Samo 80 komadov Koledarjazal.1900 je Se v zalogi, zatoraj sezite hrzo po njem, kteri ga Se nemate. Velja le 25 centov. G1AS NARODA, List slovenskih delavcev v Ameriki. v 19. New 5 -m area 1900. Leto "VIH- < V spanju našli w smrt v plamenu. Garfield prenočišče ob 2. uri zjutraj pogorelo. Pet ožganih trupel. Sto možje spalo 4. marca v Garfield prenečiSču na New Bowery, ko je ob 2. uri zjutraj v poslopju nastal ogenj, kateri je zahteval pet žrtev. V istem času so bivalci večinoma trduo spali. Ko so gasilci nosili svoje gasilne cevi v goreče poslopje, našli so mostovže napolnjene z možmi, kterih se je polastil velik strah, ker niso vedeli, kako bi se rešili. Večina se je reSila po stopnjicah, kterih se k sreči še ni oprijel plameu, ostali pa so se rešili po rešilnih lestvah. Tri može je omamil dim, da bo sh zgrudili na mostovžu, toda policaji so jih znosili na prosto. Ogenj je nastal v 6. nadstropju iu sicer misli policija, da je kak pijan mož kadil Binodko ali tobak, iu pri tem zaspal. V raznih sobah 5., 6. iu 7. nadstropja so našli hudo ožgana trupla petih že priletnin mož. Razun ponesrečenih je bilo tudi par mož nevarno opečenih. Brata utonila. Albert in Henry Henues v starosti 6 in 8 let sta 3. marca v Grat-mere na Staten Island utonila. Dečka sta šla z svojim 14letnim bratom Johnom na Bradyjev bajer, da bi se drsali na ledu. Led je bil tanek in dečki so se drsali previduo ob kraju. Postali so bolj drzni in sklenili drsati se proti sredi. John ee je drsal prvi iu priSel skoraj do srede. Mlajša brata sta bila kmalu za njim, toda komaj sta doepela do njega, ko seje udri led in dečki s<-izginili v ledeni vodi. James Thompson, kteri je delal v bližini, je hitro sezul čevlje iu slekel sukno ter skočil za dečki. Najprvo je prinesel i/ vode Johna, iu potem Se Alberta, med tem, ko je drugi mož Henryja izvlekel iz vode. Johna so rešili s zdravniško pomočjo, njegova mlajša brata pa sta bila mrtva. Oče dečkov ima v bližini nesrečega kraja gro-cerijsko prodaja l nico. Stroj razrezal moža. Na Atlantic St. v Patersouu, N.J., je 5. marca po noči 28letufga Johu Gibbonsa dohitela grozovita smrt. PriSel je pijan v tovarno Passaic Rolling Mill Co. in skušal s kleščami pobrati kos železa. Pri tem je padel znak v parue škarje, ktere so ga na kosce razrezale. Razmotrivanje pod črto. Pi$e Free Lance. (Dalje.) Delavci so stopili zdaj korak dalje, ter so izdelalne zveze raznih obrtij združili v jednotuo zvezo. Izvolili so upravni odbor, kterega naloga je bila zadeve občne iveze oskrbljevati. Pripravljali so že ustanoviti hanko, ktera bi izdajala po sebne vrednostne papirje v svrho, da se promet z razuimi prodajalci obrti Ukihsur vin olajša. Kakor b trenil, je vlada Louis Napoleona meseca oktobra leta 1849 udarila budi udarec proti cvetočimi delal-nimi zvezami. Vlada se je začela bati rastoče moči del a In i h zvez (Starodavna očetovska previdnost vladarjev je začela zgubljevati kredit pri ljudstvu — that's all. Stavec.) Ude upravnega odbora vrgla je v ječo, ter jih je kot člane ii vodje „skrivne" družbe obsrdila v večletni zapor. Tudi je vlada poso jila odpovedala in sicer vsem zvezam. Nekaj čez dva in pol milijo dot frankov jim je vlada posodila To vse so iveze plačale nazaj, razuu 300.000 frankov. Pa tadi tega bi Dve tovarni zaprli. Tisoče ljudi brez dela. Veliko sladkorno tovarno v Wil-liamsburgu to te mi zaprli in 500 delavcev iu več delavk je zgubilo delo. Zaprta tovarna spada k sladkornemu trustu. Kaj je prouzročilo znprtje tovarne, ni prav znano, ako-ravno o tem krožijo razne vesti. Tovarna je bila minolo poletje večkrat zaprta, tem hujše je toraj ta udarec za ubožne delavce sedaj po zimi. Tudi sladkorno tovarno trusta v Jersey City so zaprli in vseh 1200 delavcev je za nedoločen čas brez dela.Toda ne samo navadne delavce, ampak tudi knjigovodje, klerke itd. izvzemši nočnih čuvajev, so odslovili. Za njihovo odslovljenjo ne navajajo nikakega uzroka, tudi ne kako dolgo bode tovarna zaprta. Pač pa so mnogim delavcem rekli, da je za nje najboljše, ako si drugjf poiščejo delo. To in tudi okolnosti kažejo nato, da ostane tovarna dolgo časa zaprta. Razstrelba skladišča. Skladišče tovarne za izdelovanje umetalnega ognja na Liberty Avp. n Essex cesti v Brooklynu, je bilo 3. marca dopoludue vsled razstrelite popolnoma razdjano. Tudi poslopja v bližini so se fesla in bila tudi deloma poškodovana. 200 v tovarni poslujočih, med temi mnogo deklet sej« polastil velik strah, toda, kakor pravijo ni bil nihče poškodovan. Uničeno poslopje- je stalo osamljeno in ta čas ni bil nihče notri. Tovarna obsega skoraj ves blok med Liberty, Eps»x in Gleumore Ave. K isti spada več stranskih poslopij, od kterih sta bila dva poškodovana. Posestnik tovarne meni, da je kak nepoznan kemičen dogodek v skladišču prouzročil razstrelijo. Jedno sosednih poslopij se je užgalo, toda gasilci so pogasili pravočasno ogenj. Razstrelba je pro-uzročila v soseščini velik strah, ker so najprej mislili, daje mnogo ljudi usmrteuih. Služabnikov se je polastil velik strah, tembolj ker bo od vseh krajev preplašeni hiteli Bku-paj njihovi sorodniki. Policiji in požarni brambi se je b trudom posrečilo vzdržati red. Vsled razstrel-be v inarsikteri hiši ni uobeno okno celo ostalo. Pred kratkem se je na islam kraju pripetilo več razstrelb, predzadnja še le pred 14. dnevi. McKinley onečasten. Navlašč je pustil rudarje v Idahi zatirati. IzdajVske brzojavke. Da bi dobil elektoralnih glasov, je hotel 25.000 delavcev pregnati iz Idahe. Washington, 3. marca. Sedaj ni dvoma več, da je predsednik McKinley s polnim prepričanjem v Idaho pmglasil izjemni stan proti štrajkujočimi rudarji in topilci rude. Toraj ni res. kakor so trdili McKin-leyevi politični agentje, da bi bil general Merriam delal po svoji glavi, ko je na stotine unijskih delavcev iz Wardu'-ra in Mullena brez sod« nijske obravnave dal zapreti v Buli Penu. Hišnemu odboru za vojaške zadeve, kteri ima preiskovati štrajk v Coeur d' Alene so v dekaz McKiu-leyeve imfamije predložili sledeče brzojave: „B o i s e, 2. maja 1899. Glavnemu pribočniku armade v Wash-ingtonu. ,,Pri Wardneru in Mullenu zbrani vojaki bodo zasedli uhode k rudarskim taborom. Ako mi ne bode prepovednno, bodem dal prijeti vse od tam prihajajoče sumljive osebe. To je sicer vojni stan, toda drugače ne morem dobiti v pest razgrajačev. Merriam, brigade general." Odgovor na to se je glasil: ,,Generalu H. H. Meriamu, Walla, Walla, Wash. „VaS chift're hrzojav prejel. Zastopniški vojni tajuik jo je predložil predsedniku in meni je naroč-no, Vam povedati, da je Vaše postopanje odobreno. H. C. Corbin, glavni prib." Republikanski politikarji so preplašeni radi obelodanjenja teh izdajalskih brzojavov, ktere so zastopniki rudarjev znali dobiti iz aktov vojnega oddelka. Sedaj delujejo na sistemstično uničenje dokazilnega materijala in hočejo za sedaj preiskavo odložiti, dokler se zadeva pozabi, kajti boj6 se objavi jen ja vseh dejstev glede grozovitostij v Idaho, ker bi McKinleyu pri volilni borbi veliko škodovalo in bi zgubili sto-tisoče delavskih glasov. McKinley je naravnopt odgovoren za nesramno, uepostavno postopanje z delavci in trpljenje njihovih nesrečnih žen in otrok. vlada ne bila zgubila, če bi obrok povrnitve ne stavila tako kratko. Vzlic temu krutemu postopanju vlade proti delaluim zvezam, jih pa vlada vendar-le ni mogla popol-uorna uničiti. Po odvzetju državnega kredita in vsled očitiega preganjanja zvez, so se delavci prijeli gesla ,.pomagajmo si sami" — uka, kojega je Bucher učil, in kojega je Proudham v gorečih govorih in Bpi-sih poveličeval. Po Napoleonovem državnem prevratu 2. dec. 1. 