St.-e; i V Gorici, v torek dne 3 marca 1914 ¦.i0 Uhaja trikrat aa teden, in sicer ? toreV, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne. Stane na leto K 10*— V« » • . • » 2»50 Posamične številke stanejo .8 vin. Iti naroftlla brez doposlane naročnine te te oilraaia. Telefon št, 88. v?»o trn narod, svobodo im napredek!« Dr. K> Lavrit. Urednlfitvo se nahaja v Oosposki ulici 5t. 7 v Gorici v l. nadstr. na deg&O. UpravniStvo se nahaja v Oosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati, loco Gorica. Oglasi In poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1 -krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Deželni zbor. Ra z p r a v a o kolenski p ogofl b i. Seja, se nadaljuje ob četrti uri popoldne. Deželni glavar otvori sejo in otvori generalno debato o zakonskem načrtu. K besedi se oglasi posl. Češčut, ki se izjavi za prehod v podrobno razpravo. Isto predlaga tudi posl. Bugatto. Posl. dr. Pod-gornik predlaga, da se vrne zakonski načrt odseku, ki naj tekom 48 ur doseže skladnost med slovenskim in laškim besedilom, ker brez identitete tekstov je teško dosegljiva sankcija zakonskega "načrta. Glavar odredi nato glasovanje, pri katerem se sprejme Bugattov predlog. Poročevalec posl. Bugatto prebere nato § l zakonskega načrta in predlaga, da se isti sprejme neizpremenjeno. ker se razlikuje zakonski načrt komisij od vladnega le po besedilu ne pa po vsebini. Posl. Rutar predlaga razne spremembe teksta in se naj sedaj glasi § I. zakonskega načrta sledeče: Kot kolonske pogodbe ie smatrati in -določilom tega zakona so podvržene vse kmetijske zakupne pogodbe, v katerih gospodar zemljišča in obdelovalec zemljišča (kolon) dogovorita: 1. splošno ali delno delitev pridelkov kmetskega posestva (kolonije), ki je predmet pogodbe: 2. ali zakupnino v gotovini, ki v celoti ali deloma odgovarja deležem posestva na pridelkih takega posestva: 3. ali tudi druge dajatve v delu ali v naturainth pridelkih, zraven stalne zakupnine v gotovini ali v naturalnih pridelkih, in sicer ako se te pogodbe nanašajo na zemljišča, katerih obseg ni manjši od enega hektarja površine. Določila tega zakona se imajo uporabiti tudi na posebna razmerja med tako-zvanimi »sotani<: in njihovimi gospodarji, kolikor to predvideva zakon sam. Kar se pa tiče stvari v merita ie posl. Rutar za to, da se sprejme 1. in 2. točko. Razmere v slovenskem in laškem delu dežele so pa čisto različne. Slovenski kmeti so se'oprostili kolonstva in plačujejo v denarju. Če tedaj snrejniemo tudi 3. točko, potem postane naš kmet zopet kolon, Česar pa nikakor ne moremo dopu- K predavanju o rastlinstvu našili Alo. Odgovor na kritiko v »Naših zapiskih«. O tem predavanja poroča dr. H. Turna v decembrovi številki lista »Naši zapiski*. To poročilo mi daje povod, da rcosrtasitn z le-iem pojasnilom. Ako poročevalec, ki je v botaniki lajik, izjavlja, da je bilo predavanje »lepo in poučno, za vsakogar užitek«, tedaj rni nudi taka sodba zadoščenje, da je — vsaj po mnenju g. poročevalca — predavanje vobče ustreglo zahtevam, ki jih stavimo do poljudnega predavanja. O. poročevalec pa svoje sodbe ne podaje brez pridržka, pravi namreč: »Očitno zgrešeno pa je bilo, da je predavatelj razlagaje, kako se rastlinski zarod otme košnji, omenjal ko-reniko. Ta ni priprava rastlin, da se ohrani pred košnjo, korenike so bile razvite že davno prej, ko človek železa še ni poznal. Korenike je rastlina razvila v boju s prirodo in ne s človekom: proti mrazu, proti vročini peščeni ali blatni podlagi. S človeško koso pa primena (slcl) korenik nima ničesar opraviti. Tako stiti. Sicer je pa tudi zadoščeno razmeram v laškem delu dežele, če se sprejme njegov predlog. Kar se pa tiče zadnjega odstavka, nima proti temu ničesar. Posl. Fon polemizira s posl. Rutar-jent radi njegovih nasvetovanih jezikovnih poprav v zakonskem načrtu, ki se mu ne zde povsem srečne. Posl. Rutar omenja, da se mu čudno ;'di, da se nekateri iako boje, da bi prišel kdo iz kolonskega oklepa, ko se tako brani tretji odstavek § i., ki bo povzročil nove kolone. Dr. P e 11 a r i u. Paragraf prvi je t den najvažnejših in zato zasluži, da se ga ratančnejše in obširnejše obravnava in zato je potrebno, da se obravnava posebej. Govornik omenja par takih pogodb. N*«jprej ve naj določijo splošne norme in rotem še le posamezne točke. ¦Dr, Franko. V prvem paragrafu so razne nejasnosti in se nikakor ne more subsumiratf v ta paragraf vse kolonske pogodbe. So pa tudi slučaji ,ki spadajo po zakonskem načrtu v kolonske pogodbe, v resnici na nimajo s kolonstvom nobeno zveze. Posl. Kovač je omenil dopoldne pogodbo občine Ajdovščina z erar jem, «po kateri bi postal erar kolon občino, kaf'se pa z dejanskim startom nikakor ne ujema. Tu obstoje nejasnosti in zato je potrebno, da se natančno določi kdo ie in kdo nI Kolon. Glavar. Ne delamo dovršenega zakona, alt potem ko imamo že izkuš-tiie se more potom novel k zakonu pripravit' napake in odpraviti nejasnost. Posl. dr. Češčut omenja laški državni zakon, v katerem se naltala precizna definicija za vsako pogodbo ki se gla-Ki: Tisti, ki obdeluje polje po pogodbi, da deli pridelke z lastnikom, se imenuje kofon. Dr. Franko: Je tudi mnenja, da je sreba natančno določiti pitjem kolomtta. Posl. KovaČ. Dopoldne ie omenil po-eotlbo občine Ajdovščine / erarjem. k temu dostavlja še. da je po pogodbi zavezan erar. tla tudi njivo obdeluje. Po predloženem zakonskem načrtu je torej erar pravi kolon občine. Pa še druge pogodbe so. ki t»Mvariaio kolonat. da*t v resnici tak ne obstoji. Pri itišnonajemninskili pogod- je (vstalo odprto vprašanje, kako si poletne rastline vendarle ohranijo zarod, ako jih kosa redno vsako leto poseče. Ako rastline, preostale iz glacijalne dobe pomladanske in visokih Alp, pod odejo nabirajo moči in sokove za cvet in plod ko jih imajo pripravljene, pa naglo in bujno razcveto in zaplodc, nasprotno, poletne rastline v različnih dobah in dalje cveto in dozore pred in med košnjo irt po košnji, tako da semena zadoščajo za enak in obilen zarod. Dovoljeno mi bodi, da na tem mestu pojasnim stvar, ki jo proglaša dr. T. za moj »očiten pogrešek«. Snov mojega predavanja je bilo ono rastlinstvo, ki domuje v spodnjem oddelku našega alpskega gorovja, torej rastlinstvo, ki tvori gozdove in gorske trate. Ker je rastlinstvo gorskih trat zelo mno-goliko in ker je na prezanimiv način prilagojeno življenskim pogojem svojega bivališča, sem mu posvetil večjo polovico svojega predavanja. Znanstvena botanika je razkrila v zadnjih letih mnogo skrivnosti