Dramsko delo Jakoba Špicarja V začetku letošnjega leta, 17. februarja 1970, je umrl v Ljubljani Jakob Spicar (roj. 27. oktobra 1884 v Skočidolu na Koroškem), eden najpopularnejših in najplodovitejših ljudskih dramatikov na Slovenskem. V njegov spomin objavljamo popis dramskih besedil, ki ga je pokojni pisatelj sam sestavil v zadnjih letih svojega življenja. 1905. Eno uro sodnik, enodejanka za Koroško. 1905. Zmagali smo, enodejanka za Koroško. 1907. Miklova Zala, dramatizacija dr. Sketove povesti. 1907. Ob meji. 1909. Kralj Matjaž, pripovedka, uprizorjena v Dež. gledališču v Ljubljani v režiji H. Nučiča. 1910. Razdor, rokopis zgorel pri požaru Narodnega doma v Trstu. 1912. Ljubo doma, igrano tudi v Ameriki. 1915.1 Miklavžev dar, mladinska. 1916. Izdajalec, dramatizacija Slemenikove povesti. 1918. Pogumni Tonček, mladinska. 1918. Na Poljani, ljudska drama. 1918. Damjanka, alegorija za proslavo ustanovitve Jugoslavije. 1919. Dolorosa, nadaljevanje Damjanke. Patrijoti. Satira. 1921i K luči! Alegorija. Knjiga izšla v Kranju. 1922. Osvobojenci. Simbolična satira. 1922. Ujedinjenje. Se ni igralo. 1923. Domovina, mladinska, objavljena v Sokoliču. 1923. Triglav, mlad. pravljica, objavljena v Sokoliču. 1925. Spominska plošča, spevoigra. Knjiga izšla v Clevelandu. 1925. Davidov greh, biblijska legenda. 1926. Zlato tele, komedija. 1927. Pater Anzelm, lj. igra. 1929. Svetnica, ljudska igra (Vodiška Johanca, se ni igrala). 1929. Martin Napuhek, mladinska. Knjiga izšla v Ljubljani. 1930. Odločilni možje. Satira na politiko. 1931. Martin Krpan. Lutkovna. Jakob Spicar kot Franz Moor v Schillerjevih »Razbojnikih« 1931. Domovina kliče. Slavnosten prizor. 1931. Kralj ne umre. Prizor. 1931. V Korotan! Mladinski prizor, objavljen v mlad. tisku. 1932. Gašper v Mojstrani. Lutkovna, izšla v mlad. tisku. 1934. Bilštanj in Reberca, dramatizacija povesti »Slednji vitez Reberčan« (Ilavnik). 1934. Aslan. Pravljica. 1934. Drabosenjak, ljudska igra. Knjiga izšla v Ljubljani. 1935. Obsedeni Lojzek. Mladinska. Knjiga izšla v Ljubljani. 1935. K radosti in bratstvu! Velika, slavnostna igra za igranje na prostem. 1935. Ob grobu in prestolu. Scena, izšla v Sokoliču. 1935. Magister Johanes. Historična legenda, obravnava Johanesa Keplerja. 1935. Na razpotju. Silvestrska fantazija. 1936. Tabor sanja. Mladinska, izšla v Sokoliču. 1937. Domovini zdravo! Velika scena za telovadni nastop. 1938. Trije kralji, izšla v mladinskem tisku. 1938. Vrag jih je vzel. Silvestrska fantazija. 1938. Majka Slava. Prizor. 1938. Ob 20-letnici. Jubilejna scena za jeseniški sindikat. Jakob Spicar v Medvedovi igri »Za pravdo in srce« (Jesenice, z igralko Čopovo) „Klub drumutičnlb dileitiniof nn ProseKu v^ri/ori dne ZS. decembre 1910, (na tirni so. Stefana) * dvorani „Gospodarskega društva" h Proseku MIKLOVO ZALO zemkn ¡nsko narodno igro v 1 dejanjih in i slikah. Po povedi d' tanka Šketa >p!sai ,1 Spicar. Vodi <». Drag. Starec. «■Miklova Zala« na Primorskem j. Dejanje se vrši na Gradišču v Rožu v bližini Š;. Jakoba. Ptomcna 1. dejanja na prostoru mea Serajnikovo In Tresoginvavo hišo. J. Dejanje. V turškem taboru na beljaškem polj». Promena drugega dejanja. Zcr.itovanje ?. godbo in petjem pri Serajniku. •>, Dejanje. Nad jamo pri Gradišču. Promena 3. dejanja. Dvorišče na Gradišč m katerega so «-u > k. i •" I, stllVVŠH: . . t).r. . «.ca Metelka v:. Mirt kmeliru ... / -imi .■ > t. ■oglttv, /id . . . «.ca Mnrf.rhitiči . jr. Gibie >’• .ret km* . N. N n,-I... /. klMCČki -i:. M. . ... k n.tč k .g Janko . g.dt Starčev« Vitko, «ijeft.