit za ljudske šole; 2.) če so s kmetije doma, oziroma če so se s kmetijskim gospodinjstvom že praktično pečale; 3.) če so že po svojem dosedanjem delovanju pokazale potrebno zanimanje in voljo za gospodinjski pouk; 4.) če sa iz krajev, kjer je upati, da se najprej ustanove go-spodinjsko-nadaljevalni tečaji in 5.) če napravijo ob koncu tečaja izpit o predavani učni tvarini in si pridobe s tem izpričevalo učne usposobljenosti za strokovni pouk na kmetijsko-nadalje-valnih tečajih. Prosilke naj poleg tega navedejo (brez prilog) v prošnji tudi vse druge običajne podatke glede starosti, rojstnega kraja, dovršenih študij in dosedanjega službovanja. V tečaj sprejete učiteljice dobe v zavodu prosto oskrbo. Sprejete udeleženke se morajo z reverzom zavezati, da se bodo točno udeleževale pouka in se ravnale v*vsem po odredbah vodstva. Prošnje za sprejem v kmetijsko-gospodinjski tečaj je vlagati naravnost pri poverje-ništvu za kmetijstvo v Ljubljani, in sicer najkesneje do dne 5. julija t. 1. Za štajerske učiteljice se bo izposloval potrebni dopust.
(Podružnica Jugoslovenske Matice v Horjulu) priredi dne 26. junija pri Sv. Joštu pri Vrhniki v prid Jugoslovenske Matice veselico s petjem, sre-čolovom, šaljivo pošto in plesom. Sv. Jošt je znano letovišče. Od tam se vidi Triglav, ki pozdravlja vse Slovane od Urala do Balkana. Bratje in sestre! Naš brat ječi obupan v robstvu, čaka odrešenja, kliče nas na pomoč! Vsi na veselico! •
(Vrtno veselico) s petjem, igro in šaljivo pošto priredi na novo ustanovljena podružnica »Jugoslovenske Matice® v Moravčah v nedeljo dne 26. t. m. ob treh popoldne na vrtu gospoda Orehka. Mal položi dar, domu na alta?!
(Studenec-Ig.) Dolgo vrsto let so imeli pri nas vso občinsko upravo v rokah slaboglasni kimovci SLS. Pa šment! Pri zadnjih občinskih volitvah se je pa nekaj zgodilo, česar niso prav nič pričakovali. V skrinjici SKS. je bilo namreč malo «preveč» kroglic, kar jim je povesilo glavo. Čast našim volilcem! Čast naši zavedni mladini! Lista SLS. je dobila 7, lista SKS. pa 9 odbornikov. Silno težko, toda na zadnje so vendar morali oddati občinsko upravo v napredne roke. Volitev župana so zadrževali, jo ovirali in se pritoževali. Toda vse je bilo zaman! Navzlic vsem uporom mogotcev je prišlo dne 19. junija vendarle do volitve župana. Izvoljen je bil za župana Ivan Š e n k, posestnik na Igu, z 9 proti 6 glasovom. Nato so bili soglasno izvoljeni za svetovalce Franc Zalar, Kot, Josip Hitejc in Ivan Balant, Ig. Vsi izvoljeni so zavedni pristaši SKS. in pridni gospodarji. Upati je, da bo prišla vendar enkrat občina v pravi tir, kar že vsi občani nestrpno pričakujejo.
(Trata pri Poljanah.) Dasi imajo v naši občini večino klerikalci, vendar si pa tudi oni. ne žele več šusteršičevih časov. Zategadelj so glasovali prot.i Koroščevi avtonomi-j i. Kdor je proti izkoriščevanju ljudstva po klerikalnih pijavkah, ta glasuje proti izjavi klerikalnih avtonomi-sLov. Nismo še pozabili avtonomistič-ne vnovčevalnice za živino, ko so nam plačevali živino po 2 do 3 K, drugod pa po 8 do 10 K. Kmetske kronce zopet diše klerikalcem. Ah, kako lepo je bilo v vojnem času, ko ste delali, kar ste hoteli! Sedaj je tega konec, kar nas silno boli. Zato vpijete po avtonomiji. Toda če ne bo klerikalne avtonomije, tudi ne bo več klerikalne
Kmetje, zbirajte prispevke za naš tiskovni sklad!
4
Razširjajte vselej In povsod zavest o potrebi kmetiške politične samostojnosti!
vsemogočnosti. Klerikalci, podpisujte svoje avtonomistične izjave le sami!
(Bohinjska Srednja vas.) Tu je bil
izvoljen za župana naš odlični pristaš tovariš Ivan Hojnik. Vsi občinski svetovalci, osem po številu, so naši pristaši. Živela zavedna Srednja vas!
(Čatež ob Savi.) Z vseh strani čita-mo poročila o izidu občinskih volitev. Tudi od nas bi Vam rad izporočil, kako smo volili. Čeprav je naša občina majhna, smo imeli vendar tri kandidatne liste, in sicer našo, socialno-demokratično in klerikalno. Klerikalci, na čelu jim gospod Tone, so agitirali na vso moč in tudi dobili osem, to je polovico vseh odbornikov. Toda kaj jim pomaga vse to, ko bi pa izmed teh kar štirje radi postali župani, kar pa se ni nobenemu posrečilo, vsled česar sedaj vse po vrsti boli glava, posebno še vnetega pristaša SLS., posestnika F. Z., ki se je že v naprej imenoval župana. Toda prezgodnje veselje je slabo in F. Z. je slavno pogorel, ker za župana je bil izvoljen naš pristaš, tovariš Jože Tomše v Čatežu. Tako smo Čatežani zopet pokazali, da mi nismo Cerkljani, kar naj si zapomni g. Tone, ki si je morebiti mislil, da postane po njegovem prihodu Čatež to, kar so Cerklje. Ampak Čatež je pretrd zid za take glave! Vam, somišljeniki, pa kličemo: Le tako naprej, da zmaga naša Stara pravda! Razširjajmo pa vedno tudi naš »Kmetijski list«, ki je naše najboljše orožje!
(Tribuče pri Črnomlju.) Volitev občinskega odbora je končala pri nas s popolno zmago SKS. V odbor so prišli samo naši pristaši, izmed katerih smo izvolili za župana tovariša J o ž e t a V r a n e š i č a — na veliko jezo našega g. župnika. G. župnik, za enkrat je pač tako in ne pomaga nobena jeza, pa četudi mi preskrbite najnižje mesto v devetem peklu. Opozarjam Vas pa, da ne napadate več moje žene pred cerkvijo! Saj veste, da bom, če bo že treba, za svoja dejanja odgovarjal pač sam, kakor boste morali Vi za svoja. — Tajnik krajevnega odbora SKS.
(Tribuče v Beli Krajini.) Ne vemo pravzaprav, kdo se dela iz nas bedaka: ali Doltar iz Črnomlja ali pa veliki go-spodin Benedik, ki vozi danes po naših od Avstrije oropanih poljih in senoko-šah drva iz Bukovja. Večkrat smo že opozarjali, da mora biti cesta v Tribu-čah, kjer se križa z gozdno železnico, v redu popravljena, toda vse je zastonj. Če se ne bo cesta takoj popravila, bomo segli po samopomoči ter jo izravnali tako kot je bila do zgraditve železnice. Opozarjamo na to zadnjič okrajno glavarstvo v Črnomlju, da se ne bo potem zopet slišalo, da so boljše-viki razsajali po Tribučah. Ali sme res privandrani Židov delati z nami, kar se mu zljubi? Poslancu Majcnu smo pa poslali prošnjo, da podreza zaradi tega.
(Zakot pri Brežicah.) Za župana je bil izvoljen tu naš odlični pristaš tovariš Jože Brata nič. Izmed svetovalcev sta dva naša, dočim pripada po eden SLS. in JSDS. Živela zavedna občina!