rastlinskega življenja, in odprl se je s temi razodetji nov list v knjigi prirode, S temi čudovitimi, novimi, pa tudi ne-veščaku lahko umljivimi izsledki moder- bah se zgodi cesto, da mora najemnik prevzeti tudi vrt. Če je pa ta vrt večji od 1 hektarja, potem je postal najemnik stanovanja ali hiše obenem lastnikov kolon. Iz tega se vidi, da je zakonski načrt nejasen in netočen. Posl. Rutar pravi, da od vladne predloge ni ostalo ničesar drugega ko naslov, Čeprav je bila boljša od predložene, saj se je delala štiri leta. Če se izpusti 3. točki, potem, bi bil paragraf prvi vsaj v bistvu podoben vladnemu, zato predlaga še enkrat, da se izpusti 3. točka. Posl. P j n a v Č i č naglasa potrebo, da i ostane zakonski načrt jasnejši in pre-ciznejši. S 3. točko prvega paragrafa se na široko odpro duri najrazličnejšim interpretacijam, kar je pa treba preprečiti, zato je za predlog dr. Češčutija. Dr. Franko predlaga, da se sprejme vladni zakonski načrt mesto odsekovega. Posl. Rutar. Ker obsega prva in druga točka isto ko paragraf !. vladnega načrta zato umakne svoj predlog in se pridruži predlogu dr. Frankota. V slučaju pa. da padeta oba predloga se pridruži predlogu dr. Češčutija, ki je obema najbližji. Dr. Podgornlk. Že dopoldne je omenil, zakai mora biti skeptičen proti temu zakonu. Z ozirom na dobro stvar, bi hotel ?atafiti svojo skepso. Ali nikakor pa ne gre. da se mešajo pojmi. Če najame kdo sadni vrt in se zaveže, da prinese gospodariti nekaj prvih češenj, ta postane po pačrtu kolon, dasiravno to nikakor ni. Pa ?i- drmre nepravilnosti obsega zakonski načrt. V nrvem paragrafu se pravi, da je kolon tisti, ki ima v naiemu zemljišče, ki obsega nad 1 hektar. Paragraf drugi pa pravi, da mora gospodar jamčiti kolonu toliko pridelkov, da more preživeti sebe in •¦voh) družino. Čisto gotovo pa je, da so i rati, kier ne more pridelati na enem hek-tariu nihče toliko, da bi zadostovalo za tv«o družino. Zato se naj vpraša v tem •mihlu navzočega veščaka dr. Portellija. Dr. Portelli pravi, da ne more v tem oziru nič določnega reči. Pridelek je odvl<-pn od zemlje. Če je zemlja slaba potrto se seveda ne pridela toliko, kolikor se rabi za preživljanje cele rodbine. r:ega znanstva sem hotel seznaniti zbrano ! onhišalstvo. Čudno, da bi bil podal lepo snov tako nezrelo.' da bi mi inteligenten lajik smel očitati bistven in elementaren pogrešek. In odvetnik dr. Turna mi ga očita kar brez i!i»udnostnib ovinkov, ki so vendar običajni med ljudmi, ki so dobre volje. Prav tista samozavestna, odločna, naravnost odklanjajoča oblika mi je povod, da smatram za primemo, stvar pojasniti in za-braniti nesporazumljenja. V predavanju sem poudarjal, da se nahajajo gorske senožeti na prostorih, ki jih je človek odvzel gozdu. Posekal je f?o/d. kier je hotel imeti re^žet, ali pa pobral, pr.kazal sem poseko *• ^cioot. sliki in nrsravii: »poseka v gozdu je kakor izne-nadoma izpraznjeno lepo in prostorno stanovanje v mestu — brž ga zasežejo novi stanovalci.«' Rastline, ki se priselijo na poseko, in jo izoremenijo v senožet, so snvcbt nonret bivale po drugih prostorih: ob robu gozda, ob notokih, ki teko skozi gozd itd. Na senožeti pa kosa neusmiljeno poteza v potek življenja priseljenih rastlin. Človek bi mrslil. da mora redna koš--nia enkrat, dvakrat ali celo trikrat na leto travnike sploh ugonobiti, ker rastli-' Dr. P e 11 a r i n predlaga, da se razširi reforma. Dr. Č e š č u t je proti vladnemu predlogu in pravi, da pomeni isti moralno in materielno škodo kolona. Posl. dr. Gregorin predlaga, da se naj spremeni 3. odstavek § l ki se glasi, katerih obseg ni manjši od enega hektarja površine, mesto tega pa se naj vpostavi drugi del prvega ostavka § 2. Glavar zaključi debato, ki je bila živahna in obsežna, kar pa ni čudno, ker so vse definicije teške. Poročevalec B u ga 11 o predlaga, da se zavržejo vsi izpreminjevalni predlogi in da se sprejme paragraf prvi, kakor ga je sestavil odsek. Dr. Franko in dr. Č e š č u t umakneta svoje predloge. Pri glasovanju padejo vsi izoreminje-valni predlogi in je torej sprejet Bugattov predlog. Nato prekine glavar sejo ob Vs sedmih zvečer za četrt ure. , Ob pol osmMi otvori deželni glavar zopet sejo. Na vprašanje dr. Podgornika konstatira glavar, da se je slovenski tekst sprejel, kakor ga je predlatral posl. Rutar. Nato prebere poročevalec § 2'zakonskega načrta. Posl. Kovač predlaga, da se dostavi v drugem odstavku, besedi za časa, ker po zakonu, traja kolonska pogodba 9.let. kolon pa more skleniti pogodbo tudi kot samec, v dobi 9 let pa more dobiti že precej veliko družino in tako nastanejo gospodarju večje obveznosti in nobene koristi, kar ni pravično. Posl. Fon popravi nato slovenski tekst. Posl. Rutar. V paragrafu 2, 1. odstavku se nahaja izraz »glavno vzdrževanje«. Ker je to nejasno rečerio je najbolje, da odpade ta del, ali se pa mora nekaj dostaviti. Stavi v tem smislu predlog. Posl. P i n a v č"! Č zahteva stilistično popravo. Pri glasovanju se sprejme paragraf drugi, kakor ga je predlagal odsek. Poročevalec predlaga nato.sprejem 3. paragrafa. Posl. Rutar. Vladni predlog je imel mesto 9 let, 3 leta, kar je dosti bolj umestno. Predolga doba je gospodarju v škodo, nam ne pusti, da bi izgodile seme. Na senožeti se morejo zdržati le tiste rastline, ki se znajo ogniti škodljivim učinkom kose tako ali take. Nekatere rastline so enoletne, take vzklijejo spomladi iz semena, potem cveto in izdelajo v poletju plodove s semeni."Jeseni taka rastlina pogine, sejne pa prezimi in prihodnje leto vzklije iz njega nov rod. S semenom se rastlina ubrani zime. kose pa vobče ne. Take-enoletne rastline se na senožeti vobče*) ne morpio vzdržati. Kr«a namreč zapoje na senožeti prav takrat, ko je večina rastlin na njej v cvetju. Kosa poseče cvetje in uniči obenem seme, ki ie v cvetju zasnovano. Na senožeti vzdržati se preko zime,od leta na loto navzlic ko*i. se posreči vobče Ie tistim rastlinam, ki se od-reko semenu, in se znajo rešiti preko zime z drugimi napravami — seveda s .takimi, ki jih kosa ne doseže. Taka naprava je zlasti k o r en i k a. to je skromno, skrčeno deblo, ki ga rastlina pridrži ppd zemljo. Druga taka rešilna sredstva soTgornoli in čebulice. Ta rešilna sredstva so imele *) Tzjeme tvorijo na primer zajedalke. Na take podrobnosti .se pa predavanje ni moglo ozirati. .