1851 je bilo od 150 delaluih zvez, le še 14 Med t«mi je bila zveza zlatarjev, ktero je Bucher s pomočjo Leroy a 1. 1834 ustanovil. Vse druge je prej omenjeno državno preganjanje in Bilovito postopanje Napoleonovega državnega prevrata, zatrlo. Med temi Stirinaj-sterimi zvezami so bile samo dve, ktere so državno posojilo (10.000 oziroma 25.000 frankov) prejele Vse druge (12) so z svojo pomočjo nastale in se cvetoče obdržale Zveza kotlarjev je začela z nezuatno svotc 522 frankov. V desetih letih j*> premogla 400.000 frankov in je v tem času že 100- 000 fr. med ude razdelila. PilarBka zveza je Štela o ' početku 14 mož, imajoč 500 frankov kapitala. V treh letih je štela 34 mož, kteri so za SO.000 fraukov dela na leto izvršili. Leta 1848 so zidarji osuovali zvezo in sicer brez denarja. Leta 1865 je ta zveza raz polagala čez 250 000 frankov v gotovem denarju. Izdelovalci svetil uic so meseca julija 1849 ustauovili zvezo z 14. udi; leta 1851 je štela 45 udov, kterih premoženje je znašalo 74 000 frankov. Stolarji so začeli brez denarja,pa kmalu so se povzdig-nili do blagostanja. Njih delo je slovelo radi ličnosti iu dobrote, povsod bo bili čislani radi poštenosti in lepega uravnega življenja. Od zvez, ktere so se leta 1848 osuovale v raznih ,,Departements", so samo dve državno nasilstvo prestale, namreč: suknjarji v Vienne (Is6re) in izdelovalci porcelana v Limoges. Še le 1. 1858 ste se h prej orne-ujenim zvezam dve nove zveze pridružile. Pri vseh teh 16. zvezah j^ bilo leta 1864 366 udov z 1,370 000 frankov kapitala. Na vsacega uda je torej 3700 frankov pripadlo. Od leta 1863 naprej so se delalne zveze na fraucoskem začele jako raz-širjevati. Vlada jih je nehala preganjati in ovirati, ker je spoznala, da je smoter zvez le zboljšanje stanu Preiskavo včeraj nisc mogli nadaljevati, ker republikanskih članov odbora ni bilo k s^ji, vsi d čet ar navzoči niso mogli sklepati. Najbrže bodo tudi v bodoče izostali^jd sej. Kot priče povabljeni rudarji trdijo, da je bil McKinleyev načrt najmanj 25.000 delavcev, kteri bodo za Bryana glasoval', iz Idahe pregnati Da bi na ta način pridobil državo za sebe, poslužil se je zveznega vojaštva in zveznih sodnij. Obeloda-njenje tega načrta pa mu je prečrtalo račun, kajti ni se mu posrečilo rudarje pregnati ali oplašiti. Nihče v Idaho ne dvomi več o tem, da bode država v jeseni demokratsko volila. Velik požar v Yonkers. V soboto večer je v Yonkers izbruhnil ogenj, kteri komaj trajal jedno uro, toda provzročil nad $50.000 škode. Ogenj je nastal v Culverjevi prodajalnici na Main cesti. Dim je bil tako gost, da niso zamr gli ravnati cevi. V bližini poslopja je več zelo obljudenih stano-valnih hiš in nekaj časa je bilo videti, da bode ves blok postal žrtev plamena. Z velikim uaporom seje požarni hrambi posrečilo ogeDj omejiti. Kako je isti nastal se ni moglo dognati. Voda in dim sta napravila več škode nego ogenj. Žalosten konec.' Harrisburg, Pa., 4. marca. Ob progi Pennsylvania železnice, ne daleč od tod, so našli danes zjutraj pohabljeno truplo čOletu^ga Nemca Friderika pl. Heede, kteri j^a pri poskusu skočiti na tovorni vlak padel in prišel pod kolesa. Njegovim bogatim na Nemškem živečim sorodnikom so telegratično sporočili nesrečo. Heede je 1. 1896 in 1897 služil pri amerikanski mornarici. Papežev 90. rojstni dan. Rim, 2. marca. Danes je imel papež Leon XIII. povodom svojega 90. rojstnega dneva velik sprejem. V svojem odgovoru na čestitko kardiualskega kolegija, je Bveti oče izrazil željo, da bi se prenehalo na-daljuo prelivanje krvi v južni Afriki. Ostanki ladije. Providence, R. I., 4. marca. Dve in pol milje zapadno od Euono-chontang rešilne postaje so pripla-vili valovi zadnji del ladije, na kte-rem je bilo ime ,,M. C. Haskell",, najbrže iz Rockland, Me. Razni deli ladije so že preje plavili v isti okolici. Mislijo, da je ladija „Haskelt4 v Viharju trčila ob skalo in se razbila. Živi pokopani. Vsled razstrelbe 125 premogarjev zasulo v jami. Thurmond, W. Va., 6. marca. Najgrozovitejša nesreča v West Vir-giniji seje pripetila daues zjutraj v Red Ash premogokopu ob New Ri-verju, dve milji od tukajšnjega mesta. Vsled razstrelbe v premogo kopu, je zasulo 125 premogarjev iu dvomljivo je, ako bode kdo od njih zopet zagledal beli dan. RešilnP dela so takoj pričeli in 29 ožganih in pohabljenih trupel izkopali. Premogokop je bil preje lastnina uewyorških kapitalistov, pred jed-nim letom pa so istega prodali zadrugi v Stannton, Va. Premogokop je prav blizu sela Red Ash, kjer stauujejo družine ponesrečenih. Le počasi se vrše rešilna dela, kajti premogokop je v plamenu. Pok razstrelbe je bil slišati daleč na okrog. Hribi so se tresli, zemlja se je majala in kričanje prestrašenih prebivalcev sela, kteri so mislili, da je potres, se je razlegalo po zraku. Tako velika je bila sila razstrelbe. da je več premogarekih vez in dve muli, ktere so stale pri vhodu jame, vzdignilo v zrak in treščilo po bregu navzdol. Nekoliko miuut po raz-strelbi so prihitele žene, otroci in sorodniki ponesrečenih. Nemogoče je slikati prizore, kteri so se vršili ob vhodu premogokopa, plakanje žensk in otrok. Suzana Lang, ktere soprog in trije sinovi so delali v jam:, se ja nezavestna JpLdiia na tla in mislijo, da je od strahu umrla V vseh druzih jamah so ustavili delo in stotine premogarjev prihaja na kraj nesreče, da hi pomagali pri rešilnih delih. Lokalni nadzornik premogokopa se ni hotel izraziti, kaj bi zamogel biti uzrok grozovit^ nesreče. Štirje zasuti rudarji mrtvi. Redding, Cal., 2. marca. V bakrenem rudniku Iron Montain je včeraj zasulo osem rudarjev. Še včeraj so rešili štiri ponesrečene, kteri so pa vsled poškodovanja umrli. Tudi je zelo dvomljivo, da bi našli pri življenju še ostale štiri zasute. V osrednji Ameriki vre. Washington, 5. marca. Odkar so Zjed. države sklenile z Anglijo pogodbo glede kanala, vrč zelo hudo v Nicaragu: in Costa Rici. Da bi varovale amerikanske interese, poslali so križarko ,,Marblehead" in San Diego, Cal., in Detroit", iz Key West v centralno Ameriko. Grozna smrt. delavcevjn ohranitev neodvisnosti v delavskih zadevah. V Parizu so nastale zveze