(Dramlje.) Neko dopisunče piše v »Slovenskem sleparju*, pardon »Gospodarju«, da ima pri nas KZ. 7, S Kri pa 9 občinskih odbornikov. Resnici na ljubo naj povemo, da ima KZ. le 4 odbornike, petega pa so si kupili duševno bolni klerikalni hinavci z obljubo, da ga bodo volili za župana. Omahljivec jim je verjel in tako je narastlo njih število na 5. Vseh teh pet z omahljiv-cem vred iz srca privoščimo KZ., k-r ni na njih prav nič dičnega, čeprav jiL lažnivo hvali «Slov. gospodar«. Pripominjamo le, da nima KZ., če ji pošiljajo njeni pristaši iz vseh občin tako lažniva poročila kakor iz Dramelj, potem niti polovico toliko odbornikov, kakor se hvali z njimi po svojih grešnih listih. Isto je tudi z župani. Hvalijo se, da so župani njihovi, toda so naši; kakor n. pr. župan v Špitaliču M. Am-bros, ki je naš odličen pristaš.
(Izpod Straške gore.) Slabo vreme nam napravlja skrbi glede letine. Pšenica je cvetela v dežju in trta cveto zopet v dežju, kar pomeni slab pridelek. Drugi stanovi zahtevajo lahko v slabih časih večjo plačo ali večji pri-boljšek, kmet si pa ne more na ta način pomagati. Pridela se toliko, da je komaj za dom. Kaj naj potem še od-prodamo, da pridemo do potrebnega denarja? Par volov, pa je denar skupaj! I seveda, ko bi voli rastli kakor gobe po dežju. Toda koliko gospodarjev je, ki bi imeli vole lastne reje v hlevu? Na vse to ter na različne neprilike in nezgode pa ne mislijo tisti, ki venomer kriče, da se kmetu dobro godi in da ima vsega v izobilju. Ko so ob žigosanju bankovcev odtrgovali 20 odstotkov njih vrednosti, je bil kmet najbolj prizadet. Drugi stanovi, pravočasno poučeni, so že prej denar na varno spravili. Kmet pa, ki potrebuje denar vedno za tekoče potrebe, je moral plačati največ. Kdo se poteguje zanj in kdo zahteva, da se mu vzeto vrne? Nihče! No enkrat nismo brali ali čuli, da bi se kdo po-
tegnil za nas. O, če bi trpeli vsled povedanega drugi stanovi, kako bi se vpilo in javkalo po časopisih — tako pa je vse tiho, misleč si: Za kmeta je že dobro kakor je. Mi zahtevamo odločno, naj se nam povrne, kar se nam je vzelo, obenem pa tudi pozivljemo naše poslance, da te naše zahteve uveljavijo.
(V Žalcu) je bil izid občinskih volitev tak-le: SKS. 80 glasov in 5 odbornikov, JDS. 41 glasov in 3 odbornike, SLS. 72 glasov in 5 odbornikov, JSDS. 46 glasov in 3 odbornike. Pri županski volitvi pa so se zvezali demokrati, klerikalci in socialni demokrati proti naši stranki in tako dobili župana demokrati, po dva svetovalca pa socialni demokratje in klerikalci. Vse meščanske stranke so se torej našle v skupnem delu proti kmetom. Prav tako! Sprejmemo boj in zmagali bomo!
(Shod SKS. v Šmarju pri Jelšah,) ki naj bi se vršil prvotno dne 22. maja, je bil preložen na dan 29. maja popold.ie. Klerikalci so kričali po «Slovenskem gospodarju*: Poslanec Drofenik se no upa med svoje volilce! Toda glej čudo! Veselje klerikalcev se je izpreme-nilo v žalost in jezo, ker poslanec Drofenik je storil svojo dolžno it in prišel med svoje volilce brez strahu in ne oziraje se na grožnje zvezarjev, da ga bodo pretepli, če bo prišel. Toda vse to jim je izpodlotelo, čeprav so s« pripravljali že dolgo za napad. Kljub slabemu vremenu se je zbralo lepo število mož in fantov v Habjanovi gostilni, da slišijo poročilo o političnem in gospodarskem delovanju naših vrlih kmetskih poslancev. Tudi organist je privedel svojo zaslepljeno čredo ki-movcev, ki naj bi shod razbila. Vfed govorom poslanca Drofenika so hoteli zvezarji večkrat potvoriti resnico in dokazati svojo laž. Tovariš poslanec pa je na kratko ovrgel vsako laž zvezarjev, dokazal resnico in s tem zamašil usta zvezarjern. Ko je razložil poslanec točko za točko delo vseh političnih skupin v ustavotvorni skupščini, je prešel na «kancelparagraf», katerega so se klerikalci najbolj bali. Klerikalni udeleženci shoda so postali pri tem žalostni in razburjeni ter pričeli divje kričati in psovati. Toda njih krik in vik se je utopil takoj v valovih «živio»-klicev zavednih pristašev SKS.. ki so soglasno poudarjali, da je «kan-celparagraf» nujno potreben za ohranitev čistosti sv. vere in cerkve. Ker so se klerikalci samo s svojim početjem osmešili, niso hoteli več poslušati, ampak so zapustili dvorano in odšli v kaplanijo poročat o svojem brezuspešnem načrtu. Razvila se je nato živahna razprava, po kateri se je izrekla poslancem SKS. zaupnica. Vsa čast in hvala našim vrlim boriteljem za kmetske pravice! Živeli samostojni!
(Šmarje pri Jelšah.) Dopisunu »Slovenskega gospodarja« naj služi kot od govor na njegov dopis iz Šmarja pri Jelšah to-le: Poper, katerega sle nam posodili, naj vam vrnemo pošteno. Z obrekovanjem in lažjo je hotel osramotiti dopisun »Slovenskega gospodarja« kandidate in pristaše SKS. Popisal je pač izid občinske volitve, pri kateri so zmagali zvezarji, pozabil pa je navesti laži, katerih so se posluževali pri agitaciji. Naj izve torej tudi širša javnost ostudno laž, ki je pomagala zvezarjern k zmagi! Mi samostojni nismo imeli nobenega sestanka in nobenega volilnega shoda. Tudi agitacija se ni vršila z naše strani nobena, ker ni bilo časa. Rekli smo, ljudstvo naj stori, kar hoče. Izvoljenih je bilo šest poštenih naših kandidatov za odbornike. Pripadla pa sta k nam še dva odbornika drugifi strank, prav tako vrla in poštena moža, s čimer bo prekrižana vsa klerikalna hinavščina. — Tukajšnja kapla-nija je postala agitacijska zbornica. V njo je vabil g. kaplan M. svoje apostole in v njej so se napravili tajni načrti, kdo bo župan, kdo občinski svetovalec in kdo odbornik. Nato je odposlal svoje apostole med volilce. S svojim šefom Purkcem je hodil od hiše do hiše ter nastavljal klerikalne limanice: »Volilci, na volišče! Spustite kroglico v našo skrinjico, ki je druga in katoliška! Ako pa tega ne storite, niste kristijani ter bogte pogubljeni. Mi hočemo proč od Srbov in zahtevamo avtonomijo, čeprav samo za Šmarje. Samostojni so za Srbe ter so proti cerkvi in proti veri!« Tako so lagali in zbegano ljudstvo se ie dalo zapeljati, oziroma sedlo je na klerikalne limanice in zašlo v Koroščeve verige.
(Na volišču za trg Šmarje pri Jelšah)
je zmagala SKS. Ko so zvedeli to zvezarji, jim je kar sapo zaprlo. Zaman so se trudili g. kanonik, da bi spravili občino v roke svojih kimovcev. Nemila usoda pa je zadela tajnika Granerja, ker so mu pokazali zavedni samostojneži vrata.