še-bolj pa kolonu, ker nikdar ni dobro Vezati ljudi na prevelike dobe. Zato predlaga, da se določi mesto 9 let, 3 leta. Posl. F o n se toplo zavzema za dobo, kot,'jo priporoča odsek. Ravtfo nato točko, da polagajo koloni največje važnost; ker; Če poteče-preje doba, ne pride kolon do tega, da bi užival delo svojih rok. Da bi mogla doba .9 let škodovati gospodarju ali kolonu ne verjame, ker v § 15 in 16; so določb«; ki'varujejo interese obeh. .-.,. :Pošl. Furlani stavi . posredovalni predlog, da .se določi za kolonsko dobo, mesto predlaganih 9 in 3 let, doba. šestih let. Koloni so sicer za 9 let, a,na drugi strani pa nasprotuiejo gospodarji tudi , tako silno, da more edino posredovalni predlog pomiriti obe.strani. ' Dr.,, P e 11 a r i n je za Furlanijev predlog. Omenja kolonski svet, ki ga je že sklenil deželni zbor in ki bi glede časovne^ Bt^tola lralonske. pogodbe zelo dobro , vršil svojo nalogo. . :..;.. • ,', ¦ jflrf."glasovanju je predlog.'posl. Furman i j a s p r e j e t. Za glasu Jejo" laSkij liberalci in slov. samostojna-stranka, proti pa laški in slovenski klerikalci. ; Nato predlaga poročevalec, posl. Bu-gatto", da še sprejme § 4. Posl. dr. Podgornik. Paragraf 4 pravi, da se morajo pogodbe sklepati pismeno. V interesu stranke pa je, da smejo zahtevati pismeno, da pa tudi ustna pogodba velja. Če ostane beseda sklepati, potem bi bile vse ustne obljube neveljavne, kar bi bilo velikokrat v občutno škodo kolona. Zato predlaga, da še reče .v zakonu mesto, pogodba se mora pismeno sklepati, pogodba se mora pismeno sestaviti. — predlog dr. Podgornika se sprej-, me soglasno. —- Paragrafi 5, 6, 7, 8. se sprejmejo, potem ko se popravi slovenski tekst, neizpremenjeno. Na predlog dr. Čefčutiia še izpusti § 9, ker da je obsežen že v drugem paragraf u._Enako se izpusti tudi še pri paragrafu 1 9 in 15 zadnji odstavek. Pozno vnoč so odglasovali poslanci zadmja določila, nakar je bil cel zakonski " načrt o ko To n s k t pogodbi sprejet. Zadnji je govoril uosl. B u g a 11 o ! kot noročevalec. Dejal je: V tem zgodo-• vinskem trenutku mora. čestitati zbornici; daje to socialno in pravično "delo izvršila. ( .Čestitati pa, mora tudi deželnemu glavar-. ju. kije. smatra! kolonsko vprašanje za cilj svoieea delovanja .Govori morebiti malo preslovesno, oa ne more drugače, ker od Drve mladosti pa do danes je .sanjal o rešitvi kolonskega vprašanja. : Po teh visokodonečih besedah je povzel besedo deželni glavar, Zahvalil se je vsem poslancem, da so s tako vnetno sodelovali pri debati. Upa. da je storila s. tem zakonom dežela veliko delo v svoji zakonodajni oblasti. Izvršili, smo veliko .delo, za katero ne iščemo priznanja, temveč zadoščenje izvršene dolžnosti. Zahvaljuje se vladi in njenemu zastopniku, hvala pa tudi posL.Bufirattu,.kT se je z vso vnemo lotil kolonskega vprašanja in rešil težavni problem.. Ob pol polnoči je zaključil glavar sejo. Občinske volitve v Gorici. : Občinske volitve so kakor; znano razpisane in v smislu § 37., Statuta za mesto. Gorica so imeniki voKlce.v razpoloženi na tukajšnjem c. kr. okr. glavarstvu do U.marcija 1914. vsaki dan od 9—12. ure dopoldne in od 3—6. urepo-poludne (ob nedeljah od 9—12. ure dopoldne). — Morebitne rekhvnaeije je vlagati na c. kr. okrajnem glavarstvu i (II. nadstropje soba št. 1) v neprestonni d^bi osmih dni in sicer od 4. do uštetega? JI. marcija 1914. Imenik volilcev pa Je na razpolago za vpogled tud! v pisarni Narodnega odbora v ulici sv. Ivana št. 7., vsak dan v delavnikih od 4r-6. popoldne, ob.nedeljah od 10—12. dopoldne. Narodni odbor daje tudi vsa pojasnila glede reklajnacii, »ni. j . Volileil Storita svojo narodno-dolžnost v polni meri!, ',j v .,, JJ',','. I Čas reklamacij »•¦•• ; je torej od jutri dalje do vštetega" 11. marca. Kdor se še ni prepričal, ali jeupi-sari ali ne v volilni imenik, naj stori to nemudoma, in ako Tii upisan pa ima volilno pravico, naj nemudoma reklamira! ; Zanimanje za volitve. «;..-. Zanimanje za volitve je veliko-v,ipov-sodi, v mestu in na deželi. Na deželi se pogovarjajo o tem, kako se bodo • držali njihovi znanci, njihovi sorodniki, bratje v Gorici, kako bodo volili. Želja vseli se strinja v tem, da morajo voliti slovenske kandidate. V mestu se živahno razpravlja o letošnjih volitvah, ki niso le dopolnilne, marveč se voli ves občinski zastop. Vsak pogovor pravih rodoljubov povsod skončuje z vsklikom: Vsi slovenski volllci moramo na volišče! Laške priprave za volitve so velike. »Corriere« roti vse laške volilce. naj se prepričajo, če so upisani v votlimi imenik ali ne in naj pridno reklamirajo. Lahi se pogovarjajo o.... n e y a r-nosti! Zato ni dvoma, da pojdejo, .volit vsi. Kal stori laška ljudska stranka?' Ali poide mari volit za kamoro. Proti kateri !e bila že tako enersričen boj?!''—i Edino pametno bi bilo. da bi strnili skunaj vsi oni meščani, ki želijo korenitih na tako potrebnih prememb na magistratu v Gorici! »Narodni odbor« pridno deluie. P r o s i m o pa vse Slovence v Gorici, da mu gredo na roke, da pomaga io, kjer morejo in kolikor morejo, da dramijo naše volilce in jih vsnodbujajo, da se nobrifiraio naiorvo za upis. če niso upisani in da pojdeio potem volit vsi knt en mož one kandidate, katere proglasi Narodni odbor! Disciplina m narodna zavest — potem bo naš nastop časten! Slovenske volilce na Ajševici, v Rožni dolini, v Stajigori opozarjamo že danes, naj nikar nič ne verjamejo »brakom«, katere bo pošiljal magistrat med nje radi volitev. Zalovite te brake, ki bodo plačani od magistrata, da bodo Vas mamili s praznimi obljubami! L.uč obetajo, vodo, ceste, vse, kar kdo hoče, potem po volitvah pa magistrat ne stori ničesar. Slovenski kmetje v teh krajih trpijo v vsakem oziru, davke plačujejo pa kakor meščani in nekateri še več, ker imajo opraviti še s sosednjo občino izven mesta! O teh škandaloznih razmerah bomo še obširneje, govorili! Slovenski kmetje v goriškem mestu, Vaša dolžnost je Iti na volišče za kandidate, katere proglasi naš slovenski Narodni odbor sporazumno z volile! t Politični pregled Poslanska zbornica bo najbrže razpu-ščena, ker se je poizkus češko-nemškega zbližanja popolnoma razbil. Čehi obljubljajo še ostrejšo obstrukcijo v državnem zboru in tako morejo biti v. kratkem nove vpjiive. .„ ...,., .,/..,,..