-« -ii . . iv ■ . g.. Grilj itn c iiuui, km«-» v . ;; M .'bovški ‘-••-'ider jwš«. Stinjinait ‘.v . . . • Sit hitri beg. potu)!’!.:k , • nrike vrij>5.* ii- Pirjevec . g Ban . a Mili' Mije li tsiu., • t-.•;«•/. . AUukvP Ziiiip -trn'. > i Scntjniknva •irkža . . ■ . ; Šlrukeli Strižni'-; . Kmetje, kuutke. ,-k:. Im sp»ld. ;»• . . J’, fli.blll ■ i. vjor kristjani •IrUfro io ■ trnje dejanje — ' 7 let k-..-,- i.; . piv .. l-u \i~H v i- d,I V L. <-!..! . i:l ¡1.1 K»;ijn, i.nsii z-.,,,., na K -----— Kostume posodi slovensko gledališče v Ljubljani.---- Po predstavi se vrši PLES. Pri predstavi in plesu igra vojaški orkester iz Gorice. ZAČETEK TOČNO OB 4 POPOLUDNE. Vstopnina k ptcilvavi .='1 Slot: s i, S f vrste lili stot , H. vtsiv stol. Vstopnina k pli-su ' Ki-spolijc ono ¡Itma it K, posaintvnt' dame H" stot 1938. Praznik dela, scena za Jesenice. 1939. K skupni mizi. Prizor, objavljen v Sokoliču. 1940. Naš vir. Prizor, objavljen v Sokolski volji. 1942. Nmav čez izaro. Koroška spevoigra. 1942. Cesarski ukaz. Zgodovinska igra izza časa Jožefa II. 1943. Devinska Mara. Romantična pripovedka. 1943. Izborna sezija. Komedija. 1943. Zlato iz Jepe.’ Ljudska pripovedka. 1944. Za čast. Ljudska igra. 1950. Na pomoč! Gasilska igra. 1950. Ob 80-letnici. Zgodovinska, za jubilej Prvega ljubljanskega Gas. društva. 1950. Radovljiška revolucija. Zgodovinska igra iz leta 1848. 1950. Vse na elektriko. Ljudska igra. 1950. Čarovnica. Pravljica. 1951. Pod bičem. Slika o izseljevanju na Koroškem. 1951. Iz starega v novo leto. Silvestrska scena. 1952. Prijatelji v trpljenju. Prizor za koroško mladino, izšel tam. 1952. Podvinska Anka. Besedilo za opero. 1952. Brez pesmi ni življenja. Spevoigra. 1953. Bela žena. Mladinska. 1937. Scenarij za film, po naročilu — »Sosedov sin«. Ni prišlo do izvajanja. FOLKLORNI IN DRUGI PRISPEVKI ZA RADIO 1944. Kres Planine Semenj Terice Okrog ženitovanja 1945. Sartelj in krajčič Pust Šentjurja jagajo Osojski spokornik (dobil pred vojno II. nagrado) 1951. Vsi sveti. 1952. Loški gospod Skočidolski čebelar Zvonovi so se vrnili 1953. Krst Hema Krška 1954. Dva koroška pesnika Na verbe 1955. Šentjur je pomagal 1957. Na Višarje. (To je povečini oddajal Celovec v slovenski oddaji) * * » Od leta 1906 dalje sem dopisoval v koroške časopise od Mira dalje, pozneje pa sploh v napredno slovensko časopisje. V tesni zvezi sem bil z clevelandskim »Proletarcem« in pošiljal prispevke za njegov koledar, dokler ni oblast posegla vmes. Od 1950 sem pošiljal prispevke za koroške publikacije. Pripomba: Gledališko društvo na Jesenicah, ustanovljeno na mojo pobudo, me je leta 1912 na občnem zboru imenovalo za častnega člana, ker sem vodil tam vse gledališko delo. Med prvo svetovno vojno sem se preselil v Radovljico, kjer sem bil do izbruha druge vojne ravnatelj napredne Posojilnice. Sodeloval sem pri gradnji Sokolskega doma, bil starosta sokolske župe Kranj in sem vodil sokolsko gledališče, ki je takrat dobivalo obiske z vse Gorenjske. Pri Zvezi kulturnih društev v Ljubljani sem bil med podpredsedniki in referent za gledališče. Prvi dan po izbruhu druge vojne me je prvega na Gorenjskem prijel Gestapo, pa se mi je le posrečilo, da sem se umaknil v Ljubljano in tako rešil glavo. L’oeuvre dramatique de Jakob Spicar Le dramaturge populaire, metteur-en-scène, acteur et organisateur Jakob Spicar (1884—1970) a composé quelques années avant sa mort un aperçu de son oeuvre dramatique. Cet aperçu, fait dans l’ordre chronologique, est publié ici à la place du nécrologue.