(Na volišče za okolico Šmarje pri Jelšah) so zgodaj zjutraj odkorakali zvezarji. Tam so pribili tri lepake. Na odločno zahtevo samostojnežev pa so jih morali odstraniti. To jih je razka-
čilo. Iz radovednosti so čakali ves dan na izid volitve. Ko so se vračali po dovršeni volitvi samostojneži domov, pa so pričeli zvezarji kričati in upiti, da se je daleč razlegalo, češ sedaj pokažimo stamostojnim, kaj znamo. Vsak pameten človek se je zgražal nad tem početjem. Ko smo videli, da je sam g. kaplan med temi kričači, se pač nismo čudili, če vera peša. Ko so prispeli domov, v svojo vas Stranje, so hitro nabasali zvezarske možnarje, oddali več strelov in s tem naznanili vesoljnemu svetu rojstvo novega občinskega odbornika, po kanonikovi in ka-planovi želji. Toda stolček svetovalca Turkca je bil trohljiv! Častita duhovščina, opusti vendar strankarstvo, pouči vernike o Kristusovih naukih, odpravi sovraštvo, katero si zanetila med občani, kmetu pusti, naj se združi pod zeleno zastavo SKS., ter zapomni si, da kmeta ni treba spravljati v klerikalno sužnost ali v Koroščeve verige! — Več šmarskih občanov.
(Sv. Juri ob Ščavnici ) Občinske volitve pri nas so liud poper za naše klerikalce. Ni pomagala nobena stvar, ne «Orli« in ne stare «Orlice». Sv. Juri je še na konju, na belem konju, četudi bi ga klerikalci radi vrgli s konja. Toda zaman! Mi smo nesramne klerikalne politike siti in smo spregledali. Hvala Bogu, hvala naši vladi, da pride do «kancelparagrafa«, ker bo s tem napravljen konec politiki v cerkvi. Ozna-njujte besede. »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« V svet nam zmeraj trobite, da smo mi »Samostojni-brezverci itd. Že zadnji «Kmetijski list» je prinesel «lepo» sliko o delovanju liašib «Orlov« in »Orlic«? A eno smo pozabili: Glavni orel, ki je odletel lahkih kril proti Celju, je bii vsak večer v bližnji hiši kuhan in pečen, vadil jo menda telovadbo ... A v tem naš častiti ni videl pohujšanja. Tudi je na-hrulil naš častiti neko gospo, ki je nabirala v jeseni ali spomladi, ne vem, kaj je bilo, zelenjavo po »njegovih« travnikih (ki so v resnici last vseli župljanov, torej tudi samostojnih!). A stare device «Orlice» lahko skačejo in mandrajo travo, kaj ne? — Da bi te «Orlice» le manj ljudi ogovarjale in več doma svojim staršem pomagale, pa bi bilo vse lepše ter vse prej in bolj gotovo bi prišle v sveti raj. In vi, gospodin mežnar! Vi, politična ničla, pustite nas samostojne popolnoma v miru! Ognite se naših hiš tudi v jeseni! Ne beračite pri nas okrog, ker kruh nas brezvercev bi vam utegnil škodovati! To za danes, drugič pa več! Z veliko metlo po vseh, ki so na zunaj nedolžna jag-njeta, v resnici pa hujši od volkov! — Samostojen kmet.
(Olimje pri Podčetrtku.) Od nas dobi «Kmetijski list« malo ali bolje rečeno nobenega dopisa. Pa vendar je tudi pri nas zaplapolala zelena zastava in večina nas kmetov je organiziranih v SKS. Le peščica jih je, ki še vedno capljaš« za klerikalnimi voditelji ter strme in zaupajo v njih slavo. Sedaj pri občinskih volitvah smo imeli živahen boj. Klerikalčki so agitirali na vse pretege in hoteli na vsak način preslepiti naše pristaše, da bi nasedli na njih hinavske limanice. Toda mi kmetje smo ostali zvesti naši stanovski organizaciji, to je »Samostojni kmetijski stranki«. Kakor v sosednjih občinah, tako je tudi v Olimjem občinska volitev sijajno izpadla za SKS., v razmerju 10 :6. Iz-' volili smo si za župana uglednega gospodarja, tovariša Ignaca Jakopina, našega vztrajnega pristaša, na veliko jezo sicer že maloštevilnih, toda tem bolj zagrizenih klerikalcev. Klerikalci so se trudili na vse načine za županski stolček, zlasti njih vodja, gospo-dine Ivan Počivalšek, pa jim nič ni pomagalo. Niti mrtveci, ki so jih obudili na kandidatni listi, jim niso mogli pomagati.
(Stojnci.) Naš župan Alojzij V a j d a in vsi svetovalci so pristaši naše SKS. Čast zavednim volilcem!
(Grušovo.) Zmaga naše stranke je popolna. Župan in vsi svetovalci so naši! Čast novemu županu, tovarišu Vinku V r 1 i č u, in čast zavedni občini!
(Sv. Marjeta ob Pesnici.) Na Šmar-jetski gori so jo enkrat vendar «po-gruntali«. Prav po »kavalirsko«, pa tudi prav po otroško so se me spomnili v poslednji »Straži«. Vendar jim ne morem resno odgovoriti, ker se je fini gospod dopisnik izkazal kot paglavec za vaškim plotom. V enem oziru so se pa še nekako izkazali, ker namreč priznajo, da je prišel moj mož od kravjega pastirja do oskrbnika. Torej vsaj zmožnosti mu ne morejo odrekati. Drugače pa je z našim »vinkeladvoka-tom«, pardon gospodom doktorjem brez doktorata, s katerim gre prav žalostno navzdol, da se resno bojimo, da pride od študenta še do pastirja »Urekovih« krav. Je pač smolasta usoda, če človek ne more postati doktor! Svetujem Vam pa, da pustite v prihodnje ženske pri miru, ker drugače se pomeniva lahko še obširneje. — A. L i p o v š e k s. r.
Inšpektorata državnih železnic.
Novi vozni red pomeni za Belo krajino hud udarec, ker z njim sta odvzeta Belokranjcem dva osebna vlaka, ki sta najbolje odgovarjala potrebam Bele krajine. To sta bila vlaka št. 1012 in št. 1017. Prvi vlak vozi po novem voznem redu samo iz Ljubljane do Novega mesta namesto do Bubnjarcev, drugi vlak pa le iz Novega mesta v Ljubljano, namesto da bi vozil iz Bubnjarcev. Zaradi te izpremembe voznega reda morajo sedaj Belokranjci odpotovati v Novo mesto že dan prej, tam prenočiti in šele potem morejo opraviti svoje posle.
Ker je Novo mesto trgovsko središče, ker je tam dalje sedež sodišč in drugih uradov, na katerih ima vsa Bela krajina posle, zato je skrajno krivično in protiljudsko, če se sili prebivalstvo k nepotrebnim in nikakor ne nizkim izdatkom, ki so nujna posledica slabe izpremembe voznega reda. Pomisliti pa je tudi na številne šolarje, ki so mogli priti prej pravočasno v šolo, ki pa se morajo sedaj nastaniti ali v Novem mestu ali pa obisk šole opustiti. Pripominjamo, da so pri tem najbolj prizadeti otroci železničarjev.
Zato nujno priporočamo inšpektoratu državnih železnic, da upošteva ljudske potrebe in da izpremeni vozni red tako, da bo odgovarjal potrebam ljudstva. V ta namen naj inšpektorat odredi, da bosta vozila vlaka št. 1012 in št. 1017 do Bubnjarcev, kar je lahko izvedljivo in ljudstvu v korist.
Pričakujemo, da bo inšpektorat našo prošnjo vpošteval.
Kmetje! JEM
bodisi na veselicah, shodih, sestankih ali svatbah, za svojo, t. j. SKS., prispevke, ki jih pošiljajte ali s položnicami „Kmetijskepa lista" ali pa s poštnimi nakaznicami na na-čelništvo SKS. t Ljubljano, Kongresni trg št. 9! Za vojsko je treba namreč treh reči, t. j. denarja, denarja in denarja. Naše delo je najpotrebnejša vojska za Staro pravdo. Kar daste za stranko, daste sami sebi. Poglejte delavce, kako podpirajo svoje organizacije, in posnemajte jih! Noben kmet naj ne pozabi, da je edino v samopomoči njegova rešitev.
Politične vesti.