„, ,.,,„„; ; .., Albanija. — Princ Wied je končal svoje vladarske obiske in se pelje v Albanijo. Jutri v sredo se pelje okoli 8 ure zjutraj skozi Gorico v Trst, kjer ga čaka avstrijska jahta »Taurus«, da ga popelje v Drač. Essad paša se je tudi že pripeljal v Trst in se odpelje jutri v Drač. Upor v južni Albaniji. Princ Wied se pripravlja za nastop vlade, v južni Albaniji pa čaka 14.000 vstašev, da napade njega in njegove deputacije. Albanija je v resnici ujedirtjena. Darovi. Iz Kobarida. — Za Ciril-Metodovo družbo se je nabralo pri svatbi Josipa Gruntarja v Kobaridu 14 K. Denar Je bi! poslan družbi v Ljubljano. Iz Kobarida. — Naš rojak in znani rodoljub gospod Ignac Gruntar, notar v Ribnici, je zopet podaril občinski knjižnici, v Kobaridu 100 K za nakup novih knjig. Za ta dar se našemu vrlemu rojaku najprisrčneje zahvaljuje občinska knjižnica. /• rastline*že na svojem prejšnjem bivališču, predno so se priselile na senožet. Služila ¦ so jim poprej za obrambo zoper zimo, zo-^ per sušo itd..;Na senožetr pa so jim ista ; ¦. sredstva obenem v prid nasproti kosi, '>''»s-.'kew*«G nameščena;-pod aemljOv....kJerjjih 'fJ>'kofci iik tfoseže/ *V predavanju šerfi f>o-*' udaril nadalje izrecno: *na senožetrh so .se ntdglfe ti stalno naseliti le take rastline, "ki so! offdfenjim življenjskim pogojeni (vštevši*košnjo) prikladno urejene; vsakršne druge" neprikladno urejene pri-seljenke pa se niso mogle vzdržati, v borbi za obstanek so podlegle in izginile.« - Za zgled rastline s koreniko sem pokazal v skioptiški sliki travniško Veter-nico (Anemone neihorosa). Ta ne rabi *v/oje korenike za io, da se ubrani kosi, /•nego ima jo. da z njo prezimuje. Cvete namreč.v zgodnji, pomladi, in kosa sploh : ne rosega v njeno življenje. Tako je bila stvar o Koreniki v predavanju jasno in nedvojljivo razložena z besedo in podobo, Ako'bi Uil jaz izbralza zgled o'korenikt kakšno rastlino, ki ji kosa poseče cvetje — no, potem bi bil morda kakšen nepazljiv poslušalec prišel na tnisel, ki mi Jo podtika dr. Turna, Češ da sem govoril, da Domače vesti. Za ravnatelja na tukajšnji nemški realni gimnaziji je imenovan dr. Gustav Hemetsberger, sedaj profesor na Dunaju v trinajstem okraju. Za ravnatelja na tukajšnji italijanski realni gimnaziji je imenovan Anton Ca I -din i, sedaj ravnatelj na italijanskem moškem učiteljšču v Gradišču ob Soči, Za okrajnega sodnika v Komnu je imenovan dr. Andrej Novak, sedaj sodnik v Buzetu. Premeščenje. — Iz Gorice na Volo-sko je premeščen davčni praktikant g. R. Sedevčič. Deželni zbor. — Danes je imela biti seja deželnega zbora. Včeraj so zborovali odseki. Ali seje danes ne bo, napovedana pa je za jutri popoldne. Ta bo zadnja seja. / P. n. dopisnike, ki so nam dopisovali* lansko leto, lepo zahvaljujemo za njihov trud in prosimo ob jednfeth, da nam ostanejo zvesti sotrudniki tudi na dalje! Prosimo pa tudi druge naše somišljenike, da bi nam pridno dopisovali. Iz vsakega kraja v deželi naj se oglasijo dopisniki za »Sočo« ali »Primorca«! Krajevne vesti so neprecenljive vrednosti za razširjenje listov! »Soča« izhaja sedaj zopet' trikrat na teden. Najboljše bi bilo, da ostane pri trikratni izdaji, ali to je odvisno od zadostnega števila naročnikov in sotrudnikov. Domačih potreb, o katerih treba razpravljati, je vedno toliko, da še trikratno izdajanje komaj zadostuje. Naši pristaši naj to upoštevajo in pridno naročajo list. Bo le v korist goriških Slovencev! '— Z raznih strani dežele sino čult v" Čašir tiskarskega mezdnega gibanja,''kako se pogrešata naša dva domaSa1 lista— no, sedaj sta zopet tu in čas je, da se kaj stori za razširjenje pasih, listov med ljiidstvoni! u> *• Roditetiski^vefier priredi :goriška podružnica društva slovenskih profesorjev v Gorici v soboto dne 7. marca 1914 ob 6'A uri zvečer v Sobi prvega tečaja na c. kr. ženskem učiteljišču v prvem nadstr. Predaval bo g. prof. dr. Kari Ozvald »o otrokovi inteligentnosti in socijalnem položaju starišev«. Predavanju sledi razgovor o predmetu. Bratje sv. Bernarda. — Ob povoljni udeležbi se je ponovila ta igra v nedeljo, 1. marca. Vsled pomanjkanja prostora prinesemo obširnejše poročilo prihodnjič. Občinski lovi v goriškem političnem okraju. — Meseca marca t. 1, oddado se potom javne dražbe na c. kr. okrajnem glavarstvu v Gorici ti-le občinski lovi goriškega političnega okraja in sicer za zakupno dobo 8 let, začenši od 1. maia 1914, Dan dražbe bo 23. t. in. ob 9 dopoldne: Lovišče: Orehovlje, obseg lovišča: 152 ha, vzklicna cena: 100 K: Lovišče: Opatieseio. obseg lovišča 1194 ha, vzklicna cena: 300 K; Lovišče: Vrh Sv. Mihaela, obseg lovišča: 474 ha, vzklicna cena 117 K: Lovišče: Nova vas. obseg lovišča: 522 ha, vzklicna cena: 241 K; Lovišče : Dol. obseg lovišča: 532 ha, vzklicna cena: 160 K: Lovišče: Podlaka (Bate), obseg lovišča: 7^50 ha. vzklicna cena 35 K. Vsak nonudbenik ima izročiti pred dražbo fnred v tem-le izkazu navedeno uro) 20% vzklicne cene družbenemu voditelju na Ime janiščine, katera se po končani dražbi povrne pomidbenikom razven zakupnika. ObčinsM lovi v goriškem noHtičnem okraiu. — Meseca marca t. 1. oddado se nototn javne dražbe na c. kr. okrajnem cJnvarstvn v Gorici ti-le občinskf lovi goriškega političnega okrnia in sicer za zakupno dobo 8 let. začenši od L maia 1914. Dan dražbe bo dne 26. t. m. ob 9. uri dopoldne. Lovišče: Ozelian. obseg lovišča: 351 bn. vrklicna cem: 417 K: Lovišče: Št. Mihel, ob«e? lovišča: 521 ha. vzklicna eenn 400 K: Lovišče Vrtojba Gor. obseg lovila: 415 hn. v/klicna cena: 250 K: I ovišče: Vrtojba Dol., obseg lovišča: 415 ha, vzklicna cena 180 K: Lovišče: Ba- si je rastlina pribavila koreniko V boju zor per koso. Misel, da bi si. bile rastline pribavile koreniko v kratki dobi, odkar..Človek po-seza v njih življenje s^ koso, se mone poroditi pač le v glavi Iajika. G. kritik si seveda ni v svpcfi UaUšen naiven In elementaren pogreŠekmi fe podtaknil. Morebiti se bo v bodočnosti ogibal izrekati strokovno mnenje v stvareh kajkšne znanstvene stroke, če s svojim mnenjem le pokaže, da v njej ni doma. Isto je pokazal tudi s ssvojim riadalj-nim izrekom o pomladanskih rastlinah (kf je zgoraj naveden). Ne ujema se namreč z dejstvi njegova najivna trditev, da1 ^spomladanske rastline pod odejo (sic) nabirajo moči in sokove za cvet in plod,fko jih imajo pripravljene, pa naglo in bujno raz-cveto in zaplode.« Istina je marveč ta (navajam besede predavanja): »tiste rastline, ki nakitijo trato že ob prvem dihu no-mladi, ko je komaj sneg skopnel, so izgo-tovile cvetje že v prejšnjem pole t j u. in prezimile so z njim (s pomočjo korenike itd.) pod zemljo. Zatorej utegnejo slediti že prvemu pozivu »omenili žarkov in nas razvesele s prvim cvetjem.« Z g. kritikom soglašam in ga potrju-inrn |r v njegovi dornrrvi. d« sem »^pnda namenoma prr pomladanskih cvetlicah opustil omeniti teorijo preostanka rastlin iz glacijalne dobe.