tesarjev, kovačev, žeb-ljarjev, krojačev, čevljarjev, železo-livcev, kiparjev itd. Vse so vspešuo delovati začele. V Lyonu se je združilo 1800 svilotkalcev, imajoč glavnico 80.000 frankov. V St. Etienue je 1400syilotrakarjev osnovalo zvezo z 600.000 frankov. To dokazuje, da rokodelcem ni bilo druzega mar, kc z združeno denarno močjo si pomagati, vse prekucijske namene v državljanskem oziru, so jim bile popolnoma nepoznate. V Parizu so začeli takozvano kreditno društvo za rokodelce snovati, kterega naloga je bila, delavskim zvezam denarno pomagati. Ta zavod je začel z 4000 franki delovati Zraven je razpolagal Se čez 20,000 frankov nominalnega kapitala, kterega je 172 osob z podpisom zagoto vilo. Kmalu je banka Štela 650 udov, kteri so 100.000 frankov podpisali in 60 000 vplačali. Med onimi, kteri so svote denarjev podpisali, so bile tudi osobe druzih stanov, ktere so s tem hotele rokodelcem pomagati PriSlo pa je kmalu do tega, da so delalne zveze postale nekako zavetje malih obrtnikov, postavljati so se začele na kapitalistična tla. Socija-listična misel, ktera jih je rodila, se je pri njih pogubila, radi tega niso bile yeč v hasen pravih delavcev. K daljnemu razvitku delavskega vprašanja pa so le pripomogle, ker kmalu se je tudi na Nemškem in Angleškem vsled delalnih francoskih zvez zanimanje za delavsko vprašanje vnelo. Ko bi se država (fran oska) ne vtikala toliko v zvezne zadeve, če bi ona pustila, da se po naravnej poti iz samega sebe razvijejo, potem bi bili vspehi pač drugačui. Kar so dosegle kaže, da se delavci lahko sami v delavskih zadevah vladajo, in da bi pod ugodnimi oduošaji prav lahko dosegli v vsakem oziru zboljšanje svojega stanu. Nič boljega sredstva v dosego tega pa ni, kot podpirati in čitati časnike in kujige, kteri v istini in z vsem srcem služijo delavski stvari. Vednost je najostrejše orožje, ona bo v teku časa prisilila velikaše in mogočneže tega sveta, da se godi pod milim nebom tista pravica, ktera izvira iz človekoljubnega zakona: Ljubi Bvojega bližnjega kakor samega sebe 1 Velika železnična nesreča. Brazil, Ind., 5. marca. Na Chicago & Indiana železnici se je pripetila dve milje severno od tod velika železnična nesreča, pri kteri je več rudarjev našlo naglo smrt, in manj nego petisedemdeset je bilo poškodovanih, nekteri tako hudo, da ne bodo okrevali. Tovorni vlak je križal progo in s tako silo trčil ob zadnji del z rudarji napolnjeni osobni vlak, da bo bili trije vozovi sledujpga na kosce zdrobljeni. Veliko število potnikov je pokopala množina ksajin.železa, ktera se je nakopičila na progi. Koliko trupel leži med razvalinami še ni bilo mogoče dognati, toda baje se je, da bode njihovo število velike. Več zdravnikov so poslali na kraj nesreče. Poškodovane so s posebnim vlakom sem prepeljali. Huntington, Pa., 5. marca. Pri Martins Meadow je ponesrečil daues zjutraj osobni vlak East •Broad Top železuice. Sprevodnik G. W. Br ggs je bil na mestu usmr-ten. Superintendent rudokopa Fr. Lyon in Grant Smittle sta bila uajbrže smrtno in kakih 12 potnikov hudo poškodovanih. Nesrečo je provzročila zlomljena železnična Sina. Vozovi, v kterih je bilo približno 100 potnikov je skočilo iz tira in se zvrnili po visokem želez-ničuem nasipu. Skoraj nobeu pot-uik ni ušel brez kakega poškodovanja. Neko ženo in njeno malo dete/*" so izvlekli iz razvalin ; prva je bila hudo ranjena, njen otrok pa je ostal popolnoma nepoškodovan. Nesreča na železnici pri Plainville. P 1 a i u v i 1 1 e, Conn., 2. marca. Na prostoru kjer se je včeraj pripetila železnična nesreča, niso našli nobenega trupla več. Mislijo toraj, da so samo strojevodja Stephen Searles, nadzornik prtljage Ed. Barrovs, oba iz New Havena in nepoznan potnik, usmrteni. Od 150 poštnih vreč, ktere so bile na vlaku, 90 jih 100 rešili, druge leže na kosce raztrgane. 200 promogarjev komaj ušlo. W i I k e s b a r r e, Pa., 3. marca. Vsled posedanja v Pine Ridge premogokopu je 200 premogarjev komaj ušlo strašni osodi. V posedi se je nabrala velika množina vode, ktera je pričela teči v rov. Premo-garji so imeli le toliko časa, da so ubežali na varen kraj, pustivSi svojo obleko in orodje v rovu. Progo Central v New Jersey železnice je pod-kopala voda in morali so promet za več ur ustaviti. Seveda. .. misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi .... Toda ako si kdaj pokusil SUPERIOR STOCK | pivo, potem veš da je boljše j) nego dobro. — Isto je NAJBOLJŠE ...... Bosch Brg. Co. LAKE LINDEN. - MICH. PRODAJA »SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKLENICAH. Entered a* second class matter at the New Yohk, N, Y. Poet office October 2. 1893. „GLAS NARODA". List alovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in uredniit: Pabliahed by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. AJa leto velja list za Ameriko $3.—, ta pol leta..............$1-50, Za Evropo za vae leto . . . gld. 7.—, „ „ „ pol leta----- 3.60, , „ „ čatrt leta . . . „ 1.75 V Evropo pošiljamo list ikupno dve dtevilki ,Giaa Naroda44 izhaja vsako aredo in soboto. ,GLAS NARODA" („Voick of the People44) Will be isued every Wednesday and Saturday. Subacription yearly $3. AdvertiBementa on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in oaobnoati •6 ne natisnejo. Denar naj ae blagovoli poslati po Mon-iy Order. Pi i spremembi kraja naročnikov Broiiuio, da ae nam tudi prejšnje bivah&če naznani, da hitreje najdemo naal )vnika. Dopisom in pofiiljatvam naredite naslovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City Dobro so gospodarili. Ako bi Hugh G. Grant hotel, lahko bi o plenenju 3. Ave. železnice po politikarjih in agentih Metropolitan Street Railway in Standard Oil Co. v kratkem spravil na dan prav lepe reči. Toda ker je Tammany politikar, mu bode gotovo na tem ležeče, da kot receiver S. Ave. železnice, dokaze proti svoji stranki in somišljeniki kolikor mo goče pri kritje. Toda tega ne more več zabraniti, da bi občinstvo ne izvedelo, zakaj 3. Ave. železnica nikakih dividend več ne izplača, in nobenega denarja dobiti ne more, da bi poravnala svoj dolg $21,000.