----    53    ----
Obrtnija.
Regulacijski načrt za Ljubljano.
I.
Kakor je našim čitateljem že znano, odobril je občinski svet v poslednji svoji seji po mestnem stavbinskem uradu izdelani splošni regulacijski načrt za Ljubljano. Ker bode ta načrt dolgo vrsto let me-rodajen za razvoj našega mesta, naj podamo v sledečih vrsticah našim čitateljem najvažnejše točke tega regulacijskega načrta.
Takoj po grozni katastrofi, ki je lansko velikonočno nedeljo bila zadela belo Ljubljano, sklenil je občinski svet, da je preskrbeti splošni regulacijski načrt mesta Ljubljane. Po dovršeni konkurenci se je naprava regulacijskega načrta oddala vladnemu svetniku in ravnatelju državne obrtne šole na Dunaju g. Kamilu Sitteju. Dalje je iz lastnega nagiba zasebni arhitekt g. Maksimilijan Fabiani na Dunaju izročil mestnemu magistratu svoje načrte, tiste tiskati dal in jih priobčil. Dalje bavil se je pozneje stavbinski vodja kranjske stavbinske družbe gosp. A. Wolf z napravo načrta, katerega je izročil mestnemu magistratu.
Dasiravno obseza vsak iz predloženih načrtov marsikatere dobre ideje, vendar nobeden ni popolnoma ustrezal krajevnim razmeram. Vsled tega izdelal je mestni stavbinski urad poseben načrt, katerega je tudi stavbinski odsek občnega sveta presodil in občinski svet za podlago daljšim obravnavam sprejel ter sklenil, da je še pred definitivnim odobrenjem zaslišati mnenje enkete, katera se je sklicala v zmislu sklepa občinskega sveta na dan 10. decembra 1895. V šestih sejah posvetovala se je enketa o predloženem načrtu ter ga odobrila z neznatnimi spremembami. V seji dne 23. januvarija 1896. odobril je občinski svet konečno predločeni regulacijski načrt.
Največja prometna črta bodoče Ljubljane je tako zvana okrožna cesta (ring), katere širina je vseskozi določena na 20 metrov; na levi in desni okrožne ceste ima se napraviti pot za pešce ter zasaditi s senčnatim drevjem. Ta okrožna cesta vodila bode od
južnega kolodvora do Dunajske ceste, potem na se verni strani Gorupove hiše tik tira južne železnice do Marije Terezije ceste, odtod po preloženi Tržaški cesti do Rimske ceste ter nadalje navpik na regulirano Gradašico do Nušakove vojašnice v Trnovem in do Opekarske ceste ter po isti do Ljubljanice, katero bo treba premostiti; od mostu vodi okrožna cesta po regulacijski črti Prul do Gruberjevega prekopa in odtod tik prekopa do domobranske vojašnice ter v ravni črti za št. petersko vojašnico in št. petersko cerkvijo do južne železnice in vzdolž ograje južne železnice do južnega kolodvora. V enketi se je pač bilo nasvetovalo, naj se okrožna cesta podaljša še čez Udmat, ker bode preje ali pozneje tudi le ta mestu utelovljen, in naj se omogoči tudi do tja napraviti tramvaj, vendar ta nasvet ni obveljal.
Za Dunajsko cesto kot glavno prometno cesto določila se je širina na 23 metrov, za Šelenburgove ulice in Gradišče, ki se ima podaljšati od Rimske ceste do Gradašice, pa širina 20 metrov. Bethovenove ulice (širina 14 metrov) podaljšajo se čez svet vojaškega preskrbovališča do Marije Terezije ceste in dalje do na zapadni strani Dunajske ceste do okrožne ceste podaljšanih Predilnih ulic, isto tako tudi cesta pred gledališčem severno do predilnih ulic, južno pa do podaljšanih Hilšerjevih ulic in paralelno k podaljšanemu Gradišču do Gradašice.
Paralelno z Dunajsko cesto ima se otvoriti 16 metrov široka nova cesta od Marijinega trga mimo Frančiškanske cerkve čez Piklovo in Zeschkovih dedičev posestvo do okrožne ceste; druga, 14 metrov široka cesta vezala bode Predilne ulice z novo cesto, ki ima mej Burgerjevo in Mathianovo hišo vezati Dunajsko cesto s Kolodvorskimi ulicami. Kolodvorske ulice (14 metrov) podaljšale se bodo čez gospe Balti-čeve posestvo do Ljubljanice. Tako zvano „ajdovo zrno", t. j. hiše  mej Kolodvorskimi  in Prečnimi   uli-
•v
cami ter St. Petersko cesto se imajo podreti ter na onem prostoru napraviti javni nasad. Sv. Petra cesta razširila se bode v vsi sedanji  dolžini na 12 metrov.
Znatno premenjene bodo gledališke ulice (14 metrov), ki dobijo ravno smer od Kongresnega trga do Slonovih ulic; merodajna za smer bode nova Fri-scheva hiša na Marijinem trgu in pa fronta na meji Wittove in Krejčijeve hiše. Židovske ulice morajo, žal, ostati v sedanjem stanu, Čevljarske ulice pa se razširijo od zapadne ulične fronte do Ljubljanice ter se imajo v to svrho podreti Žitnikova, Jegličeva, Černy-jeva, Naglasova in Obrezova hiša. Na obeh straneh Ljubljanice pa se bode napravilo vsaj 8 metrov široko nabrežje.
Dolge ulice, ki zadobe vsled zgradbe justičnega poslopja na Zeschkovih dedičev posestvu večjo važnost, razširijo se na 18 metrov; ob severnem čelu bivše deželne bolnice pa se otvori nova 16 metrov široka cesta na vzhod do Kravje doline, na zahod pa
----    54    ----
mimo Medijatove hiše do ceste na državno železnico. Čez sedanje vojaško preskrbovališče otvori se nova cesta od „Narodnega doma" do Dunajske ceste in sicer v smeri projektovanega novega gimnazijskega poslopja in navpik na Dunajsko cesto. Slonove ulice razširijo se na 12 metrov; za smer bode merodajno novo poštno poslopje.
Šubičeve ulice (mej deželnim muzejem in Zhub-rovo ter Zupančičevo hišo) podaljšajo se zapadno do južne železnice, vzhodno pa čez nunski vrt do Kongresnega trga. Knežje ulice (mej knežjim dvorcem in banko »Slavijo") razširijo se na 15 metrov, Židovska steza pa se podaljša v sedanji smeri do Vegovih ulic. Tam, kjer stoji sedaj Gerberjeva hiša, napravijo se , stopnice s Kongresnega trga do Ljubljanice, a brv vezala bode levo obrežje Ljubljanice z desnim.