« Ako pa g. kritik, odvetnik dr. T. meni,,da sem si »-gotovo pri-držal to pojasnilo za drugo predavanje«:, ga moram, žal. prositi, da nai takega pojasnila n e oričakuje. G. kritik fe namreč s svoio domnevo v zmoti. G. kritik je bržkone kedai čital o izvoru visokogorske (nrave alpske) flore in o njenem stiku z fflacijalno dobo: -sedaj na te visokogorsko floro — zamenit s pomladansko floro erorskih trat! Ker ie no mojem predavanju po mnemn cr. kritika »ostalo odnrto vnraša-nie. kako si noletne rastline vendarle obranilo zarod, ako iib kosa vsako leto noseče« — zatorej g. kritik sam reši to vnrašattfe, in sicer z besedami: »noletne rastlir--' v različnih dobah in dalie (sic!) rvpfo fn dozore pred in med košnlo in po košnii. tako da semena zadoščajo za enak in obilen zarod. < Težko le ohraniti resnost snričo te »rešitve«! Zdrav Člo-v^ki razum vidi v navedenem stavku dr. Turne le golo konstataciio dejstva, ki naj s e r a z 1 o ž i, vidi le postavljeli problem, nič pa o rešitvi problema. Da si travniške rastline po košnji zopet opomorejo (navzlic hudim ranam.in izgubam) in da — vsaj rnnoge —- nekai časa po košnji zonet cveto, to vidimo. Toda drugi cvet jim utegne vzeti -druga košnja, in tretjetra tretja — predno je dozorelo semenie, ki bi rastlino rešilo preko zime! Sicer pn, kako ie rastlinam možno, da sploh poževo cvetoče veie na mestu nokošenih — prav to le tudi vprašnnie. Odreži mlada drevesa v drevesnici, ali trte v vinogradu, a'i cve^j grah na vrtu tik nad zemljo in — čakaj da drevesca, trte in grah vzrasteio na novo! Čakal boš, na ne pričakal! Na travniku ie to drucrače — tam rastline pn košnii zonet noženo, zato ker imaio no-sebno naoravo. ki iih za to usnosabba, nammn korpniko. Ne zamerim c. kritiku, dn nima vnog-Jeda v življenjski ustroj cvetne rastline. Poudariti pa smem, dn liiid!'5 ve «;mnti""0 7* nraviltto. J*e s<^ kf,o n: 5p Ttifini nn. ?'* c» v nlei cp'o prisvaia St^o-kovnla?ko od!oČevni?e. Ferd. Seidl. kovica, obseg lovjšča.383 ha: vzklicna cena 200 K j. Loyi8fie: ,'Rihemberg, obseg lovišča 1713 ha/ vzklicna cena 220 K; lovišče: Brje, obseg lovišča 838 ha, \zklicna.ecna 200 K. Vsak ponudbenik ima izročiti pred dražbo (pred v tem-le izkazu, navedeno uro) 20% vzklicne cene družbenemu .voditelju na ime jamščine, katera se po končani dražbi povrne po-nudbenikoni-«a^'.en^zwbjpjti(ka, lV * -. - Porotno zasedanje v doffl^tfričrie 31. t. m. Za predsednike so določeni: dvorni svetnik H. Cazafura in višjesodna svetnika M. Rutar in grof Coronini. — Izžreban je porotnikov bo 13. ,t. rn,. ^ Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici bo imelo dne 22. \ m. ob 10. uri predp. v društvenih prostorih svoj redni letni občni zbor. Ponarejeni petkronski denar. — Po Trstu je bilo zadnje dni razpečanih mnogo ponarejenih petkron. Denar je ponarejen precej dobro, le zveni malo drugače in tako težak,n^kat pravi uenar. Pozor! , Občni zbor'podružnice.ij.ruštva jugo-slov. železniških uradnikov se je vršil že pretekli mesec. ,Qbčni zbor podružnice v Gorici Jugoslovanskih železničarjev pa se je vršil v nedeljo, »pri jelenu« ob mno-gobrojni udeležbi. Poročali bomo o obeh občnih zborih obširneje tekom tedna. Danes moramo omeniti, da se je,na obeh občnih zborih z zahvalo pmenilo Slovensko po I it ič no društvo v Gorici, ki se živo zanima za gibanje železničarjev in zastopa njjhove '<-koristi, Id so tudi koristi slov. naroda. V nedeljo se je izrekla tudi zahvala g. dr. Pod-, g o r n i k u za, krepko interpelacijo glede razmer na državnem kolodvoru v Gorici. Opozarjamo na današnji podlistek g. prof. Seidla. Kt> je priredila letos »Narodna Prosveta« celo vrsto dobro uspelih predavanj, se je oglasil kot kritik tudi dr. Turna in precej ostro kritikoval predavatelje. Kako znanstveno podlago pa so imele te kritike in kako so bile opravičene, kaže posebno lepo odgovor prof. Seidla. Društvo Jugoslovanskih železniških uradnikov naznanja, da izide prva letošnja številka »Časopisa« še le 7. marca. !f''' Vojaški pretepi. — Malokatera nedelja mine, da bi ne bilo kakega pretepanja z vojaki v Gorici. V nedeljo zvečer je bil zopet dirindaj v Črnovičevi gostilni v Pokopališčni ulici. Dve »bereitsehaft« sta morali priti. Potem so odgnali par vojakov fn enega »civilista«. — 01 e d e" v o j a -kov bi bilo umestno, da pustijo ob ti e d e t j a h," k o gredo ven, bajonete in sablje doma. Bo pol manj pretepov hi nesreč! Prepir v gostilni Crnovec (alla nuova Stazione) je nastal radi žene krojača frevižana. ki }e stregla gostom. Neki vo-' lak jo je hotel poljubiti, ali mož tega ni pripustil. Nastalo je prerekanje in krik in vik in morala je priti patrulja na pomoč. Vojak je ženo Trevisanovo potem še brcnil z nogo. Tudi v neki gostilni na Kornu *o uganjali vojaki sitnosti in lovili ženske. — Proti vojakom je med občinstvom velik odpor. Prizadet je 47. pešpolk. V kavarni »Corso« v Gorici se vršilo vojaški koncerti. Za nedeljo le bil naznanjen tak koncert po lepakih po mest« - ali samo laško in nemško! Polovica gostov v tej kavarni je slovenska. Ali te Slovence popolnoma prezira italijanski ka-vamarh • .... - ;.. ,. .¦¦¦. ' . . ¦ s . »Central Bto.* — Vodstvo omenjenega kino-gledaiišča je preskrbelo za prihodnje dni izvanredno zantmiv Vspored in sicer predvaja 4 a n e s in J u t r i film -Intrige in ljubezen«, v Četrtek dne 5. pride na vrsto film »Obsojen«. To delo se je predvajalo na dunajskih kino-glediščih 7 največjim vspehom, na katero se opozarja tudi goriško občinstvo. V kratkem se bode nudila prilika videti slavnega skladatelja Straussa, kakor tudi svetovno znanega operetnega komika Gi-rardi. ki nastopi v 64 svojih najboljših vlogah. Omenjena dva filma sta vzbujala na Dunaju zanimanje, kakor le redko kateri drugi. Nevaren regnicolo. — V Devinu je prišel v gostilno blizu kolodvora zjutraj sumljiv človek. Žandarmerija je bila obveščena. Prišel je orožnik Paladin in hotel onega sumljivega človeka aretirati. Ta Človek je H. Barufaldo iz Mantove, nevaren ulomilec. Iztrgal je orožniku bajonet in ga ranil na očesu. Potem je zbežal. Sledili so mu, aH dobili ga še niso. Aretacije. — V »Bošketu« so aretirali neko Katarino Komiž iz Steverjana doma, kerse potepa okoli in je vrhu tega še raz-žahTa redarjaT^^rTrez sfetlstev je hodil po tidriei neki 30 letni Ivan Velkovec, ki pravi, da- je doma z Dunaja. Prijela ga je policija. ' - , Zgubljeno — najdeno. —'¦ Na Miro-dvrNd i\Vo src je našel zastavni listek št. 0410 na koiem je napisan zlat prstan z dragimi kamni. Kdor ga je zgubil, naj se zglasi v našem upravnišfvii. Listnica uredništva. O. A. L. v G. — Kar nam poročate o gostilničarjih po deželi, je, žal, bridka