(XX). Ljudje, kteri vedo kako se j* godilo, pravijo, da so Tamuany kontraktorji Naughton & Co. že leznično družbo tako ugnali v kozji rog, da je ponudila 81,000.000, da bi razveljavili pogodbo, kar pa niso hoteli storiti. Dalje bo Mazetovi detektivi iz-vohunili, da je družba morala plačati 81,000.000 samo za dovoljenje odtrgati cestni tlak, ko je bilo potreba vpeljati Trolley promet. $500.000 je dala družba zloglasnemu Billy Maloney, da bi podkupil Aldermene. Toda takor pravijo, ni nobeden meBtnih očetov kaj dobil, ker je Malonev z denarjem pobegnil. Postal je toraj zelo nasproti svojim pristašem nezvest in nepošten. Mestni očetje su zato odložili glasovanje, dokler ni doapelo od družbe druzega pol milijona, sedaj v rokah, ,,poštenega44 tata, kteri je „ boodle" oddal in predlog je bil tudi točno sprejet. Kako ao Naughton & Co. družbo odirali, je razvidno iz tega, da so naBtanili 10.000 Tammany tov, k te ri ao dvakrat tako počasi delali, kakor drugi delavci. Knjige železnične družbe so v takem neredu, da niti ne dokažejo, kam je prišlo med stroški navedenih $5,400.000. Gronje. New York, 28. febr. Prišlo je, kar je moralo priti Od vseh Btrani oblegan, teden dni brez zavetja, izpostavljen strašnemu streljanju, nasproti akoraj desetkrat toliki vojni aili, nego je bila njegova lastna, brez upanja na pomoč, morda celo brez zadostnega živeža in streliva, sejeCronje brezpogojno podal zmagovalnemu nasprotniku.' Kakošne posledice bode imel ta udarec za boersko republiko, sedaj še ni moč popolno sprevideti. Zgut a v primerjn njihove skupne vojne moči tako velikega dela armade in najbrže njihovega najznamenitejšega vojskovodja nikakor ni odlt-čilno pri tej stvari. Ako bodevsied tega, kar ae prav lahko zgodi, v istini izbruhnila velika vstaja Afri-kanderjev, potem bodo Boerci do bili pomoč, ktera bode več nego nadomestila vjeto Cronjevo armado. Ako pa VBtaja ne bode nastala, potem bodo Boerci vsled tega udarca zgubili pogum in to tembolj, ako zgube nakrat dva vodja tako izvan-redno velike zmožnosti, kakor Cronje in Joubert. Slednjega je vojevalno breme tako potrlo, da je baje sklenil se odpovedati višjemu poveljništvu. Toda sedaj ae ne bodemo bavili z razmotrivanjem o izidu boerske vojske, ampak o možu, kteri je mi-noli teden obrnil na-se pozornost vsega sveta — o Cronju. Na prvi pogled bi kdo utegnil misliti, da se o tem ne da mnogo govoriti: kmet, kakor istotako večina boerskih vodjev, izvanredno pogumeu in drzen vodja. Kaj več? Kaj je velicega -m? AH niso mar taki povsod na svetu? Nikakor ne. Tacih Bploh ni več na svetu. Imamo izurjene vojake in generale, kterib poklic je priučiti se vojnega znanstva in se izuriti v vojaških zadevah. To bo moderni vojaški hlapčoni, kteri služijo za denar. V istih deželah, kterih je vpeljana splošna vojna dolžnost, imamo priproste vojake in podčastnike, kteri v mirovnem času gredo za svojim navadnim delom in še le ob Času vojske primejo za orožje. Tudi imamo kakor tu v Zjed. državah ljudi, kteri so v mirnem času odvetniki, v vojnem času pa veled „pulia" postanejo viBoki fiastmki, akoravno o voje-vanju nič ne umejo in so seveda tudi kmalu tepeni. Nikakor pa nimamo vojskovodje in generale, kteri bi bili v mirnem času kmetje ali kaj jednacega, v trenotku izbruha vojske, pa bi se danes postavili na čehi^made- in jutri naklestili sovražnika, kakor je storil Cronje. Kaj taeega je mogoče le pri narodu, pri kterem je vsak: brez razločka, od 16letnega dečka naprej vzgojen kot vojak — ne kot vojak v modernem smislu - in pri kterem ni nikake osvojevalne vojske več, ampi?k samo vojske za obrambo hiše in ognjišča. Celo Švica nam v tem oziru ne kaže take popolnosti dvojne nravi vojaka in meščaua, kakor v boerskih republikah. Cronje je pač najpopolnejši tipua takega brambovea domovine, ka-koršnega je le kdaj imel svet v starodavnih časih. Mirno hodi pri-prosti mož za svojimi poljedelskimi opravki, kteri mu dajejo obilo posla. Mož ni niti Ahilej po telesni lepoti, niti vedež in prerok. Nasproti pa tiči v njem nekoliko spretnosti zvitega Odiseja. On ne prinaša bogovom klavne daritve, da bi mu podelili zmago, ampak le na sv. pismo. Sedaj kliče domovina. Tolovaj hoče udreti v deželo in vse kar zamore nositi orožje, hiti iz hiše, sovražniku nasproti. Njim na čelu stoji Cronje. Sedaj je postal drug človek. Miren in premišljen farmer je postal osoren vojščak, kteri pozna samo še jeden smoter : kako bi uničil nasprotnika, najhujšega sovražnika njegove domovine. Ali ni bil mar tudi velik vojak Lucius Quiucius Cinciunatus, tipus starorimske čednosti in priprostosti kterega so Rimljani pripeljali od dela, da reši domovino in ga našli, ko je ravno oral na Bvojem štiri orale velikem posestvu? 1 Ali nam uiBO mar oni vzvišeni izgledi že v šoli predstavljali pred oči v spod-bujo in posnemanje? Je bil li drugačen, boljši, nego Cronjf? Seveda, on je bil star Rimljan. In to je poglavito, neskončna čarobnost, ktero blesteča starodavnoat podaja postavam starega sveta, da navajamo tako primero. In vendar za-bIuži Cronje ravuo tako svojega Homerja, kakor Ahilej in Hektor, in bi ga tudi dobil, ako hi še živeli v Homerovih časih. Vsekako je povsem veliko večji nego Roberts in Kitchener. Ona blesteča vojna hlapčona, plačana gonjača ljudstev opustoševalca dežel b zlatom in priimki preobložena, od btdastega dela ljudstva občudovana, ker oberožena z neizmernimi sredstvi vspešno delujeta za vb6, kar pomeni podjar-menje. Cronja pa navdaja samo jedna misel: tvegati vae za domovino. S pomanjklivimi sredstvi je dosegel veliko, predno ga je pogazila ogromna sila. Ze se bliža Čas, ko bodo tisoči in stotiaoči imeli še bolj vzvišeni cilj, nego braniti Bvojo domovino, namreč rešitev človeštva od vsega, kar mu vsiljuje tla-čanstvo. O tem v starem veku niso nič vedeli. Do tega časa pa nam ostane Cronje in njegov spomin dražji, nego vsi Kitchenerji sveta. Iz naši! novil kolonij. Na Kubi vlada nezadovoljnost. Washington, 2. marca. Tajnik Root je danes v spremstvu svoje soproge, hčere, aina, zasebnega taj-uika in pomožnega glavnega pribočnika polkovnika Carterja odpotoval v Tampo. Družba Be bode tam vkrcala na prevožno ladijo Sedwik" in odrinila v Havano. Root se bode z glavnim governor jem Woodom podal na štirinajstdnevno ogledovalno potovanje na Kubi. Namen uradnega potovanja je, da se na lastne oči prepriča o kubanskih razmerah. GeneralWood je poslal zelo nujna poročila, da ima uzrok bati se resnih dogodkov akoravno ima položaj na Kubi sedaj navidezno prijazno lice. Nikakor se ne boji ljudske vstaje, toda na vseh Btraneh se kopičijo težave, ktere je treba takoj odstraniti. Kubanci niso zadovoljni. Vojni med Boerci in Anglijo. Kapstadt, 2. marca. General Cronje z premstvomje danes dospel sem iz Simonatowna. Sprejel ga j* general Forestier-Walker in zastopnik governerja Milnerja. Sedaj gre dalje. L o n d on, 2. marca. Časopisom ae brzojavlja, da Roberts daDes svoje prodiranje zopet nadaljuje, in da je Frenchova konjiča iztočno od Paardeberga že zadela ob oddelek Boercev. Frenchov oddelek odpira pot drugi armadi. Roberta ima 40.000 mož vsakovrstnega orožja in 100 topov. Trajalo bode najmanj tri dni predno bode dospel v stolico in potem še dva dni, da pride do Wynburga, kjer pričakujejo, da se a bode Joubert b 30.000 Boerci postavil v bran. Iz Rensburga v Kap koloniji se brzojavno poroča, da so v Colesbergu zaprli veliki del upornega prebivalstva. Sest tisoč Boercev beži od Angležev preganjanih proti severu. 