(Ustava.) Delo ustavotvorne skupščine je napredovalo z mrzlično naglico, dokler se ni prišlo do najkočlji-vejše točke, do določitve pokrajin. Vlada je pod pritiskom opozicije sicer zopet popustila in zvišala dopustno število prebivalstva v posameznih pokrajinah od 700.000 na 800.000, vendar pa tudi to še ne zadovoljuje opozicije. Zato bi bilo pač najumestneje, če bi sprejela vlada predlog našega tovariša Vošnjaka, da se število prebivalstva v ustavi sploh ne bi omenjalo. Prebivalstvo se menja stalno, če bi se n. pr. sedaj določila pokrajina s 790.000 prebivalci, kar vendar ni izključeno, bi bila le-ta v nekaj letih proti določilom ustave, če bi prebivalstvo narastlo. Zato proč s številkami, ki so v resnici unikum naše ustave! Vlada je končno popustila tudi v tem oziru, da se razdeli Srbija v okraje kakor drugi deli države.
(«Jugoslovanski klub»,) ki mu na-čeluje dr. Korošec in ki ga tvorijo vsi poslanci SLS., je zapustil ustavotvorno skupščino. Da je to storil, je mogoče le dvoje. Ali je vrgel puško v koruzo, ali pa sta ga tako premagali strast in zaljubljenost v nekdanje čase, da hoče na vsak način škodovati naši državi. V vsakem primeru pa se čudimo drju. Korošcu, da je mogel pristati na ta nepolitični korak kluba. Posebno čuden je korak »Jugoslovanskega kluba», ker je bil prav ta klub tisti, ki je očital vedno Radiču politično nezmožnost, ker ne pride v konstituanto. In sedaj napravi »Jugoslovanski klub« isto napako! Politika SLS. je pač vedno bolj in bolj nenačelna in stalno slabša.
(«Slovenec» proti «Jugoslovanskemu klubu«.) Sicer je ušlo to »Slovencu« le nehote, ampak resnica ostane le ista. »Slovenec« piše namreč, da je eden glavnih vzrokov naše slabe valute notranja neurejenost razmer. Ta pa zopet ni od nobene strani tako odvisna, kakor od ustave in rednega dela v kon-stituanti. Proti obojemu pa je »Jugoslovanski klub«, ki tako skrbi, da je naša krona še nadalje brez veljave. Res, imenitno delo za ljudstvo!
(Volitve na Koroškem.) Pri deželno-zborskih volitvah na Koroškem so dobili Slovenci dva poslanca. Slovenski
kandidati zo zbrali 9000 glasov. Če pomislimo na veliko nasilje, ki ga je izvajal »Heimatsdienst«, se moramo koroškim Slovencem samo čuditi, da so zbr-li njih kandidati tako veliko število glasov. Koroška je slovenska, kar je dokazal tudi silni prirastek socialnodemo-kratičnih glasov, od katerih odpade velik del na Slovence.
(Koroško vprašanje zopet o<5go-.!cno.) Vrhovni svet zaareznikcv je odbil »za enkrat«, kakor pravi, zahtevo naše razmejitvene komisije, po kateri naj bi šla meja med nami in med Koroško južno od Drave. Korošci naj bodo prepričani, da njih usoda še ni zapečatena ter da pride gotovo in kmalu ča3, ko bodo rešeni in ujedinjeni z nami.
(Štajerci so se ustrašili) Slavno napovedani plebiscit na Štajerskem se vendarle ne izvrši. Štajerci so sc ustrašili groženj zaveznikov in posebno naših. Tako ne bo z glasovanjem o pri-klopitvi Avstrije k Nemčiji nič in zaradi tega je tudi vprašanje Koroške od-godeno.
(Vprašanje baroške luke) še vedno ni postavljeno z dnevnega reda. Italijanska vlada, ki je v posebnem tajnem dostavku rapallske pogodbe pri-poznala luko nam, je to skrivala pred italijansko javnostjo. Sedaj pa je to le prišlo na dan in v Italiji so zagnali nacionalisti silen krik. Pa ne bo nič pomagal ta krik, ker luka je naša.
(Pobijanje draginje v Italiji) so vzeli v svoje roke fašisti. Vsem kmetom so zapovedali, da morajo prodajati svoje izdelke dvakrat do trikrat ceneje kakor pa je bila tržna cena. Z nasiljem so sicer za en daiv v* resnici to dosegli, ampak skoraj je bilo njih početje brez uspeha. Z glavo skozi zid ne morejo niti fašisti.
(Uradniški štrajk v Italiji končan.) Vlada je odpustila na tisoče uradnikov, na kar se je štrajk končal. Za državno blagajno je bil štrajk torej koristen.
(Dežela anarhije.) V bojih med komunisti in fašisti je bilo v treh mesecih ubitih nad 200 komunistov in skoraj 3000 ranjenih. Delavskih in drugih socialističnih hiš pa je bilo požganih nad 300. Srečna Italija in blagoslovljena njena anarhija!
(Grki morajo iz Male Azije.) Ker so se zbali zavezniki Turkov, zato so sklenili, da morajo Grki izprazniti Smirno in vso Malo Azijo. Sicer je ta določba pravzaprav odveč, ker počasi bi Turki itak pregnali Grke iz Male Azije.
(Na Ruskem) so zopet novi nemiri. Na Uralu imajo vstaši v rokah železnice in Rusija je odtrgana od Sibirije. — Boljševiški voditelji zapuščajo komunistična nsčela in Lenin izjavlja na vsa usta, da je treba priznati kapital. Odkritosrčno pa tudi priznava, da je bila edina posledica komunistične vlade, da so popolnoma zrušili Rusijo. In taka načela se upajo hvaliti pri nas še razni brezvestni politični hujskači!
IV. ŠKARJA:	5
Draginja.
(Dalje.)
c) Višina mezde je odvisna tudi od plačilne zmožnosti podjetnikove. Celo podjetniki iste vrste ne morejo vedno in povsod plačevati enake mezde za delovno enoto. Ta pojav ima lahko svoj vzrok v različnosti stvarnih proizvajalnih pogojev, pod katerimi proizvajajo posamezni podjetniki. Vsled konkurence morajo proizvajalci enakih produktov prodajati po enaki ceni; tisti izmed njih, ki producirajo z večjimi stvarnimi produkcijskimi stroški, ne morejo trajno plačevati enake mezde za delovno enoto, kakor oni, ki imajo nižja stvarne 'produkcijske stroške. Podjetnikova plačilna zmožnost pa je tudi lahko odvisna od visokosti cene produktov ob enakih stvarnih produkcijskih stroških. Mislimo si n. pr. dva premogovnika. Eden daje .premog s . 3000, drugi s 4000 kalorijami; recimo, da so stvarni produkcijski stroški za enoto premoga v obeh premogovnikih enaki: prvi premogovnik delavcu ne more trajno plačevati iste mezde za vsakih 500 kg izkopanega premoga kakor drugi premogovniki, kajti vrednost izkopanega premoga iz prvega premogovnika je manjša, ker se ravna po številu kalorije.
Našteti elementi so glavni, ki se po njih uravnava višina plač in mezd. Sedaj poizkusimo rešiti stavljeno vprašanje, ali so višini cen za delo, toraj višini mezd in plač, stavljene meje in katere.
Spodn;a meja mora biti ta, da delavec Svoje delovne moči ne more prodajati pod lastno ceno, ako je dopustno delovno moč smatrati za blago. Absolutna spodnja meja, pod katero ne more pasti mezda za stalno, je tista višina mezde, s katero je delavcu še mogoče, da si ohrani nezmanjšano delovno moč. Tiste skupine delavcev, ki ne bi dosegle te višine plač, bi fizično
Kmetje, skrbite za nove naročnike in naročnice svojemu glasilu!
Ne pozabite, da ustvarja umno gospodarstvo blagostanje!
t
propadle, izločile bi se iz konkurence, zmanjšale bi se torej ponudbe na strani delavcev, kar mora imeti za posledico, da se zvišajo mezde vsaj do tiste višine, ob kateri morejo delavci eksi-stirati.