resnica. Našo stranko zmerjajo z »gostilničarsko stranko«, če" pa v našem upravništvu, pogledamo v knjigo naročnikov, vidimo, kako malo naročnikov za > Sočo« in »Primorca« je med njimi 1 Skoro vsi pa imajo »Novi Cas«! —-Naši somišljeniki po deželi naj zahtevajo po v s e h gostilnah »Sočo« in »Primorca« ! Domača politika. Njemu ni nič mar — namreč poslancu Fonu — odkod se vzame denar za. kako pokritje. On pravi samo: tako in tako ne sme biti, drugače p? dobite denar, kjer hočete! Kratko pa »kroftno«! Ko«se je govorilo v deželnem zboru o ureditvi učiteljskih plač, se je oglasil k besedi tudi Ton, povclarjiije, da iz državnih preodka-zov deželam iz malega finančnega načrta ni nič določenega za učiteljske plače, če pa jim hočejo kaj dati, naj vzamejo, kjer hočejo, samo ne kakega novega davka kmečkemu ljudstvu; kje vzeti denar, to ni njemu nič mar... Zbo r n i ca se je s m e j a l a izbornemu novostru-j a r s k e m u poslane u. Fon je cinik; njega ne briga dandanašnji nič drugo nego zgaganje in begauje ljudstva. — Poro-, če valeč Dominko je dosti jasno zastopal ''tališče, da se ne sme obremeniti okrajnih šolskih zalogov, ker" ne prenesejo nobene' obremenitve več; torej je proti obremenjen ju krneta. Zatrt ni treba Fonu še posebej kmeta ščititi. Pa —-so posebni nameni!! Fon pa bi tudi lahko v t del, da Če se ustanovi deželni šolski zalog, se raz-b r e m e n i j o davkoplačevalci izdatno gledd prispevanja za šolstvo. Torej ne more biti govora o nalaganju novih davkov, marveč o z m a n j š a n j u davkov! Ali kaj to Fona briga. On dere naprej po noti % v boju za ljudske pravice«, »v boju za kmečko ljudstvo«.,. Kam pride, utegnemo videti že letos! Povišanje davka na vino na Kranjskem znaša pri 1 hI 8 kron. Deželna dokldda na užitnino od vina, mošta in mesa se je zvišala na 145%. — »Slovenec« je na vse oretege hvalil poslance S. L. S. na Goriškem, češ, da se tako krepko borijo proti davku na vino, sedaj pa hvali isti »Slovenec« poslance S. L. S. na Kranjskem, ker so zvišali davek na vino. Vinogradnik goriški je revež, kranjski je tudi revež. Sedaj pa razumi, človek božji, to S. L S., ki se tostran Hublja bore proti davku na vino, češ, da vinogradnika ugonobi vsak nov davek, onstran Hiiblja pa wu nalagajo rov davek na vino in pravijo, da je to sreča za kmeta; zvišanje davkov je po mnenju »Slovenca« — »sijajen finančni načrt«; ki ščiti kmeta! »Ščiti« ga z novimi davki! Taka je pamet v S. L. S. Kolons&J zakon je bil v našem deželnem zboru v soboto sprejet. Umevno, da želimo vsi kolonom boljših časov. Ali v zboljšanje kolonskih razmer je neobhodno potreben točen, precizen zakon. Takega zakona pa ni podal naš deželni zbor. Slovenski klub se je boril za točnost in preciznost, prodrl pa je zakon, o katerem je rekel deželni glavar že naprej, da ni popoln, ampak da ga bo treba izpopolnjevati /. novelami. Teh novel bo najbrže za en nov zakon! Nepopolnost je okolnost, pod katero bo trpel marsikateri kolon! Narodna obramba. %bfewi zhor ženske podružnice Ciril-Metodove družbe v Gorici se bo vršil v soboto, dne 7. marca t.' 1. ob 4. uri popoldne »pri zlatem jelenu«. V slučaju nesklepčnosti se vrši drugi občni zbor 1 uro pozneje. ' C. M. podružnica v Gorici je imela svoj občni zbor dne 31. jan, pri »Jelenu«. Izvolil se je sledeči odbora predsednik g. dn; Dereani E., zdravnik; nam. g. dr. Puc Dinko, odv,; tajnik: g. Turk Ant. učit., nam. g. Žnidarčič, vodja N. šole; blag,: g. Sila, nadučit. v p„ nam. g. Fabčič, poslovodja. Odbor: gg. Cimerman J., prof.; dr. GabršČek Fr. odv.; g. Klun Ant.;. nadz.; g. Kurinčič, trg.; g. Mastnak M., prof.; g. iKerševani, trg.; g. Seidl F..šol. svetnik; «tti«. Šapla A.; odv. K, in g. Testen Lovro, oficijal drž. žel. . ' ; Štanjel. — Tukajšnja C. M. podružnične imela svoj letni občni zbor 8. februarja t. J pri g. Avg. Starcu. Po denarnič-•netti dnevniku je bilo (od 1. sept. 1.1.) dohodkov 303'42 K. troškov ^8'48 K in pb-bitka 54'94 K. Odbor je ta-le: 1. Stare Avgust, predsednik; 2. Lenščak Janko, njegov namestnik; 3. Franja Ličar jeva, bla-gajničarka; 4. Andr. Roje, tajnik; 5. Filip Hočevar, 6. Janko Kerševan, 7. Svagelj Afojzij,t 8. Fabjan Bernarda, 9. Čehovin Ciril. 10. Turk Marica in t L Švagelj Ro-zalja, odborniki-ce; 12. Alojzij Oorup in '.nlS.,, Jožef Hočevar, pregledovalca raču-j nov. Upajmo, da bode nov odbor delal v I prid podružnici tako kakor prešnji. Poro-; štvo za-te nam najbolj daje povsem marljiva blagajuičarka — učiteljica go-. spodična Franja Ličarjeva. ! DOPISI. j Iz-komensMu škrata- !i Komen, 2. marca 1914. (Smrtna kosa.) Danes v jutro umrla je sirom znana in spoštovana Lucija Sv a r a rojena Ma-karovič v 77. letu svoje starosti. Po dolgi bolezni rešila jo je smrt trpljenja. Menda je hi na celem Krasu žene, ki bi bila tako znana fn spoštovana, kakor je bila pokoj-nica. Plemenito je bilo njeno delovanje, plemenito bilo je njeno sedaj mirno srce. Ona ni poznala sovraštva a poznala " je svetopisemski izrek: »naj levica ne ve, kaj da desnica«; I Kljub svoji starosti je čitala vedno skoraj do zadnje dobe skoro vse slov. ča- , sopise. »Sočo« je pa čitala s posebnim veseljem! Neštetokrat nam je pripovedovala,, da čita ona »Sočo«, odkar je začela izhajati — in ostala jej je zvesta do smrti. Čitala je »Sočo« v onih burnih dneh, ko je izhajala »Nova Soča« in »Soča«. »Soča« pa jej je bija najljubša tudi, ker jo je spominjala na njen rodni kraj, na Sv. , Ooro, ob čije vznožju žubori bistra Soča. • P.okojna Lucija Švara se je rodila iz Čislane rodbine Makarovič na Sv. Gori. Pobožna je bila pokojnica, in dokler je mogla, hodila je redno v cerkev. A ven-'dfff ie bila v mišljenju tako samostojna, da ie odločno obsojala delovanje izvestnega dela duhovščine in pisavo klerikalnih ča- . sopisov. Zgražala se je cesto nad nekaterimi sedanjimi duhovni: ob takih prilikah se je vedno spominjala starih, boljših časov, ko niso še duhovni sejali prepira in d i v i e g a strankarstva. •Bila ie žena. kakorš??ih je le malo. Blag in neizbrisen jej bodi spomin in lahka . irj bodi žemljica! Iz goriške okolice. Solkan. — (Več luči.) Pri nas je tako, kakor v onih delih sveta, kjer solnce niti ne zaide, včasih pa smo v temi. Marsikak večer so poti čudno razsvetljene, dostikrat nam prihrani petrolej naš zvesti spremljevalec mesec. A gorje nam, če nam ,^a odreče svojo pomoč. Godi se nam kale or onemu g. predavatelju, ki je prišel neki večer predavat iz Gorice v Solkan, pa nm je zmanjkalo tal pod nogami in se je okopal v cestnem jarku. Sedaj si mislimo napeljati električno