4660 P a a r - vjetnikov pri d e b e r g u . Kapstadt, 3. marca. Sedaj je železnica severno od Kimberleya v Riverton popravljena in inženirji isto dalje razširjajo. Od 4660 pri Paardebergu vjetih Boercev je 3000 mož na transportu sem. sedaj Rusija Še ni dala zadostnega pojasnila radi zbiranja armade ob afghanski meji, pa tudi na Francoskem se vedno bolj oživlja staro sovraštvo proti Angliji. Ta razna znamenja položaja so brezdvomno bolj kritična, kakor v kteremkoli *asu novejše dobe. Denarni in trgovski krogi so zelo vznemirjeni, tembolj, ker prememba angleške vojne sreče ni vplivala na trg. Sklep vlade, predložiti proračun mesec dni popreje, je nekaj izvan-rednega in nikakor ne povišuje zanesljivost. Položaj v južui Afriki se je povsem predrugačil. V malo dnevih bodo imeli Angleži polovico Oranje države v svojih rokah in izvzemši severnega Natala se bodo Boerci umaknili iz vseh krajev britiškega teritorija. Ako bodo Angleži potem hitro ali počasno napredovali, odvisno je od Boercev. Napovedano konferenco med predsednikom Kriigerjem in Steijnom tukaj smatrajo za dvomljivi vspeh. Ako bi se pogajali za mir, bi angleška vlada zahtevala, da bi ji Boerci dali neodvisnost, dovolila bi jim pa najbolj liberalno avtonomijo, in jim v dru-zih zadevah pustila proste roke. Dolgo trajajoče vojake, v kteri zapietena vsa vojna moč Anglije, bi se rada izgonila. Predolgo jim traja jaška vlada. v o- Mobile, Ala., 3. marca. ,,Mobile Registeru" je njegov poročevalec v Havani poslal sledeče poročilo: Iz zanesljivih virov sem dobil poročilo, da se bode na Kubi v kratkem pričela nova vstaja. V slednjem času je bilo veliko povpraševanje po machetah, visečih preprogah in ostrogah, ktere so Kubancem v vojski neobhodno potrebne stvari. Več prodajalnic je vso svojo zalogo tacih stvari iz-prodalo. Kubanci so z amerikan-sko vojno vlado zelo nezadovoljni, ker ni iste ne konca ne kraja. Washington, 3. marca. V vojnemu oddelku nikakor ne nameravajo kako naravnostno spre membo v vojnem poveljništvu na Kubi. Posebno se zanika vest, da je general Fitzhugh Lee imenovan naslednikom Ludlowa, kot vojni governer mesta Havane. Imenovanje Ludlowa predsednikom ,,Mi litary War Collega" ne ovira njegove dolžnoBti v Havani. Kolikor znano, bode najbrže ostal vojni guverner v Havani, dokler vojni oddelek ne izgotovi svojih načrtov glede umaknenja velikega dela amerikanske vojne iz Kube. Popreje pa bi morala vojna vladine zadeve izročiti civilnim oblastim. Gomez je pesimističen. Havana, 5. marca. Maximo Gomez pravi v odprtem piamu, da od Kube ne more sprejemati podpore, dokler sede ptujci v uradu zaklada. Gomez je mnenja, da je položaj zelo žalosten, zato bode 10. marca odpotoval v San Domingo. V provincijalnem postavodajalstvu so predlog, plačati Gomezu S100 mesečne pokojnine položili na mizo. Vojni tajnik Root, kterega bo hoteli tukajšni Amerikanci in loja-listi danes zjutraj z godbo na čelu sprejeti, se je zakasnil in bode še le jutri opoludne dospel. Srivnostna tihota. London, 5. marca. Na bojišču vlada zopet ona skrivnostna tihota, kakoršna vlada navadno pred velikimi dogodki. O gibanju vojne v Oranje državi ni Bkoraj nič slišati. Iz Osfonteina se brzojavlja, da je general French 3. marca zadel ob Boerce, kteri so zasedli višino. Kaj dela Buller v Natalu, ni prav jasno. Njegovo preganjanje umikajočega Bovražnika s konjico je smatrati le kot konečno dejanje oproščenega Ladysmitha. General Brabant je s kolonijaluimi vojaki pregnal Boerce iz Labushagnes Neka, toda ni dovolj močan, da bi jih nadalje preganjal. Britiške zgube so znašale dva mrtva in osem ranjenih. Cecil Rhodes je dospel v Kapstadt, od koder se bode v kratkem podal na Angleško. Roberts se oglaša. London, 4. marca. Vojni taj nik je dobil danes sledeči brzojav od lord Robertsa. Osfontein,4. marca. Povelj nika Cronja in spremstvo so 2. mar ca vkrcali na angleško vojuo ladijo „DoriB". Pred njegovim odhodom iz Modder Rivera je prosil mi tele-grafično izraziti svojo zahvalo za mu izkazano prijazno ravnanje Štiritiaoč druzih vjetnikov je zapustilo Modder River. Poveljnik Wolmarens je prosil, da bi njegov oddelek postavili pod nadzoruištvo mojega kolonijalnega pribočnika, ker govori holandsko. Za vjetni-kom skazano prijaznost se je zahvalil in rekel, da imajo dovolj hrane, in da ž njimi kolikor okol-ščine dopuščajo, dobro ravnajo Clements poroča, da je njegova vojna zasedla Achtertang (iztočno od Colesberga) in da bode danes železnična zveza zopet odprta. Na mostu pri Norvaks Pontu je še vedno veliko število sovražnika. Gatacre brzojavlja, da se število Boercev v Stormbergu vsaki dan manjša. Sicer pa je položaj tu ne izpremenjen, izvzemši okolnoati, da je po hudem deževanju pričela rasti trava, kar posebno ugaja konjem in transportom. Slabo kaže. Hraniš tvoje težko zaslužene denarje, ako ae pri pošiljanju denarja v b t a r o domovino obrneš na Frank SakBer,' 109 Greenwich St., New York, kteri da za $20.35 100 kron, ali za $40.70 200 kron = 100 gold., poštarine pa je 20 centov. PoBtreže najhitreje in najaolidneje. Prememba vojne sreče nepomaga mnogo bri-tiškemu položaju. London, 4. marca. V vojaškem oziru se je v minolih štirinajstih dnevih položaj toliko spremenil, da ai ga domoljubni Angleži nič boljšega želeti ne morejo. V iati meri Be je pa poslabšal politični položaj. To jasno kaže povpraševanje vlade pri kolonijah, ako in na koliko moštva bi zamogla ra čunati, ako bi del Bvoje v južni Afriki nahajajoče armade drugj potrebovala. Seveda je temu dala povod indijska meja, na ktero preži francoBko-ruBka sveža. V iatini do- Boercibajeprosijoza mir. London, 5. marca. Kakor se iz Lorenzo Marquez brzojavlja se vedno bolj širi vest, da je trans-vaalska vlada vložila mirovne predloge. Iz druzega vira se poroča, da bodo Boerci preje še enkrat poskusili bitko z Angleži predno bodo predlagali mir. Istočasno Be čuje, da bodo Pretorijo vtrdili, ker Boerci pričakujejo obleganje svojega glavnega mesta. Takoj ko je dospela vest o Cronjevi podaji v Pretorijo, priredili so k^nf^renco med predsednikom Kriigerjem in Steijnom v Natalu poveljujočim boerskim generalom. Za oprostenje Mafekinga je eke-pedicija že na potu in iz Kimberleya koraka močan vojni oddelek proti severu. Ibtega spremlja železniški oddelek, da postavi zopet most pri Fuurteeu Streams čez Baal reko, toda tam se je nadejati hudega boja. V Mafekiugu dobivajo domačini juho ikonjbkih in pasjih glav in govejih uug. Da je pri Ladvaniithu sluvui boerski top „Long Tom", padel v roke Angležem, ni res. Od dublinBkega bataljona fisilirjev je baje samo še 400 mož pri življenju. Od 14. do 27. februvarija je bilo od Buller-jeve armade 129 mož usmrtenih, 942 ranjenih in 41 mož še pogrešajo. Te številke še niso popolne. Predsednik Kriiger je poslal boerskim poveljnikom vojuo povelje, v kterem priporoča Boercem hrabro vstrajati in s trdnim zaupanjem na Boga skušati priboriti zmago. Prejšne zmage bo dokazale, da je Bog na strani Boercev. Kdor bi se sedaj umaknil nazaj, napravil bi sramoto svojim potomcem. Višji častnik v Bloemfonteinu jf rekel boerakemu