Absolutna spodnja meja je torej tista, pod katero mezda trajno ne more pasti; praktično pa te spodnje meje dejanska višina mezde niti ne doseza kajti ni zadosti, da delavec iz delov nega zaslužka ohranja svojo delovno inofi nezmanjšano, temveč v njem investirana glavnica, katero reprezen-tira delovna moč, se mora tudi amortizirati in mogoče mora biti, da enako investira za svoje potomstvo, drugače bi delavec sploh ne bil v položaju, ustanoviti si lastno ognjišče, vzdrževali familijo in vzgajati otroke. Ta okol-nost provzroča, da višina mezde v praksi ne doseže teoretično mogoče najnižje stopnje.
Kjer je govor o višini mezde ali pla-Ee, tam je razumeti realno mezdo ali plačo, ne pa nominalno; to razliko moramo delati, ker je kupna moč denarja !v različnih dobah ali krajih izpremenlji-va. Isti vsoti denarja ne odgovarja vodno in povsod ista množina dobrin, katere more delavec za tisto vsoto kupiti. Zato je mezda nominalno višja, kadar kupna moč denarja pada, nominalno nižja pa, kadar raste kupna joč Idenarja, realna mezda pa je v obeh primerih lahko enaka.
Vprašajmo se sedaj, katera je zgornja meja višini mezde! Rešitve tega .vprašanja se moramo lotiti z dveh različnih vidikov. Pred vsem lahko smatramo vso narodno produkcijo kot enoto in prav tako tudi vse mezde kot celoto. S tega vidika bi mogli reči, da yse mezde določene dobe ne morejo presezati vrednosti vso produkcije iste dobe, sicer bi se zmanjšala in sčasoma .uničila narodna glavnica, kar bi pomenilo sorazmerno zmanjšanje, oziroma uničenje, produkcije in s tem tudi znižanje mezd. Vsota mezd vseh oseb, ki Sodelujejo pri procesu proizvajanja, ter vsota mezd in plač vseh oseb, ki ne delujejo direktno pri proizvajanju, skupno torej ne moro trajno presezati vrednosti Vseh proizvodov skupaj. Če si predstavimo vrednost proizvodov kot določeno količino, potem pomeni to, da višjim mezdam pri proizvajanju sodelujočih redoma odgovarjajo za isto dobo nižje mezde in plače oseb, ki ne sodelujejo direktno pri produkciji, in obratno. Iz tega nasprotja interesov utegnejo izhajati razredni boji, kolikor so gospodarskega značaja.
Kako pa je z maksimalno višino mezd v posameznih skupinah delavcev, oziroma proizvajanja?
Iz izkupička za prodane produkte Vlečejo _ svoje dohodke pred vsem pri proizvajanju sodelujoči delavci in podjetnik. Zvišanje mezd je mogoče, če je možno zvišanje donosa proizvajanja. Ako pa se ne more zvišati donos proizvajanja, potem gre zvišanje mezd na račun podjetnikovega dohodka. Da moremo presoditi, kakšne posledico utegne roditi ta poslednji primer, si moramo biti na jasnem, kaj je podjetnikov dohodek. Ta obstoji redoma iz treh sestavin, namreč iz obresti za vloženi kapital, plače za delo, katero opravlja podjetmk s tem, da vodi podjetje ali osebno nastopa kot izvršujoča moč pri proizvajanju, ves ostali del dohodka pa je dobiček. Mislimo si, da dosežejo mezde tako Višino, da požro podjetnikov dobiček, donosa produkcije pa ni mogoče zvišati, ker tega ne dopušča konkurenca, oziroma pomanjkanje povpraševanja po proizvodih dotične stroke ali iz drugih razlogov. V tem primeru je podjetnik v slabšem položaju kakor drug posestnik, ki ni investiral svojega kapitala v lastna podjetja, temveč ga je zavarovano naložil; podjetnik pa ima riziko, da v svojem podjetju investirani kapital deloma izgubi, ne da bi imel od podjetja kaj dobička. Z ozirom na razmere bo torej preračunal, ali naj svoje podjetje, oziroma proizvajanje, opusti ali omeji. Kajti, če ni način investicije tak, da je iz-prememba nemogoča brez večjih izgub, ne bo nosil trajno rizika glav-nične izgube, kateremu ne bi odgovarjala tudi možnost dobička. Delavstvo dotične stroke, ki je doseglo višje mezde, kakor odgovarjajo razmeram dotične stroke in dobe, bi torej izgubilo delo v dotični stroki in s tem mezdo sploh. Ob takem času so seveda tudi nove ustanovitve podjetij dotične vrste nemogoče. Nedvomno je torej, da je tudi v interesu delavstva posameznih skupin, da mezde v njih stroki ne dosežejo take višine, da bi požrle tudi podjetnikov dobiček. Kaj po-
maga delavstvu, če doseže visoke mezde, pa pri tem izgubi delo? Ravno dogodki zadnjih mesecev nam kažejo, kakšne neugodne posledico za delavstvo nastopijo, če dosežejo mezde višino. ki sama ali v zvezi z drugimi momenti odvzame dobiček podjetniku. Vsled visokih cen, ki so deloma posledica visokih mezd, je povpraševanje po proizvodih, ki niso za človeško eksistenco neobhodno potrebni, zmanjšano, vsled tega je skrčena tudi produkcija, kar pomenja naraščanje števila brezposelnega delavstva. Možnost zviševanja mezd je torej omejena; najvišja trajno mogoča mezda mora tudi podjetniku pustiti možnost primernega dobiJka; če se ta meja prekorači, trpi posladice v prvi vrsti delavstvo samo.
Omembe vredna pa je še druga stran zviševanja mezd, zlasti v tistih produkcijah. ki producirajo ne za luksus, ampak za eksistenčno potrebo, ali pa sredstva za druge vrste produkcije. Vzemhno en sam primer iz polpretekle dobe. Delavstvo v premogokopih je zahtevalo in doseglo ponovno zvišanje mezd. To zvišanje mezd in posredno cen premogu je zvišalo produkcijske stroške in cene proizvodom v vseh obratih, ki morajo uporabljati premog, zvišane cene teh produktov so zopet vplivale na zvišanje cen drugim produktom in končno živilom, tako da se je v premogokopih započeti val draginje razširil po vsem narodnem gospodarstvu do bregov, ki jih predstavlja državna carinska meja. Draginja sama je padla tudi nazaj na delavstvo v premogokopih samo, tako da se nI dolg j veselilo poviška svojih mezd. Tudi ta primer nam kaže, da trajnega izboljšanja gmotnega položaja delavstva ni iskati edino, morda niti prvenstveno v zvišanju mezd, ampak da je treba iskati način za rešitev draginj-skega problema tudi morda celo pred vsem v drugih smereh.
