MOSTOVI 1999/XXXIII 97
niče naša obstoječa zakonodaja ne predvide¬
va. Napisati bo treba torej predlog oz. osnutek
takega zakona in ga ponuditi v obravnavo dr¬
žavnemu zboru - in seveda upati, da bo vsaj
nekaterim od poslancev, ki se bodo odločali
za ali proti, postalo jasno, zakaj tako krovno
organizacijo vsi prevajalci v Sloveniji nujno
potrebujemo - sedaj, ko trkamo na vrata
Evropske unije.
(Članek je bil objavljen v časopisu Večer
24. februarja 1999)
Anton Omerza
Konferenca prevajalcev v Dubrovniku
V Dubrovniku je bil 4. in 5. decembra 1998
kongres z naslovom Vloga prevajalcev in tol¬
mačev pri združevanju Evrope. Pripravila sta
ga Evropski dom Dubrovnik in Prevoditelj,
združenje prevajalcev iz Dubrovnika pod po¬
kroviteljstvom ministrstva za znanost in teh¬
nologijo in urada za evropske integracije.
To je bilo prvo srečanje prevajalcev po letu
1992. Okrog 50 navzočih je poslušalo 19 re¬
feratov iz desetih držav. Med pomembnimi
osebnostmi konference naj navedem gospo
Liese Katschinka, sekretarko FIT za Evropo z
Dunaja, dr. Mirka Gojmerca, dekana, in dr.
Vladimira Ivirja, profesorja s fdozofske fa¬
kultete v Zagrebu ter gospoda Patricka Denni-
ja, kulturnega atašeja francoskega veleposla¬
ništva v Zagrebu.
Slovenci smo bili štirje, dve profesorici z
visoke šole za management iz Kopra, Alan
Duff in jaz, ki sva imela referat. Duffov refe¬
rat je imel naslov Pride or Prejudice: You
speak my language, so I don 't need to speak
yours (objavljen tudi v teh Mostovih), jaz pa
sem na željo organizatorjev konference pri¬
pravil poročilo, ki sem mu dal naslov Pripra¬
va za Evropo - izkušnje slovenskih prevajal¬
cev. V nadaljevanju podajam svoj referat v
skrajšani obliki.
Priprava za Evropo -
izkušnje slovenskih prevajalcev
Opisal bom razmere, v katerih delujejo slo¬
venski strokovni prevajalci. Najprej bom
obravnaval izobraževanje prevajalcev, nato
njihovo praktično delovanje, na koncu pa
bom opisal njihove priprave pri prevajanju za
Evropsko unijo.
Izobraževanje
V Sloveniji je v šolskem letu 1997/98 začel
delovati oddelek za študij prevajanja in tol¬
mačenja. Lani se je vpisalo 80, letos pa kar
150 študentov. Študijska smer je nova, zato še
ni diplomantov, srečujejo pa se s prostorskimi
težavami in potrebujejo veliko zunanjih sode¬
lavcev, ki so strokovnjaki za specializirana
področja prevajanja in tolmačenja (za jezike
strok). Pokazalo seje, da imajo študenti še ve¬
liko težav s samimi tujimi jeziki, zato jih je
tudi težko uvesti v jezike strok. Primanjkuje
jim ustreznih slovarjev, priročnikov in leksi¬
konov v slovenščini, to pa močno otežuje nji¬
hovo delo.
Na povsem drugi strani deluje zasebna izo¬
braževalna ustanova OST. Vodi jo Anton
Omerza, pomaga pa mu vsaj še pet uglednih
prevajalskih strokovnjakov. Vsako leto pri-
98 MOSTOVI 1999/XXXIII
pravi 15 do 18 seminarjev, posvečenim posa¬
meznim segmentom jezikov strok - največ
pravu in ekonomiji, oziroma angleškemu in
nemškemujeziku.
OST neguje tudi založništvo. Osnovni cilj
pri tem je prizadevanje, da bi bilo gradivo za
seminarje pripravljeno tako, da bi ga koristno
uporabljali tudi prevajalci, ki na seminarju ni¬
so bili navzoči. Vsako gradivo vsebuje novo
terminološko znanje, saj predstavlja vez med
dvema jezikoma in delom določene stroke,
zato so seminarji dobro obiskani in je tudi za¬
nimanje za gradiva veliko.
Razlika med Filozofsko fakulteto in OST
je morda v tem, da je študij na fakulteti us¬
merjen bolj v teoretične osnove prevajanja,
analizo besedil in širše ukvarjanje z različnimi
besedili, OST pa je usmerjen v prakso ter
strokovno terminologijo, ki jo prevajalci po¬
trebujejo šele takrat, ko že prevajajo, ko so že
zaposleni. Pomembno za OST je, da se skoraj
ob vsakem seminarju razvije povsem novo
znanje iz jezikov strok, zato so gradiva s se-
minaijev zelo iskana, še posebej taka, ki vse¬
bujejo kratke dvojezične glosarje.
Prevajalska praksa
V Sloveniji deluje okrog 1500 strokovnih
prevajalcev, od teh je polovica vključena v
Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev
Slovenije, zanimivo pa je, da jih v svobodnem
poklicu deluje okrog 300 - in da se število
vsak dan povečuje. Pri tem je za strokovne
prevajalce zelo koristno, da so se cene, kijih
priporoča DZTPS, na tržišču dobro uveljavi¬
le. Velika pomanjkljivost pa je strokovna lite¬
ratura, saj je zaradi majhnosti dežele in jezika
ter zaradi vpliva srbske in hrvaške literature v
preteklosti v Sloveniji izšlo malo specializira¬
nih slovarjev in glosarjev, primernih za preva¬
jalce. Tako se mora vsak prevajalec znajti po
svoje - in v tem je tudi odgovor na vprašanje,
zakaj hodijo na seminarje in kupujejo gradiva.
Prevajanje za Evropsko unijo
V okviru Službe Vlade za evropske zadeve
deluje oddelek za prevajanje. Prevajanje bese¬
dil za Evropsko unijo ima tri stopnje:
i) najprej prevajalec besedilo prevede do stop¬
nje, ki jo zmore; ob tem pripravi delovni an-
gleško-slovenski glosar novih terminov;
ii) na drugi stopnji njegovo besedilo »obdelu¬
jeta« strokovnjak za tisto področje in lektor za
slovenski jezik;
iii) na tretji stopnji strokovna komisija do¬
končno potrdi prevod in uradno potrdi pri¬
ročni glosar, to pa pomeni, da dokončno do¬
loči, kateri slovenski izraz ustreza angleške¬
mu. Slovenski termin, ki ga potrdi ta komisi¬
ja, je splošno veljaven.
Tega, da bo nastal osrednji informacijsko-
dokumentacijski center, ni treba posebej ome¬
njati. Bolj zanimivo je, daje treba ob prevaja¬
nju dokumentacije Evropske unije sproti pri¬
pravljati tudi terminološke priročnike.
Podal sem pregled slovenskega strokovne¬
ga prevajanja v novembru 1998. Zdi se mi, da
ste kongres pripravili prezgodaj, saj bi vam
lahko Slovenci ob prelomu tisočletja postregli
s precej drugačnimi izkušnjami.