luč. Pogajamo se vže lep čas z različnimi firmami, imeli smo tudi že več sej na ta račun a nekateri resno trdijo, da bode treba res »be5tclatW Lampeta, da nam pomaga do konca. Več podjetnosti in vstrajnosti bi ne škodovalo. Vsakdo, k| gre po dnevi skozi Solkan pa mora konstathati žalostno dejstvo: Nekateri naši trgovci, obrtniki in gostil-, ničarji so se spozabili, da so Solkanci in so si dali napraviti dvojezične in celo t.ro-jezične napise. Pred desetimi leti jih nismo potrebovali, čemu sedaj tako poniževanje (sramota!) Kje je solkanska zavednost in ponos? Več luči! Iz Solkana. ~ Na občnem zboru Kol. dr* »Solkan« v Solkanu 14. m. m. se je izvolil sledeči odbor: Za predsednika Ivan Doljak, za podpredsednika Josip Jug,. za tajnika Julij Makuc, za* blagajnika Anton Jug ml., za rednika Alojz Srebrnič, za odbornike Anton Vuga, Ivan Vuga in Ant. Jug st, namestnikom Ivan Bašin, in Jos. Macarol, pregledovalcem računov Bitež-nik Fr. in Antolčič Slavko. Iz kanalskega okraja, Anhovo. — To nedeljo se je udri nad .hlevipmi;:yrati .strop, istočasno; ko je prignal domači sin Tone Tinknovzivmb od Soče. Pokončani sta dve ŽivinČeti, tretjo pa je ogaralo. Zavarovane hišo bile. Kmetje! Zavarujte svojo živino in svoja poslopja! V Ravneh nad Kanalom je umrl ne^ nadoma posestnik Žnidarčič za kapjo. Deskle. Fantje se zahvaljujejo vsem, i ki šo se vdeležili veselice in zasedli ve-, selični prostor do zadnjega kotička. Po-, sebna zahvala gre r*. občinstvu iz Kanala, \ ki je posetilo veselico v tako obilnem šte-i vilu. Prireditelj se končno zahvaljuje vsem onim fantom in dekletom, ki so sodelovali pri petju, igri in pri veselici sploh. Vsem skupaj srčna hvala! Deskle. — Poročila se je g.čna Rozina Kodelieva. veleposestnikova hči, z gosp. pos. Kraščekom iz Plavi. Čestitamo! Gospodarske vesti. Dosti vina je še zlasti po Vipavski dolini. Kupcev ni. — Nadejajo pa se vino-rejci, da poprodajo vino okoli Velike noči. Trgovsko in obrtno društvo za Goriško je bilo sklicalo za četrtek* 26. pr. m. izredni občni zbor z dnevnim redom; Razpust društva. Navzočih je bilo 13 članov in 4 nečlani. Za razpust društva je bilo navzočih premalo; zato se je sklenilo, sklicati za 14 dni zopet občni zbor, poprej pa obrniti se do vsakega posameznega člana, da se bo moglo potem končno kaj ukreniti: ali se društvo razpusti aH ohrani. Svoje mnenje smo povedali v četrtek v uvodnem članku. Razne vesti. Dijaški ples. Slov. akad. fer. društvo »Balkan« v Trstu priredi dijaški ples dnč 7. t. m. v dvorani >»Fenice«. Začetek ob 9. zvečer. Cuttin obsojen ha šest mesecev. — V Celovcu se je vršila razprava proti uredniku tržaškega lista »Coda del Diavolo«, Viktorju Cuttinu, in nekemu UbatdiiiJle-nedettiju, ker sta priobčila v »Codiodtea. spisa, v katerih se je očitalo bivšemu poveljniku vojne mornarice admiralu grofu Montecuccoliju in bivšemu pulskemu pristaniškemu poveljniku kontreadmiralu Ripperju, da sta kupila vsak po en glaso-vir, ki sta se nahajala na vojni ladji '»Gea« in sta bila prodana na dražbi za 80* oziroma 50 K, dasiravno sta bila gfasovirja vredna 3QQ0, oziroma 8000,,K. Prav,tako pa da sta tudi na dražbi kupila za slepo ceno bogati servis, kile bil na isti ladji. Razprava je dognala, da sta ona dva gla-soviria še vedno na oni ladji, in da srebrnega servisa sploh ni bilo na ladji. Porotniki so potrdili vprašanje, glaseče se na Piestopek žal jen ja Časti potom tiska, m sodni dvor je obsodil Cuttina v šestmesečno, Benedettija pa v trimesečno ječo. Kaj je politika? — Katoliška mladinska zveza je priredila v Kolnu anketo o zgorajšnjem predmetu. Med odgovori beremo to »krasno« rešitev problema. »P o-litikapomeni vernost in ljubezen do nemškega cesarja, spoštovanje do cesarske hiše«. — Ja,' če otroci o politiki" govore, ne more biti drugače! Opozarja se na izvanrednefprograme v CENTRAL Bifl. ' Luksus v nevvjoršklh restavracijah. ~ ^ Newjorku je običaj, da bogataši obedujejo v elegantnih restavracijah in če švtfje'prijatelje in znance povabijo na 6'be'd, jih povabilo v restavracijo. V teh restavracijah vlada nenavadno razkošje. Od 200--300 gibčnih postrežnikov je na razpolago- gostom. Okraske v dvoranah in sobah izvršujejo najboljši Umetniki. Kuharji morajo biti tudi pravi umetniki pa so za to tudi sijajno plačani. Šef kuhinje Scherry;dobi na leto 40.000 mark plače. Naloga kuharja je", dobiti in prirediti, kar najdražje jedi, kajti, ako niso izredno drage, rie teknejo amerikanskemu milijonarju. Kuhinja v taki restavraciji stane okoli 8Ob!00O mark. Napitnine dajo v Newjorku bogataši na leto poprečno okoli 500.000 mark; 5 dolarjev napitnine naenkrat, to ni nič posebnega. Abstinentje gospodje seveda tudi,.niso. V Newjorku se je popilo lani za^MO milijonov več alkohola kot prejšnie leto. »Žalostna vest« iz Bavarske. — Iz Bavarske so prišle vesti, ki jako vznemirjajo tamkajšnje patriote. Kar se od Damtiveka ni zgodilo, se je zgodilo sedaj. Použitek piva v Bavarski pada. Dogna-no je. da ie v Monakovem padel použitek niva za 56.000 hI, v Numbergu pa celo za 62.000 hI. To je za Bavarce nezaslišana vest in v "Monakovem so zbos teca prišli do prenričanlft, da svet ne more več dolgo časa obstaiati. En mlHion kron za" trni nroti iefltd. — V Soodnjeavstriiskem deželnem zboru je Kil'podan predlog, da naj se nooblasti deželni odbor za nafetie posoiila en milijon kron. ki se porabi za zdravljenje jetičnih ljudi, to ie, da se v zdravilišču v Alandu poveča število brezplačnih mest za je-Hčne bolnike s Spodnjeavstrijskega in ž Dunaja. Izseljevanje v Srbijo. Slovensko društvo »Triglav« v Bel-gradu nam pošilja sledeči dopis: Svoječasno smo naznanili po slovenskih listih, -da se je v okviru našega društva osnoval informacijski odsek, ki si je stavil nalogo, informirati slovensko javnost glede služb in naseljevanja v Srbiji. Ta odsek prične v najkrajšem času poslovati v smislu dane naloge. Da pa bo mogel v obojestransko zadovoljnost izvrševati ?voj program, moramo takoj v po-eetku pojasniti svojim sorojakom v domovini nekaj dejstev, katerih konštatira-nje se nam zdi za neobhodno potrebno, da se ne preobloži informacijski odsek takoj ob svojem rojstvu s popolnoma nepotrebnim delom. Pri nas v domovini se je žalibog utrdilo prepričanje, da je Srbija in sploh Balkan postal elddrado za vse mogoče zgubljene in nezgubljene eksistence. Zdi se nam, da večina naših sorojakov še vedno misli, da v Srbiji le vsak petdeseti prebivalec zna citati in pisati, da pa je še od teh učenjakov več kot polovica obležala na balkanskih bojnih poljih, da torej vsak naš absolviran ljudskošolski bosopetnik v Srbiji dobi takoj prvo mesto za ministrom. To .je docela naivno in napačno naziranje. V Srbiji je kljub preteklim balkanskim vojnam še vedno dovolj sposobnih ljudi, s katerimi more država za silo ugoditi tudi zahtevi, t po večjem številu uradništva v. novoosvbbbjenih krajih. S tem pa seveda t»".