Pa bi utegnil kdo vprašati: Ali je pričakovati, da bo pri nas še narasla draginja vsled zvišanja delavskih mezi, oziroma plač? Odgovor na to ni lahek, tudi ne bo razsoden človek odgovoril z odločnim da ali ne, kajti dejstva. katerih poznanje je potrebno za odgovor na stavljeno vprašanje, so tako mnogovrstna in raznovrstna vj njih medsebojna zveza je tako komplicirana, da bi sa težko našel kdo, ki bi imel pregled čez vse in bi mogel izreči zanesljivo sodbo o njih učinku. Omejimo se v tem pogledu samo na ugotovitev nekaterih dejstev, ki jih smemo morda smatrati kot prehodnike padanja cen in s tem tudi padanja mezd in plači Časopisi nam v zadnjem času pogosto poročajo o stagnaciji industrije in trgovine v Ameriki, Angleški. Francoski itd., o odpuščanju delavstva, o boju delavstva zoper znižanje mezd. Razlagajo nam stvar tako, da so industrije v imenovanih industrijskih državah, vzpodbujano po intenzivnem povpraševanju in torej velikem dobičku, delale s popolno paro, odjemalci pa, vsled visokih cen manj kupovanja zmožni, so zmanjševali povpraševanje, oziroma so se vzdrževali kupovanja. Tako se je s pospešen jem od obeh strani doseglo ravnovesje' med ponudbami in povpraševanjem in se je začasno ustavilo vzpenjanje cen in posredno tudi mezd, začelo so je celo padanje cen, vsaj pri večjem številu produkcijskih vrst. Naravno je, da se ti gospodarski pojavi niso ustavili na naši državni meji, kajti tudi najvišja carina ne more popolnoma zabraniti blagu prehoda čez mejo. Isti razlogi, kakor v drugih državah, so tudi pri nas deloma provzročili stagnacijo v industriji in trgovini ter odpuščanje delavstva. Za razvoj v tej smeri pa so bile pri nas merodajne tudi posebne naše prilike, pred vsem carinska, pro-metnotarifna in davčna politika. Zato je tudi nas a narodna produkcija izredno ogrožena, kajti nastopa že tuja konkurenca, ld producira v marsikateri stroki pod bolj ugodnimi pogoji, in bo vedno huje silila k nam iz saturira-nih iiidjstrijskih držav. Iz teh dejstev mor3mo sklepati, da je tudi v naši državi pričakovati padanja cen, padanja mez.l in plač ter izprememb v produkcijskih smereh s posledicami, ki take izpremembe navadno spremljajo, kakor glavnične izgube (konkurzi) iu brezposelnost. Ali bo šel razvoj v tej smeri do skfajnjih posledic, bomo itak kmalu videli. Vsekakor pa je umestno, da s tem razvojem računajo zlasti gospodarsko šibkejši, katerim celo malenkostni in mimogredoči gospodarski tresljaji, čc pridejo nepričakovano in jih zade-reio nepripravljene, lahko uničijo skromno eksistenco.
(Daljo prihodnjič.)
(Nov državni proračun) je silno skrčen. Najbolj sta popustila od svojih zahtev vojni in železniški minister. Prav tako! Želimo le, da bi ostalo pri skrajšanju še v naprej.
(Nov davek.) Ker se je razširila v državi zelo produkcija umetnega ledu, namerava državna uprava uvesti davek na umetni led.
(Nove takse.) Nameravajo se uvesti nove takse, izmed katerih naj navedemo samo najvažnejše: Na prošnje za pregled rešenih spisov, med katere spadajo tudi računske knjige, pride kolek 4 dinarjev. Za prevode aktov iz evropskih jezikov se plača do 100 besed 20 dinarjev, iz neevropskih jezikov 40 dinarjev. Te takse so gotovo previsoke. Za potne liste se plača za pol leta 10 dinarjev, za eno leto 20 dinarjev. Izseljevalni list za Ameriko velja 500 dinarjev. Potniške pisarne morajo plačati za koncesijo 5000 dinarjev. Te visoke pristojbine naj omeje nezdravo izseljevanje. Gostilniške koncesije veljajo: v Ljubljani in Mariboru 8000. v ostalih mestih 2500, v trgih 2000 in v vaseh 1500 dinarjev. Mestne kavarniške koncesije veljajo v Ljubljani in v Mariboru 3500, v ostalih mestih 3000, v trgih 2500 in v vaseh 2000 dinarjev. Za koncesijo pa, ki se glasi na osebo, se plača le 200 dinarjev. Za pravico točenja na vrtu se plača za poletno sezono 250 dinarjev. Za pravico točenja v barakah 250 dinarjev, Za kantine pri večjih podjetjih se plača 100 dinarjev. Potrdilo trgovskega izpričevala velja 15 dinarjev, mojstrskega 15 in pomočniškega 1 dinar. Ime se more izpremeniti- za pristojbino 20 dinarjev. Ker delajo to le judje in tujci, je ta pristojbina veliko prenizka. Za prodajo živino brez potnega lista se plača v primeru obsodbe 10 dinarjev. Dotičnik, ki hoče predelavati likerje, plača 400 dinarjev. Koncesija za novo pivovarno ali tvornico špirita velja 1000 dinarjev. Za vozila: avtomobil, iz-vošček, voz ali motoren čoln 20 dinarjev, kolesa 5 dinarjev. Poleg tega pa so plača za osebno uporabo: za avtomobil 600, za dvovprežni voz 300, za enovprežni voz 150 in za dvokolesa na peresih 80 din. Razmerje je napačno.
(Promet bankovcev) se je koncem meseca maja zvišal za 56,783.440 dinarjev, kar se ob koncu meseca (izplačilo plač) redno ponavlja.
(Izplačevanje 20odstotnlh bonov.) Finančni minister jo odredil, da se izplačaj revnim slojem onih 20 odstotkov, ki so bili pridržani ob žigosanju bankovcev. Naredba izide v najkraj Sem času.
(Poljska) postaja, v denarnem oziru druga Rusija. Bankovcev ima namreč v prometu nič manj kakor za 90 tisoč mili.jomv. Samo v Avstriji je poljskih mark za 12 tisoč milijonov.
(Zagrebška narodna banka.) ki je morila izpremeniti svoje ime, se imenuje sedaj Zagrebška banka.
(Razstava vin v Ljubljani.) Ob priliki ljubljanskega velikega semnja priredi mariborski vinogradniški in sadjarski odsek »Kmetijske družbe* razstavo vin, na kar ponovno opozarjamo vse interesente. Podrobnosti o razstavi smo priobčili že v svoji 23. številki.
(Novi rudniki) Pri Miljenu v južni Srbiji so našli nove zelo obsežne in jako dobre premogokope, ki jih bo iz koriščala država.
(Ljubljanski trg.) Cene mesu so nekoliko padle. Volovsko meso velja od 30 do 84 kron, prvovrstno od 32 do 36 kron. Teletina stane 18 do 24 kron. Zelenjave je v izobilju, s črešnjami pa je trg preplavljen. Najboljše črešnje veljajo 12 kron, domače 8 kron. Na trgu so že prve hruške, ki so iz tujine.
(Drugo poročilo «Hmeljarskega društva za Slovenijo« o. stanju hmeijskih nasadov.) Žaleč (Savinska dolina), sredi meseca junija 1921. Vsled mrzlih noči (10 do 12° C) je rastlina nekoliko zaostala v razvoju, vendar je v mnogih nasadih že dospela do vrha drogov, oziroma žic. Rastlina je popolnoma zdrava, brez mrčesa in kaže obilo stranskih p a-n o g. V nekaterih golding-nasadih se vidiio tudi že cvetni popki. Toplo vreme, posebno tople noči, bi kaj ugodno vplivaie na nadaljnji razvoj hmelja. Ostanki lanske letine bi se bili lahko prodali, vendar je bila prodajalcem cona, prenizka in upajo na njeno zboljšanje. — Društveno vodstvo.
(Praški trg.) Poročilo z dne 13. junija. Voli od 20 do 32, teleta od 16 do 28, domači prašiči od 32 do 42, domače goveje meso, sprednje, od 20 do 28, zadnje od 28 do 36, bikovo meso od 20 do 28, kravje meso, sprednje od 20 do 24. zadnje od 24 do 32 kron za kilogram. Cene v naših kronah.
(Žetev v Franciji leta 1920) Kako vstaja Francija k prejšnjemu blagostanju, naj pričajo naslednje Številke: Leta 1913. je znašal pridelek pšenice 86,919.050, leta 1919. 49.653.700, leta 1920. pa že 64,482.180 centov; v istih letih so dosegli te-le številke, in sicer: pri ječmenu 10,437.600, 4,999.840 in 8,356.880 centov; pri ovsu pa 51,826.010, 24,935.840 in 42,207.820 centov, pri krompirju 135,859.650, 77,305.630 in 116,377.650 centov. Francija je torej že skoraj dosegla predvojno stanje, kar je z ozirom na opu-stošeno ozemlje v resnici velik uspeh francoskega kmetovalca.
(V Češkoslovaški) padajo cene volni.
(Proti svobodni trgovini z moko) pišejo češki listi. Pravijo, da bo posledica svobodne trgovine, da se bodo zvišale cene žitu za 350, moki pa za 540 do 600 odstotkov. Posledica tega bi bila, da bi se zopet zvišale vse plače, zaradi teh pa zopet vsi industrijski izdelki in draginja bi zopet silno na-rastla. Zato zahtevajo listi, naj se uvede zopet vezana trgovina z žitom in moka.