poročevalcu, da se bode armada Oranje države, ktera stoji general Robertsu nasproti, v slučaju svojega poraza, obrnila v Transvaal, ter bode s tamošnjimi brati vstrajala do konca. Boerci naznanjajo, da sc» od 1hn Hennessy je danes popoludne umrl. Ranjki je bil jeden najznamenitejših govornikov iu jeden najbolj učenih bogoslov cev katoliške cerkve v Ameriki. Ro V staro domovino se podali: John (erne iz Ely, Minn., v Dra-guše; Karol Pešel iz Ely, Minn , v I'redgrad; Frank Lavrič iz Greenville, Mies., v Kočenje; Rudolf Pibernik iz Shreverporta, La., Čabar; John Kau&ič in Ivana Vre-nik oba iz New Castle, Pa., v Ljubljano. * * ♦ I Dii*l je 13. febr. popoludne od kapi zadeti ljubljanski trgovcc, grajščak iu posestnik g. Josip Seu uig, oče znane narodne rodbine, v starosti 72 1-t. 14. febr. zjutraj pa je umrl prošt g. dr. Jarc v Ljubljani. Naj v miru odpočivatal * * * Umrla je 15. febr. v Radovljici občespoštevana g >spa Josipina Ro blek roj. Kamen v starosti 60 let N. v m. p.! Iz Ljubljaue nam pišejo: Blaž Ravnik, roparski morilec, katerega je porotno sodišče ljubljansko sredi decembra obsodilo na smrt, in ki je bil pomiloščen v dosmrtno ječo skušal je 15. febr. okolu desetih zvčer propihati jo na svobodo. Govorilo se je že popoludne, da je ušel. Drugi so trdili, da so ga odgnali že v Gradiško. Vendar res ui bilo niti jedno, niti drugo. Pač pa je stražnik zapazil okrog desetih zvečer črno postavo sedeti na strehi sodnega poslopja. Začel je zvoniti in klicati na pomoč. Ravnik je imel pri sebi dolgo vrv, po kateri bi se bil spustil do tal; čevlje pa |e imel privezane na hrbtu. Al kraBua mesečna noč mu je prepre čila nakano. Neki drugi jetnik, ki jo je hotel hkrati odkuriti, je sprevidel svojo nevarnost ter odhitel nazaj v zapor. Ravnik pa je bil de vedno na strehi. JANEZ ORE3NIK, doma iz ško-cijanske župnije na Dolenjskem; meseca maja lani je bil na Calume-tu, Mich , od tam šel v Sheboygan, Wis., od tod pa ne vem kam je odšel, ker oni čas Bern bil v Iron Wood, Mich. Sedaj bi rad zvedel, ali je še živ ali mrtev, zato prosim rojake po širnej Ameriki, ako kaj o njem vedo, da bi blagovolili naznaniti njegov naslov njegovemu očetu: Frank Orešnik, Box 123, Sheboygan, Wis., ali „Glas Naroda". (1. ap.) Kje je? I na vse straui po ZJED. DRŽAVAH ali v STARO DOMOVINO. £ <3? čar Sedaj je čas, kdor želi koga to spomlad vzeti iz : i stare domovine naj se edino na nas obrne, ker pri nas ima ;i vse prednosti, imamo dobre zastopnike v stari domovini, ';> kakor tukaj in se za ljudi pobrinemo pri naselbinski oblasti. vs/s/s/smž-.'.- ž . & Dalje se priporočam rojakom za pošiljanje I DENARJEV V STARO DOMOVINO to izvršujem najhitreje in najceneje. Velikanski denarni |o» V; X promet znamenuje solidno postrežbo, zgubi kake svote. Nikdo ne more tožiti o ■ V 3 : --» V ; ___ Potujoče rojake opozorujem, da naj mi vedno nazna- ^ nijo njih odhod brzojavnim potom iz CHICAGE, MONT REALA, Si. BUFFALE in tacih krajev, kjer pridejo na železnico, ktera vodi jpg) v NEW YORK, ali pa naj jim dotični agent, pri kterem kupijo železuični listek, dobro napiše brzojav kedaj in po kteri že-" 1 e z n i c i dospejo v New York, da jih počakamo na kalodvoru. Varujte se ljudi, kteri se za mene izdajajo, izrabljajo moje ime in ijudi neusmiljeno derejo. Vsakdo naj pazi na številko 109 GREENWICH STREET, vsi izgovori o mufanju, odpoto- vanju, ali da je z men^ kdo družabnik (partner) je sleparija. V* V vseh navedenih slučajih Be rojakom in rojakinjam za so- /Jg lidno, pošteno postrežbo priporočam ... z velespoštovanjem FR. SAKSER, 109 GREENWICH STREET, NEW YORK. m m Kje je? ALOJZIJ KAUŠEK, doma iz zati-ške župnije; meseca junija sva prišla skupaj iz Minnesote v British Co-lombio, potem šla Bkupaj v Seatle, Wash., od tam pa on odšel v Alasko,1 naposled sem čul, daje prišel v Ca-lifornijo. Za njegov naslov bi rac) zvedel po prijaznosti rojakov: Leopold M i 1 a r, P. O. Leadville, Colo. Kje je? MARTIN MUŠIČ, doma iz Drago-vanje vasi, okraj .ruomelj, preo petimi leti je bil pri podpisanem na hrani in mi ostal dolžan $67.86 to ga priporoča kot dobrega rojaka Josip Smuk, Box284, Ely, Minn., St. Lous, Co., I Slovenska babica. MARIJA LUKAN, babica z 20tlet uim izvrševanjem tega poBla se priporoča Slovenkam v Clevelandu, O., in okolici in naznanjam, da bivam v hiši štev. 63 Oxford St., go vorim tudi hrvatski in nemški Obečam največjo pazljivost in najboljšo postrežbo, ttarazpol&gr imam več dobrih spričeval. (l.mj.) MARIJA LUKAN, 63 Oxford St., Cleveland, O. NATHAI RUTTENBERB naznanjam SLOVENCEM in HRVATOM, da v moji trgovini na vogalu Oak in 5. ceste v Calumetu (nasproti Vektin Bkos.) dobite vse dobro blago po nizki ceni. — Dobiti so možke obleke iu vse kar človek rabi, oduajfiuejeprazniške obleke do najcenejih rudarskih oblek. Vljudna postrežba se Vam zagotavlja po mojem klerku LUDVIK BACHORJU. V najobilneji obisk se Vam priporoča Nathan Ruttenberg, Star Clothing House CALUMET, MICHIGAN. Podpisani se priporočam vBem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi sloven-a ki Kje je? 9 1024 South 13. St,, Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen vsakomu dobro postreči zdobro pijačo, finim whiskeyem in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejens prenočišča; ako kdo eem pride in ne v6 kam, naj Be le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj kakor tudi OBLEKO, OBUVALA I Baloon je le tri bloke od postaje za možke, ženske in otroke. Dalje: (dipe). VINO, FINE SMODHE in ŽGA- IOSEPH PEZDIRTZ, NJEJ in KUHINJSKO OPRAVO. ^^ ^ 0maha, Neb. Vse prodajam po najnižii ceni, r ' ' Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago ANTON KOROŠIČ, doma iz Ra-kitue, okraj Vrhnika ; njegov brat proBi rojake, ako kaj o njem vedo, da bi mu blagovolili naznaniti: Frank Korcšič, 768 Hamilton St., Clevelaud, O. (10. mc ) KJE JE ? JANEZ PETERLIN, po domače Mihe doma iz vasi Mali Videm pri Dobrem Polju. Menije ostal na Evelethu nekaj v ,,sorodu" na hrani ni ga opozarjam, da to poravna. Za njegov naslov bi rad zvedel: John D r o b n i č, Box 122, P. O. Mountain Iron, Minn. (10. ap.). T ii h-fcols:-Zgubljeni sin. (Pripovedka iz dunajskega življenja.) I. (Dalje.) Ni sicer lagala Tona Keller, vendar je bila v istini zadeva malo drugačna : Mož, kterega je tiho in skrivno, plaho in 2 malim upaujem v srcu ljubila, je tukaj stanoval, Bkoraj tik njenih vrat. Skozi okno na pol temne kuhinje ga je zamogla slehrni dan videti zgodaj zjutraj, ko je od doma odhajal in zopet zvečer, ko je domu prišel; sem in tja je zamogla ž njim tudi spregovoriti par besedic in to jo je naredilo zelo srečno v sicer težavnem življenju brez kake sreče. To je bila sreča, kterej se ni zamogla in tudi ni hotela odreči. To je bil pravi uzrok. Toda ti ga ni Brnela povedati Lini, *aj je ona bila sestra tajno ljubljenega moža. Lina je poskušala krompir, ki Be je kuhal v velikem piskru, neopazivšs, kako