*j še ni rečeno, da se službe v Srbiji sploh ne more dobiti. Tudi tako naziranje bi bilo napačno. Treba je le, da so kom-petenti res sposobni, značajni in zanesljivi ljudje, ki morejo v vsakem oziru na splošno zadovoljstvo izvrševati poverjene jim posle. Takih resnih ljudi potrebuje Srbija, ne pa nadutih polizobražencev, ki mislijo, da jim bodo pod krinko hlinjenega Jugoslovanstva v Srbiji leteli pečeni go-lobjevusta. To je prvo, kar smo prisiljeni javno pribiti, da ne bodo v bodoče zahajali v Srbijo ljudje, ki delajo sramoto ne samo samim sebi, temveč, kar je glavno, škodijo na ugledu vsemu slovenskemu narodu in izpodjedajo na ta način zaupanje merodajnih tukajšnjih krogov do v resnici častivrednih mož: In še eno dejstvo je, ki ga moramo omeniti na tem mestu, dejstvo, ki v ben-; ealični luči odkriva lahkomiselnost naših ljudi. Prihajajo namreč v Srbijo ne samo na slepo srečo, ampak tudi brez vsakih najmanjših gmotnih sredstev, tako, da so navezani takorekoč na miloščino svojih sorojakov, aH celo Srbov, kar se nam Slovencem nikakor ne more šteti v čast. Ko enkrat vidi tak možakar, da se je varal v upanju, da ga pričaka pol Srbije z razvitimi zastavami na belgrajskem kolodvoru, takrat začne celo zabavljati čez Srbe, češ, da niso gostoljubni itd. Takih slučajev nam je že več znanih, povemo pa, da tega ne bomo več trpeli in da bomo odslej brezobzirno nastopili proti ljudem, ki hočejo biti dobri Jugoslovani samo za mastna korita. Koritarstva v Srbiji ne poznajo, zato naj ljudje s takimi tendencami ostanejo le lepo doma za pečjo. Najmanj, kar se more zahtevati od človeka z zdravim naravnim razumom je, da mora biti toliko diplomata, da se za vsak slučaj preskrbi pred odhodom iz domovine tudi z denarjem za vožnjo nazaj, če že hoče na slepo srečo v tujino. «» Da se izognemo vsem takim nepri-f. likam, osnovali smo poseben odsek, ki bo na eni strani skrbel, da se bodo nastavljali v Srbiji le zmožni in značajni ljudje, na drugi strani pa bo vsakemu posamezniku dana prilika, informirati se pred odhodom iz domovine preko tega odseka o službah v Srbiji: Ko si zasigura odsek vse, potrebne zveze s tukajšnjimi oblastmi, bo mogel na vsako tozadevno vprašanje po-oolnorna verodostojno odgovoriti. Pre?( skrboval bo sposobnim ljudem službe, na-pravljal prošnje, jih opremljal s potrebnimi priporočili, mseriral po tukajšnjih časopisih, tako, da bo vsak, ki se ga sploh more sprejeti, prišel v Srbijo že na gotovo mesto in mu ne bo treba zaman izdajati isemalih potnih stroškov. Za vsako državno in občinsko službo v Srbiji je treba napraviti prošnjo v srbskem jeziku in jo kolekovati s kolekom po 50 para (vin.). Vsako prilogo se mora zopet kolekovati z 20 ozir. ;30;para. Če pri^ denemo k temu še rekom»ipdštmne in druge gotove izdatke, je obsebi umljivo ¦ s -da odsek ne more iz skromnih društvenih/i sredstev utrpeti teh stroškov in se bo mogel ozirati samo na v p r a Š a n j a, katerim bo priložena svota 5 K. Vsak, kdor dobi potom društva službo v Srbiji, se mora zavezati, da bo pla? čal poleg tega v društveno blagajno znesek 20 K, delavci pa 5 K, da se more na ta način odškodovati delo informacijskega odseka. Odsek sam bo vršil svojo nalogo popolnoma brezplačno in more posamezne člane nagraditi za marljivo delo le občni zbor društva »Triglava«. Vsak, ki se obrne na informacijski odsek za posredovanje, naj poleg omenjene svote 5 K in po: trebnih dokumentov priloži še priporočilo kake znane, ugledne in vplivne narodne osebe v svojem kraju. Toliko v pojasnilo interesentom. Razglasi. Volitve delegatov in namestnikov za občni zbor deželnega urada splošnega pokojninskega zavoda za nameščence v Trstu se bodo vršile v nedeljo 29. marca 1914 od 8. ure zjutraj do 12. ure popoldne v prostorih deželnega urada v Trstu, Via della Caserma št. 4, II. nadstropje. V teh prostorih je tudi volilni imenik na vpogled udeležencem od l. marca 1914 naprej vsak dan od 8. ure zjutraj do 3. ure popoldne, izvzemši nedelje in praznike. JPrepis volilnega imenika bo tudi na vpogled pri agenturi v Ljubljani pričenši z gori navedenem dnevom. Slučajne reklamacije sprejema podpisana komisija pri deželnem uradu do 15. marca 1914. Aktivno volilno pravico imajo vsi delodajalci in delojemalci, ki so zavarovani pri deželnem uradu, pasivno pa samo-pravni člani pokojninskega zavoda. S Vsak volilec ima en glas. Voliti se sme samo z uradnimi glasovnicami, z zelenimi za delodajalce in z belimi za nameščence. Glasovnice izda volilna komisija in jih pošlje tudi za nameščence delodajalcem, kateri jih morajo v smislu § 41 poslovnega reda vročiti nemudoma svojim vslužbencem. One glasovnice, katerih ni bilo mogoče dostaviti, morajo se vrniti volilni komisiji: te glasovnice pa lahko zahteva volilec od imenovane komisije, ako se legiti- mira'; Duplikate poškodovanih ali izgubljenih glasovnic izdaja tudi volilna komisija; volilci, kateri rie dobe glasovnice, jo lahko zahtevajo istotako od volilnev komisije. Na vsako glasovnico se mora, napisali toliko imen, kolikor delegatov je trqba izvoliti v dotičnem volilnem razredu. Glasovnico izroči volilec osebno volilni komisiji na dan in ob času, ki je določen za voliUe, ali pa jo pošlje komisiji tran-kirano po pošti tako, da dospe ob času glasovanja. Delodajalci volijo lahko potom pooblaščenca, kar pa morajo naznaniti deželnemu uradu. Število delegatov, katero se ima izvoliti, je razdeljeno sledeče: po 4 v kategoriji delodajalcev in delojemalcev veleindustrije in obrti (B). po 10 v kategoriji trgovine in prometa (C). po 4vv kategoriji pros.tih poklicev, kmetijstva in gozdarstva (D & A). Smatralo se bode namestnikom delegatov one kandidate, ki dgbe za izvoljen nimi delegati največ glasov. Volilna komisija. Odgovorni urednik In fcdaintelj Ivan K&vlii v Oorici. Tiska: »Oorttka Tiskarna« A. OabrJček (odfjov. |. Fabčif). Zalaga: DruSba za izdajanje listov »Sofa» in »Primorec Mali oglasi. lajmaajla pristojbina ataae 60 vi a. Ako j« ogla* obntaqjlt to ralhma xa fsako besedo 3 rla lajprlpravaelle lnserlraaje aa trgovce In obrtnike Koliko |e manjših trgoverr In obrtnikov t Gorlr kit&rih na dolal! (fn oelo ˇ mtita) nlhfi« a« pora*, k« tfikff* «• !r*"ffr«}o.