Poziv vsem obrtnikom!
Stojimo na pragu nove dobe. Vojni vihar je omajal temeljne stebre morale. Samo napornemu in složnemu delu vseh narodnih čini tel j ev bo uspelo, da se notranji človek obnovi za vse naloge javnega in privatnega življenja. To vstajenje se mora kar najbolj pospeševati. Ideja dela mora zavladati v vsem našem narodnem telesu. Hitimo iri ladjo gradimo, če zmanjka nam časa, žrtev smo jutri burnih valov.
Tudi letošnji «Radišnji teden* v Zagrebu je posvečen propagandi dela vobče, posebno pa težnji, da se osokoli mladina in da se ves narod obrne na resno delo v vseh strokah dela in pridobivanja.
Prvi in glavni pogledi te propagan de so namenjeni organizaciji in vsestranskemu moralnemu, intelektualnemu in fizičnemu r"^redku delavnih energij našega naraščaja. Tu se mora položiti temelj za podlago normalnih razmer pridobivala in za procvit obrti, trgovine iu industrije. To domoljubno delo ie započel »Hrvatski Radiša» in je odločno nadalju je. Temu namenu služi tudi letošnji «Radišin teden», ki bo v Zagrebu od dne 3. do dne 10. julija, svečano pa se bo otvoril v nedeljo dne 3. julija z manifestacijskim obhodom po mestu od osmih do desetih.
Tak obhod je bil prirejen v Pragi ob otvoritvi praškega veletrga v velikanskem obsegu in sijajni manifestaciji s splošnim sodelovanjem vseh družabnih krogov. Ta obhod naj bo tudi za naše razmere splošni izraz svečane himne in časti dostojanstvu dela, obenem pa krepki impulz za živo zanimanje in razumevanje naših velikih in važnih prido-bitvenih nalog.
V obhodu se bo posebno reprezen-tirala skupina 2500 zagrebških vajencev, potem druge skunine raznih pri-dobitvenih panog, kulturna, humanitarna in športna društva in klubi kakor tudi člani in mnogobrojni prijatelji »Hrvatskega Radiše«. Pod vti-ski tega obhoda in drugih svečanosti tega dne se bo razvila vsa nadaljnja akcija vsega »Radišinega tedna».
Da bo svečan izraz obhoda kar najbolj splošen in zanosen, da se važnost. njegovega pomena kar naj-resneje predoči in da se zbudi kar največja pažnja za vse pridobitvene interese, vabimo vse obrtnike, da se temu obhodu pridružijo z vsem osebjem. Posebno opozarjamo na to, da bo ob tem obhodu na nogah ves Zagreb. da pa bo prišlo tudi mnogo zunanjih udeležencev, s čimer bo obrtnikom dana najboljša priložnost za uspešno reklamo. Kakor se je te vrste reklama izvedla z najboljšim uspehom v Pragi ob otvoritvi praškega veletrga, tako more tudi v Zagrebu storiti vsak obrtnik vse, da vzbudi pozornost ali očbudovanje s svojimi proizvodi. A^irtno prirejeni I vozovi, avto-—bili, okrašeni konje-1
niki. odrasli pešci, posamezno "m *
skupinah, dečki in deklice iz meščanskih in kmetskih krogov, natovorjenl konji, mezgi, osli z vodniki kakor tudi aranžiranje izložb se morejo V vseh mogočih kombinacijah. evea-tualno tudi v simpatični karikaturi izrabiti v te svrhe kakor najbolje kaže za dotične proizvode v okusni formi, ki vzbudi zanimanje občinstva.
Ker se je do sedaj nokazalo za to stvar v obrtniških krogih veliko zanimanje ter je vsled tega nujno potreba pravočasnih nadaljnjih dispozicij, vse obrtnike vljudno prosimo, nai nam izvolijo v najkrajšem času iz-poročiti, ako in kako bodo sodelovali v obhodu. V sprevodu bo dobil vsakdo mesto in red po tisti vrsti, kakoc se bo zglasU. Za samo reklamno sodelovanje v sprevodu plača vsaka stranka vsoto 1000 K, vse druge stroške za svojo reklamo, vozove, deske« aranžma itd. nosi prav tako izključno sama. $Hrvatski Radiša>.
Obrtne razstave, sejmi, izložbe in naš obrtnik.
Dne 3. julija t. 1. bo svečanosraa
otvoritev «Radišinega tedna» v Zagrebu, samo nekaj tednov pa nas tudi še loči od »Velikega semnja* v Ljubljani. Zanimanje za »Radišin te-. den» v Zagrebu je posebno velika Vse se zanj zanima, vse tekmuje za prvenstvo na razstavi in v reklami. Obrtništvo na Hrvatskem, posebno še oho v Zagrebu, je začelo prav živahno delovati in se prebujati. Tudi v organizacijah se že pozna precejšnji napredek. Prav tako živahno zanimanje se opaža tudi pri naraščaju, pri obrtniških vajencih. Vse se je postavilo v nov tir. kar se mora z veseljem pozdravljati. Tudi za našo mlado državo je vse to velikega ia važnega pomena, če se prebude obrt, industrija in trgovina.
Marsikateremu obrtniku bi bilo nje govo stališče olajšano, obrt bi se mu povečala in njegov obstoj bi bil eo-tovejši, ako bi se obrtništvo v poln£ meri zavedalo važnosti spredaj omenjenih sejmov, razstav itd. ,
Koliko dobrih mojstrov in delavnic dela le toliko, da se vzdržujejo za; najnujnejšo potrebo, da se morejo preživeti. Vse to pač največ zaradf tega, ker jih le malokdo pozna.
Z razstavljenimi predmeti si zamere dober obrtnik pridobiti mnOgo oa*' jemalcev, ki ga poprej sploh niso po~ znali. Vsekakor pa imajo dobri, lefci obrtniški izdelki mnogo več privlačne sile. kakor pa najbolj reklamni napisi.
Ako pogledamo malo izvun Jugoslavije, tedaj vidimo, da Ima skoro
vsako večje mestece svoje redne letne obrtne razstave, sejme itd.
V kratkem bomo priredili v Ljubljani »Veliki semenja, ki obeta prinesti nekaj novega in za obrtniški sta» velekoristnega. Kakor se čuje. bo ta sejem pri nas posta! stalna uredba, kakor je to žc v drugih večjih mestih. Zategadelj Vam. obrtniki, toni« oriporočamo. da se po možnosti udeležite «Radišinega tedna* v Zagrebu, še topleje pa Vam polagamo na srce, da se udeležite naše domače razsta ve. to je «Velikem sejma*, ki bo otf dne 13. do dne 24. avgusta v Ljubljani.
Obrtniške zadruge !n obrtniška društva nai po možnosti zainteresirajo svoje člane in sploh obrtništvo, da se udeleže teh prepotrebnih prireditev. da bo tako tudi Slovenija nokazala svoje zmožnosti, svoje izdelke in svojo umetnost nele domačemu, ampak tudi zunanjemu sveti1..
Obrtniške vesti.
(Obrtnikom v Zgornji Šiški, št, Vide, Dravljab, na Posavju, v Kosezah in v okolici teb krajev) naznanjamo, naj
se pravočasno zanimajo za to, da bodo obrtniki iz vseh teh krajev zastopani v «Obrtnem društvu za Zgornjo Šiško in okolico*. Tozadevna pojasnila daje tačasni predsednik g. Ivan Černe, sedlarski mojster v Zgornji Šiški. Obrtniki, organizirajte se!
(Obrtnike občine Šmihel-Stopiče) pozivi je «Obrtna organizacija za Slovenijo^ v Novem mestu, naj se pravočasno informirajo pri načelništvu gle-t de naknadnih občinskih volitev, kaj jim je storiti in katera skri njica bo naša. Obrtniki, na delo zt, pravično zmago!