je Tona zarudela. „Da, navada", rekla je pnkimaie z glavo, „ta se nas vseh trdo drži. Mi že tudi tukaj deset let stanujemo, akoravno bi za te denarje lahko stanovali t lepšej hiši, kjer bi bilo bo'j ugodno in manj otrok, nego tukaj; toda mi se nikakor nemoremo odločiti za preselitev." ,,Hvala Bogu!" rekla je Tona sama zase. Ako bi se družina Svoboda iz te hiše preselila, bi jo tako hudo prizadelo, kakor kaka velika nesreča. „Naša mati vedno pravi, da hoče tukaj umreti", je dodjala Lina, kakor bi hotela bojazen Tone popolnoma odpraviti. „To se toraj pravi, mi — saj Btariši — še dolgo ostanemo tukaj, Bog nam ohrani našo mater dokler mi otroci živimo in tudi očeta." Glas, b kterim je govorila, je bil mehak in srčen, kakor iz Brca prihajajoča molitev. ,,Jaz si celo nemorem predstaviti kako bi zamogla živeti, ako bi mi Btariši umrli", je potrdila. Druga je lahko vzdihnila. „Da, goapica Lina. Vi imate pa tudi sta-riše, kakoršnih ni kmalu dobiti, oda jaz", je nadaljevala skrbno, uboga sirota Bem, od četrtega lete me že vedno okoiu pehajo po svetu — kaj naj jaz rečem? Mnogokrat se zelo čudim, da s^m še pri življenju oatala. — Vi ne veBte gospica Lina. kako z nami v tovarni postopajo, gospodje, delovodje in bolje plačane delavke? Človek mora biti tiho ako ga karajo in psujejo in surovo nagovarjajo, ako neče priti ob kruhek. Toda za umreti je treba poguma, in tega nemam, akoravno ne živi ni-jedna duša na svetu, ktera bi za menoj točila le jedno solzo." ,,Morebiti vendar", je odgovorila Lina, ko si je nekoliko miru privoščila, b tem pa je Tono malo dregnila. Prav za prav je pa bila to le mala nagajivost. ,,Vi ste ljuba, dobra atvarica Tončka", rekla je arčno, ,,jaz bi za Vami žalovala, ako bi Vi tako mladi umrli. Toda to ae ne zgodi. Zdrava ste, akoravno slabotno izgledate, in Vi bodete dobili dobrega moža in srečna bodete. Stavite na to?" Podala je roko. „Ako Vi to rečete, verujem Vam, gospica Lina", odgovorila je smeje in živahno stisnila podano roko. „Kar komu dobri ljudje prerokujejo, ae vedno izpolni." ^Vrenje in šumenje na ognjišču je pretrgalo za kratek čas zabavo in opominjalo na njone gospodinske dolžnosti. Prepričala ae je, da je krompir kuhan, odlila je vodo, potem pa za kratek čbb pustila v soparici, jih rairezala in devala na zelo čiBto kuhinjsko desko, pri tem jej je pa pomagala Tona. Uprav sti to delo dokončali in je Lina dela krompir v vročo mast, da bi ga opražila, kar sti začuti zunaj težke korake. Mlad mož, visoke, krepke postave, v delavakej obleki je vatopil. Akoravno je bil precej zakajen, v aicer bolj zagorelem obra-*u, vendar je bil zelo lep, kdr bo poviševali naravno kodrasti lasje, pri natančnejem spoznanju zadeve je bilo pač potem umeti, zakaj je bil ljubljenec in ponoa avoje atare matere. Tudi je njegov obraz, ne v obliki, pač pa v potezah, kazal tako veliko družinsko aličnost z onim Line, da ga je bilo na prvi pogled spoznati kot njenega brata. Tona ni ovadilo svoje veliko veselje, ktero je občutila pri njegovem pogledu. V dveh dolzih l^tih je imela dovolj časa, se privaditi, daje Bvoje iznenadenje prikrila, ako ga je videla, in vsakdo, kdor bi jo videl, kako vnauje hladuo je na njegov večerni pozdrav odgovorila b podajo roke, bi si vse preje nadejal, nego da je Karol Svoboda, mladi mehanik, junak njenih tajnih sanj in nje — ideal. Ker je pa bila zadeva taka, je takoj opazila, kaj je njegovej sestri, ktera je sedaj manj nanj pazila, odšlo, namreč, da je drugače izgledal in se drugače zadržal, nego v obče. Dobro je vedela, da se je pri vstopu trenotek obotavljal naprej iti, da je njegov obraz kljubu vsej borbi naznanjal razburjenje, da je z izvanrednim pogledom, v kterem je izražal bojazen in napetost, pogledal v kuhinjo, potem pa pogledal proti vratom, vodečim v sobo, kakor bi hotelo njegovo okp pogledati skozi les, da bi videl, kaj se tam zadej vrši, in kakor bi bilo to kaj groznega. Ker je pa tudi sestra na njegov pozdrav priprosto in srčno odzdravila, kazal je t ikoj pomirjenje, njegov navadni prijazni obraz gaje napravil še bolj lepega. A to ni bilo tako popolno, Tona sije morala reči, daje bil bolj prisiljen. Kaj pa to pomeni? Ali se mu je kaj pripetilo? In kaj? To se je skrbno vprašala, ko je površno roko podala in vprašaje ga pogledala. Pogum ga vprašati je pa tudi takoj zgubila, ko je opazila, da ae je Karol njenemu pogledu plaho izognil. Gledal je poleg nje, se zbeganim izrazom. Tudi se je kazal nedoločenega, ali bi ž njo kratek čas obetral in se pogovarjal, kar je dru-gekrati storil. V njegovi duši je vladal vihar, ter se moral zelo truditi, da ga to vnanje ni ovadilo. Objeduem ga je pa še navdajal zamolkli strah, da je v nesrečnem trenotku mogoče postal zločinec. Kako je to prišlo, to mu je bilo jasno in določno pred očmi. Josip Ertl in Karol Svoboda sta delala v istem oddelku velike tovarne za stroje in nista bila poslednji čae nič kaj dobra prijatelja. Ertl je preje delal v tovarni za stroje južne železnice, bil še le leto dni aodrug Karola, spočetka bil njegov dober prijatelj, potem pa hotel to prijateljstvo zlorabiti, ko je mladega, manj skušenega tovariša, kteri je hvala vzgledom in vzgoji svojih starišev — bil tako strogih načel, nameraval zapeljati 11a razna slaba pota. Zasmehoval je Karola zaradi njegove zmernosti in hranenja, privesti ga je hotel v lahkomišljeno življenje, vneti ga za pijačo, kvartanje in ponočevanje, kterim lahkomišlje-noBtim je bil sam vdan. (Dalje prihodnjič.) V srečni hisi ljubijo godbo. Glasovir za $500 ali orgije za $250 si le malokdo od nas more omisliti, še manj pa igrati nanj. Domačo godbeno skrinjico jia, ktera nadomestuje oboje, si lahko omisli vsakdo. Z njo zamnre vsakdo pravilno igrati razne komaue. Godba je urejena na valjčkih z jeklenimi iglami ne papir, nič kar bi se izrabilo, ima lepe glasne glasove kakor orgije. Igra vse znane napeve in razveseljuje stare, bolne in otožne. Zabava druščine z najboljšimi valčki, polkami, četvorkami itd. Daje godbo petja najnovejših priljubljenih pesem. Popolno raz vesel jevan je in zabava za otroke. Z njo lahko igraš nad iooo komadov, ktere si izbereš. Popolno, čudežno glasbeno orodje. Na tisoče spričeval od zadovoljnih kupcev ..Veliko boljše nego smo se nadejali", tako pravijo. To ni igrača. Tehta s zabojem vred 16 funtov. Lepa godbena skrinjica velja samo $6 00. Isto Vam pošljemo po sprejemu S3"oo po ekspresu. Agentje zaslužijo denar, ker se lahko proda. Pošljite 2 ct znamko za cenik itd. Standard Mfg. 0o., 45 Vesev St., New York, P. O. Box 2853. Dept. Gi. N. Francoska parobrodna družba Compapie Mate Tn Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (AvBtna). Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10 uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Champagne 8. marca 1900. L' Aquitaine 15. „ 1900. La Gascogne 22. „ 1900. La Touraine 29. ,, 1900. La Bretagne 5. aprila 1900. L' Aquitaine 12. ,, 1900. Izvrstno bodo postreženi potniki v hotelu du Trocadero ob obisku pariške razstave. Glavna agencija za Zjed. država in Canado: 32 BROADWAY, NEW YORK. Na prodaj iz proste roke posestvo in hiša pri metliškem mostu na Hrvatskem pri veliki cesti, ki vodi iz Metlike Karlovec in na Ozel, nahaja b e ravno na vogalu, kjer se cesta loči na Karlovec in Ozel. Hiša je pri pravna za vsako trgovino, je dvonadstropna, poleg nje lep vrt in se na njem lahko pridela vbo zelenjavo, ktera ae doma rabi skoz vse leto; dalje je pri hiši velik hlev za 20 konj prostora, velika z i d a n i c a in veliko dvorišče, to vse je obzidano s kamenjem ; okolu posestva so dve velike njive. To posestvo zato prodam, ker ne mislim iti več v stari kraj in imam tukaj vso družino. Cena in pogoji se zvedo pri Markotu Sodja, Crested Butte, Colo., ali pri Anton Sodia, selo Pravotina štev. 49, pošta Ribnik, Hrvatsko, Austria. FRANC ČUDEN, trgovina z urami, srebrnino in zlatenino LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovža) LJUBLJANA Priporočam rojakom svojo povsodi znano, bogato zalogo vsakovrstnih švicarskih stenskih in žepnih ur, verižic, uhanov ia drugih zlatih in srebrnih predme- W tov po najnižjih cenah. Pri naročilih naj se denar naprej pošlje in eden gold, več za poštnino. Ceniki pošiljajo Be zastonj poštnine prosto. KNAUTH, NACHOD & KUEHNE No. U William Street Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, aenjiee, in dolžna pisma. Izposlnje in isterjnje Eapn&čine in dolgove. ZESZsuxes Ljol StocUsi bremen Bahnhofgasse štv 29 Bremen. Palace Meat Market, Jos. Asselin, Prop., 337 Fifth St., Calumet, Mich. Za praznike imamo lepo zalogo finega prekajenega mesa, kokoši, zajcev in mladih prašičkov. Naša posebnost bo b®31 kranjske klobase. Posebno pozornost bodem dajal Slovencem! Grahek in Sunigh, CALUMET,----Michigan, priporočata rojakom svojo groeerijo, v kterej prodajata vedno vse sveže blago po najnižjih cenah. Tudi pošiljata denarje v staro domovino in rojakom preBkrbita potne listke. V obilen obisk se priporočata J. GRAHEK in M. SUNICH, Calumet, Mich. Ako pošiljate novce v staro domovino obrnite se vedno na FR. SAKSER & CO. 109 Greenwich Str., New York. John IVLaurin slovenski e priporoča Slovencem in Hrvatom v Calumetu m okolici za prirejeva-nje pogrebov, maziljenje in vse v mojo stroko spadajoče opravke. JOHN MAURIN, Laurium, Mich. Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem odprl Miners Exchange is^xSaloon, 700 E. Cooper Av., Aspen, Colo. V njem točim izvrstno pivo Denver Milwaukee, od te pivarne sem tudi agent, dalje vsakovrstne žgane pijače, fine smodke, dobiti so dobra jedila in prenočišče. V obilen obisk se priporočam (l.jl.) MAT. MAUTZ, lastnik. Naznanilo. Rojakom naznanjam, da sem sa-časuo preselil svojo trgoviuo s knjigami iz Clevelanda, O., v Pittsburg, Pa., terse priporočam za nadaljntt naročila knjig, kterih imam vsakovrstnih pripovednih in krasno vezanih molitvenikov. Denar naj se mi blagovoli poslati objednem naročilom. Cenik pošljem na zahte-vanje poštnine prosto. Ako me hoče kdo oaobno obiskati naj se oglasi 5102 Buttler Street, Pittsburg, Pa. Slovensko pratiko prodajam po 10 centov; veliko pratiko pa po 15 centov. Mali zneski se lahko pošljejo v poštnih znamkah. MATH. PQG0RELC, 5102 Butler Street, Pittsburg, Pa Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na nove urejeni SA/.OOA7, kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR BAY, MICH, jediiia slovanska tvrdka, ktera potnike iz WtF' Bremena v Ameriko samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij. Slovenci in Hrvatje ne opuščajte pri Vašem potovanju v Evropo Be oglasiti dospevši v Bremen v našej pisarni, kjnr si d^nar najbolje zm©-njati zamorete, ter bodete na najboljši način v domovino odpravljen1-Ako bi Vaši sorodniki ali znanci radi k Vam v.Ameriko potovali, tedaj jim pišite, da naj se samo na nas obrnejo; pri nas bodo dobro poučeni, kaj amerikaneka postava zahteva, da ne bodejo vrnjeni in s tem denar zastonj zavozili. Oglasila in vprašanja odgovarjajo se v vseh jezikih takoj, točno in vestno. KAREŠ in STOCKI, BREMEN, BAHNHOFGASSE 29. Jacob Stonich 89 E. Madison St., Chicago, 111. Slika predstavlja uro za dame z dvojnim pokrovom ( Boss Case) in bo najboljši pokrovi se zlatom pretegujem (Goldfield) in jamčim zanje 20 let; kolpsovje je Elgin ali Waltbam ter velja samo Hotel Podpisani priporoča vsem Slovenoem svoj krasno vrejeni Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno iivrsfcno g v e i e pivo, posebnost pravo importirano plzen-pivo, fina vina; izvrstne smodke gostom s k o in okusna jedila bodem dajal vsem proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo ^©gljišc©- Pogebno se priporočam rojakom za razne Bveča-nosti, veselioe, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat! JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih opgelj se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glasnim od $25 naprej in treba dati $5 „are". Boljše vrBte od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala: Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti pri vsakej godbi na lice, trobente ali piščali. Dame, ktere žele uro kupiti se jim s^daj ponuja lepa priložnost, Ta cena je le za nekaj časa. [fo Na zahtevanje pošljem cenike poštnine prosto. Dobra postrežba in jamstvo za blago, je moje geslo. J; Za obilo naročb se priporočam z vsem spoštovanjem f Jacob Stonich, g 89 East Madison Street, Chicago, III. il^asx-gxsa^xgixgxsxa^ JOHN VENZEL izdelovalec KRANJSKIH IN NEMŠKIH 3ARM0NIK __se priporoča rojakom za izdelo- vanje in popravo. Cene bo primerno nizke, delo dobro in trpež-uo. Najnižja ceua trovrstnih harmonik je £18 do $35 in naprej. Izvršu.em tudi na 6 m 8 glasov. Razpošiljam jih s pravico, da si jih lahko vsak ogleda na Express Office. Glede natančuejih pojasnil se je pismeno obrniti na: John Venzel, 30 King St., Cleveland, Ohio. ■C C 3 V i) Z> C O 1 o * Vina na orodaj. Dobra rndeča in Črna vina po 40 do 55 centov galoDa b posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo pošlje tudi novce ali Money Order. NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street., San Francisco Cal. POSESTVO in HIŠA štev. 34 v Cerkljah, okraja Krško na Dolenjskem, poleg hiše je vrt z lepim sad-uim drevjem. Posestvo je pri veli-kej cesti in pri tem tri velike njive tu li v lepem kraju. To posestvo za to prodam, ker ne nameravam iti več v stari kraj in imam vso družino tukaj. Cena in pogoji se zved6 pri: John Stanko, 1706 St. Clair St., Cleveland, O. (1. ap.) Mestna hranilnica ljubljanska Sj obrestuje tudi nadalje hranilne vloge § 1 po 4°|o § brez Odbitja novega rentnega davka! Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja narav-g[ nost ali pa s.posredovanjem „Glas Naroda". BI HIHHIIHIIHH^^ ' - . v,.-: * ... .. ■.. ... • . . s • • v