KRALJEVINA SRBA, HRVATA 1 SLOVENACA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
KLASA 80 (2)
INDUSTRIJSKE SVOJINE
IZDAN 15. NOVEMBRA 1923.
PATENTNI SPIS BR. 1510.
Dr. ing Oskar Smreker hemičar, Berlin.
Način za napravljenje predmelov iz prodovega betona z uloženimi obdelovanja zmožnimi mesti iz azbestocementnega betona.
Prijava od 31. marta 1921.	Važi od 1. februara 1923.
Pravo prvenstva od 29. marta 1919. (Nemačka).
Predmet predležeče iznajdbe tvori način za napravo predmetov iz prodovega betona z uložnimi mesti obdelovanja zmožnega azbestocementnega betona.
Kakor znano napravljamo mnogo predmetov, ki so preje obstojali iz lesa tako iz gospodarskih vzrokov, kakor tudi radi trpežnosti in zmožnosti upiranja zelo pogosto iz prodovega betona, tako n. pr. pragove za železnice, tramovi, stebri, jambori in slično. Ker prodovi beton po str-ditvi in povezenju ne mremo obdelovati, smo prisiljeni, tista mesta predmelov iz prodovega betona, v katere moramo, kakor n. pr. pri pragovih za pritrditev tračnic priviti pozneje vijake, žeblje in jednako, da jih tvorimo iz obdelovanja zmožnega materijala. V ta namen izberemo najbolje azbestov cementni beton, radi njegove velike zmožnosti obdelovanja in neminljivosti in, ker se popolnoma homogeno zveže z prodovim betonom, ne da bi se pokazali na spojilnih mestih medprostori, spahi, razpoke ali podobno. Da se pri skupnem povezenju različnih vrst betona ne zmešajo fi med seboj in da ne pridejo grahutovi drobci iz grahulo-vega betona v omenjni beton iz azbesto-vega cementa, kar bi utegnilo škodovati obdelovalni zmožnosti, so dosedaj uporabljali pri napolnjevanju oblike z različnimi vrstami betona, za ločitev taistih, premikalce iz ploščevine katere so zopet
odstranili po končanem nepolnjenju in iz-glajenju zmesij. Se je !i to zgodilo prezgodaj, potem vkljub temu niso mogli zabraniti, da ne bi grahutovi drobci pra-hajali v beton iz azbestovega cementa. Ako so pa premikalec prepozno ven potegnili, je to škodovalo homogeni spojini različnih zmesij pri povrzenju, in nastale so pozneje lahko razpoke, ali pa so se uloženi betonski deli iz azbestovega cementa polagoma popolnoma zrahljali. Ra-zun tega so zamogli premikalce samo tam uporabljati, kjer se je šlo za ravne ali enostavno upognjene omejitvene ploskve.
Po predležeči iznajdbi uporabljamo pri istočasnem, z roko ali z strojem zvršenem sllačenju, ali pri skupnem vtresanju ali vsipanju obeh različnih vrst betona, da dosežemo gotovo lečitev taistih, sita ali tkanine iz tanke žice, ploščevine, azbes-tove preje ali drugih pripravnih materij ilij Te ostanejo v predmetu, ki ga moramo narediti, tudi po zgotovitvi istega, vendar pa imajo tako razdaljo očes (Maschen-weite), da sicer gotovo zabranijo prestop grahulovih drobcev iz grahutovega betona v beton iz azbestovega cementa, vendar pa ne ovirajo skupnega in homogenega povezanja obeh vrst belona na dotikališ-čnih ploskvah, oziroma na dotikališčnih mestib.
Ker ostanejo sita tudi po izgotovitvi v predmetu, in ni potreba, da jih potegnemo
Din 1.-
pred povezenjem ven, je njih oblika čisto poljubna, tako da nismo tudi z ozirom na oblikovanje delov iz azbestocementnega betona, ki naj jih uložimo v prodov beton, navezani na ozke meje, kakor je to slučaj pri uporabi premikalcev, ki se morajo potegniti ven pred povezenjem.
Dobimo torej po načinu predležeče iznajdbe predmete iz grahutovega betona z uloženimi mesti iz azbestovega cementnega betona, pri katerih ste obe betonovi vrsti zvezani popolnoma homogeno v mo-nolitično jednoto, in pri katerih lahko ob-delavamo čisto poljubno betonska mesta iz azbestovega cementa. Lahko le stružimo, režemo, vrtamo in tudi lahko zabi-vamo v iste vijake in žeblje, tako da za-moremo druge konstrucijske dele z njimi gotovo in trpežno zvezati. Pri želežničnih pragovih iz betona uložimo žičasta sita na mestih, kjn pozneje pritrdimo sredstva za pritrjenje tračnic.
Patentni zahtev:
Način za napravo predmetov iz grahutovega betona n. pr. tramov, stebrov, želežničnih pragov z uloženimi mesti iz obdelovanja zmožnega betona, zlasti azbestocementnega betona, s Jem označen, da ste obe vrsti betona, pri istočasnem ulo-ženju v obliko, ločeni ena od druge potom sit ali zanjkastih tkanin, iz pripravnega materijala. Ta sita ostanejo v predmetu. ki naj ga izgotovimo, in odgovarjajo obliki mesta, ki naj ga izpolnimo z obdelovanja zmožnim betonom in imajo tako razdaljo očes da se sicer z gotovostjo ubranimo prestop grahutovih drobcev iz grahutovega betona v obdelovanja zmožen beton med procesom, ko predmet napravljamo, vendar pa je ob jednem zagotovljeno skupno povezenje obeh vrst betona v monotitično jednoto na dotika-liščnih ploskvah.