(Novo mesto.) V prvi občinski sej? so bili izvoljeni še štirje svetovalci, in sicer gg. F. Buk, Ogoreutz, M. Mrarnor in J. Preželj. Izmed osmih svetovalcev; jih pripade pet SKS. in 3 JDS.

! Kapital: K 20,OOO^n SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA 1 Rezerve okrog K 6,ooo"^
INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPT- f mm ta rt A &Vt VTSmmtPKU A TTT TP A 1 IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU uJUBLJMil, amjJtiKDUiUlU V A UMuJl M. 1.......NAJEULANTNEJE .......
NO
DENARNE VLOGE - NAKUP IN PRODAJA EFEKTOV, DEVIZ, VALUT - ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR - AKREDITIVI - BORZA
Obrtniki in obrtnice, naročite se na „Km©tijskt list" in mu pridno dopisujte!
Kmetje, podpirajte po svojih močeh obrambno društvo „Jugos!ovensko Matico"!
Književnost.
sesono naročite takoj novo
_ knjigo: Jirasek: „Filozo-
floka histerija", ki jo izšla kot prva kmtab jnbilejna izdaja! Po povzotjn K ja pošilja J. Herejk, sredi&njica i -jngoslavenske knjižare, Zagreb, Bateova nlioa 15.
Ksjboljši historični roman oeSkoslo-oaflesga naroda.
omet-niste,
Vsakovrstne razglednice,
JCeTS: papir mfo srsfo
nudi po jako nizki ceni Češko-jugosla-venska naklada J. Herejlr t Zagrebu.
Ruska književnost.
Zahtevajte cenovnike roških originalnih knjig od Češko-jugoslavenske knjižare J. Herejk v Zagreba!
Šepne, stenske, nihalne, knhinj-ske nre, bndiljke, zlatnino in srebrnino
kopita najceneje pri fcrvdM
Ivan Pakiž V LJubljani, Stari trg it. 20.
Iios (šleifholc)
280 K m' a. a., pošta Medvode
Prodam takoj
kompletni elektromotor
(Sstemerni tok), nabavljen pred vojno ter »alo rabljen, tvrdke Frane Pichler, Weitz, 3'4 P. S. 220 volt, 1000 obratov (Tour), b vsemi pripadajočimi aparati, dalje S kompletni ventilator v premoru »0 nun, 8 eUktridns. itevoa, 2 x 110 volt, tvrdke S. Sehnekert-Werke.
▼se m lahko ogleda pri Vluoenon XT«drn v Žalen, ki trebna pojasnila.
pri
daje tndi vsa po-
ffagrobnl spomeniki, grobnice, mavzoleji, marmornate pložčevaeh barv za eprave ln strojarje, laksnanl izdelki in dekoracije, kipi in portreti po fotografiji, cerkv&na kakor vsa stavbna dela.
Kamnoseška industrija
JSLlojscij Vodnik, Ljubljana.
Ustanovljena leta 1860.
Dospele so staroznane, nara vnosi ve
Kmetovalci, pozor!
(petnajstaree)
v kranjskih, kočevskih in hrvaških oblikah ter druga vsakovrstna železnina. Trgovcem se dovoljuje poseben popust. Za cenjena naročila se priporoča tvrdka
Zalta Sz 3ilio, trgovina železmae v LJUBLJAKI, Gosposvetska cesta št. 10.
I
očiščene in rezan©, sušita! Ponudbe z vzorcem vred snrejema .Herba", zadruga za izkoriščanje zelišč z o, j. v Zagrebu,* Palmo-tičeva ulica št. 10. Zadruga kupi vsako množino jurčkov, za katere plača najvišje cene.
Edina razprodaja vseh vrst specialnega
mavca felpsa)
za vso kraljevino Srbov, Hrvatov ia Slovencev tvornic Stanz, Kindberg, Sem-mering. Sshotfrroien, Puchbarg, Aaseewiese i. dr. nudi po najnižji ceni iz svojih zalog v Ljubljani, Osijeka, Novem Sadu in Zcmnnn KOST A. NOVAKOVI^, vela« trgovina mavca v L JU BL JAKI, Židovska ulica it. 1.
•BUllIfldPjlf dobite najboljša
mlinska sita
vssb vrst in številk kakor tudi
mlinske kamene
aaioracijepri J. DOLIN AB JU na Svetjn pri Hsdvodab?
Kupujemo suhe gobe
ter priporočamo vsakovrstna semena sa poletje in jesen
Sever & Komp.
i llubljal. Wo (ova ulica it. 12.
Trgovina z železnino
Epjaveo Sc Turk
„prl slatl lopati"
I UOBHSHI, VaicazorjBD trg it. 7
Hsmmer-
kriiaoake cerkve (prej eehmidt- Mflhleisen).
Zaloga cementa in karbida.
Tesači,
10 do 30, sa tesanje merkantilnib tramov ter sposoben delovodja-strokovnjak sa merjenje lesa se sprejmejo. Ponndbe pod „T«sačl na Anončni savod Drago Beseljak A drag, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje, it. fi
F1ZOL,
samo bel, mandalon in koks (prepeličar) kupim sli ga zamenjam za rdečega ali sa fižol druge vrste in doplačam eno krono pri kilogramu Sprejmem vsako, tndi najmanjšo množino.
Dospela gumbov
je velika pošiljatev raznih za suknje, igel, modnega
J33'
nrn ■ , . =imr
blaga, finih žlic, toaletnih in čevljarskih potrebščin in orodja. Na. debelo in na drobno. Za obilen obisk se priporoča tvrdka
oJosijp
tovarniška zaioga šivalnih strojev v LJUBLJANI, Sv. Petra nasip št. 7.
Za pomlad in poletje
priporočamo svojo veliko zalogo različnega angleškega in češkega sukna, volnenega blaga za moške in ženske obleke, različno perilno blago, kakor platno, sifone, cefirje, tiska-nino v najnovejših vzorcih in bogati izberi, dalje različne volnene in šivane odeje za postelje, svilene, volnene in bombažaste rute za na glavo itd. Opozarjamo tudi na .... raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenah.
veletrgovina z mannfaktornlm blagom Ljubljani, Mestni tr>g št.
"1,
Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani
Miklošičeva cesta št. 16
se priporoča za naročila vizitk, trgovskih pisem in kuvert ter vseh vrst tiskovin.
I
Družba JMPEX"
LJUBLJANA, Krekov trg št. 10
kupuje vsakovrstno klavno živino in prašiče po najvišji ceni.
Menjalnica
Slovenske eskomptne banke
Ljubljana
Telefon int. št. 3
Telefon Int tt.3
nasproti glavnega kolodvora
kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje pq najugodnejših pogojih; ima poseben borzni oddelek.

Pogačnik, Ljubljana, Dunajska oests St. 33.
sušite ga v senci in na prepihu! Vsako množino kupi po naj višjih cenah „BLI3RBil.M« zadruga za izkoriščanje zdravilnih rastlin z o. z. v ZAGREBU, Paliactičeva ulica Si. 20.
Trgovina in zaloga: j^fg ((^VOS
Aleksandrova cesta st. 13. maribor
Sedlarska delavnica:
Koroška cesta št. 17.
Zaloga konjskih oprem sa lahke in težke vožnje kakor tudi razne potrebščine sa konje, navadni beli ter najfinejši bidevniki sa kočije Obnošene opreme in sedla na izbaro. Kovčegi in torbice za potovanje. Vrv&rsko blago. Gonilni
. ^ , .	Jermeni v vsaki širini za mline, žage itd.
Na debelo In na drobno. J	a
Postrežba točna in solidna.
Velika zaloga gumijevih frakov za cepljenje trt.
Po najnižjih dnevnih cenah jih nudi na drobno in na debelo
Podružnica v
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 20, telefon št. 470. Mapibopu, Jurčičeva ulica št. 9«
Za trgovce poseben popust.
Vb
K A
Telefon «. 587. Čekovni račon 12.205,
Vpletene deimike glavnica 130.WUI.CI3'-,
LJUBLJAMAg ICrekov trg št. 10, nasproti sfHestn@ga doma".
Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu.	Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.