12
Politični pregled.
Državni zbor bode najbrž razpuščen, ako se ne posreči grofu Taaffeju skrpati kake nove večine. Te dni so bili na Dunaji načelniki deželnih vlad in ministerski predsednik se je že posvetoval ž njimi o morebitnih novih volitvah in jim dajal iustrukcije. Slovenci se sedaj novih volitev nikakor ne moremo posebno veseliti, ker nismo j edini. Kdo ve, če bi zaradi domačega razkola Nemci ne pridobili kacega mandata. Spominjamo se le predobro žalostnega izida državnozborskih volitev 1874. leta, ko je tudi v obeh slovenskih taborih veljala le srčnost, odrivala se pa modrost. Dosti boljših vspehov tudi sedaj nimamo pričakovati.
Modrost velja. — Sobotni „Slovenec" polemizujoč s ,. Slovenskim Narodom" hoče čitatelje prepričati, da je v boji prva srčnost. Mi ne bodemo preiskovali, kje so se Slovenčevi gospodje učili strategike. Toliko pa vendar moramo opomniti, da v sedanjem veku tudi na bojiščih že davno ni srčnost prva, temveč modrost. Vojskovodja mora najprej poklicati svojo modrost za svet. Se le, ko je modrost govorila, potem pride srčnost na vrsto. Zaradi tega pa navadno zapoveduje vojski kak star general, o katerega hrabrosti že ni več dosti pričakovati ; pač pa od njegove modrosti. Se bolj pa ta velja o političnih bojih, kjer se bijejo boji z uma svitlim mečem. Politik, ki vsake stvari poprej vsestranski ne prevdari in večkrat poleg modrosti ne popraša še zmernosti, bode javaljne dosti opravil. Srčnost je lepa čednost, ali voditi jo mora povsod modrost, toraj modrost velja !
Nova večina. — Ta teden vrše se pogajanja ob osnovi nove večine. Najprej je bil grof Taaffe povabil zastopnike zjedinjene levice, potem pa načelnike poljskega in konservativnega kluba. Na to pa zopet levičarje, da jim je razložil, kaj da žele konservativci in Poljaki. Osnovi večine se pa baje stavijo precejšnje težave. Levičarji bi radi pri tem si zagotovili predpravice nemštva, čemur se pa odločno ustavljajo konservativci in Poljaki. Levičarji bi najrajši videli, da bi se Hohen-wartov klub v novo večino ne vzprejel, ali Poljaki v tem slučaju nečejo sodelovati z levičarji.   Pogajanja bodo gotovo še
13
precej časa trajala,   najbrž ne bodo še končana do  17   t. m., ko se zopet snide državni zbor.
Mladočehi sedaj po svojih listih in na shodih prepovedujejo, da tako dolgo ne morejo češki zastopniki podpirati kakega utrjenja razmer v Avstriji, da se izvede češko državno pravo. Jeden čeških zastopnikov se je že izrazil, da bi Mladočehi bili pripravljeni glasovati celo proti imenovanju novega ministra za Češko, ko bi vedeli, da s tem kaj ponagajajo grofu Taaifeju. S tako politiko Mladočehi pač ne bodo dosegli nobenih vspehov.
Poljedelsko ministerstvo je izdalo dve jako važni predlogi. Načrt zakona o kmetijskih zadrugah in pa o dohodninskih posestvih. Sedaj ima le še posebna komisija iz zastopnikov iaznih ministerstev ti predlogi pregledati. Ker sta obe predlogi velike važnosti, bodemo še obširneje govorili o nju, ko bodeta znani v podrobnosti. Kakor se kaže, poljedeLki minister resno hoče pomoči kmetijskemu stanu.
Ogersko. — V državnem zboru vrši se sedaj budgetna debata. Pri točki : ,,Najvišji dvor" so se od več strani slišale zahteve, da naj se osnuje samostojni ogerski dvor. Ministerski predsednik je odgovarjal, da bode v tem oziru storil kolikor bode mogel. Mnogi govorniki so tudi napadali avstrijsko vlado in parlament. Wekerle je moral toraj zagovarjati avstrijsko državno polovico, da se strogo drži nagodbe iz 1867. leta. Ko je knez Sclrvvarz^nberg v avstrijskem parlamentu nekaj spregovoril o ogerskih razmerah, kak krik je bil po liberalnih glasilih, da se s tem spravlja dualizem v nevarnost, ko pa Ogri zabavljajo proti Avstriji v parlamentu, je pa vse dobro. Noben židovski list za to nima prajalne besede. Seveda Madjari so dobri prijatelji naših Nemcev, zato se pa jim mora že malo skozi prste gledati. — Vlada misli še huje začeti preganjati Slovake in Rurnune, kakor je nedavno dal razumeti ministerski  predsednik v zbornici poslancev.
Vatikan. — Dne 16. t m. bode konzistorij, v katerem bode papež imenoval 14 novih kardinalov, tako, da bode za-naprej 35 italijanskih kardinalov in 30 drugih. V političnem pogledu vzbuja največje zanimanje imenovanje Galimbertija, nuncija na Dunaji.
Vatikan in Francija. — Papež je francoskega poslanika Lefebvre de Behain-a, katerega je v avdijenci vsprejel, zagotovil, da še zmirom goji neizpremenjene simpatije do Francije. Papež je prepričanja, da je republika edina mogoča Uadna oblika v Franciji. Pripomnil mu je tudi, da vsakemu Francozu, katerega vsprejme v avdijenci, svetuje naj se oklene republike. V vsem bil je Lev XIII jako ljubeznjiv napram poslaniku.
Nemčija. — Na dnevnem redu je še vedno nova vojaška predloga. Vsi časniki in politiki se bavijo ž njo. Največ sitnostij dela seveda Bismarck, ki se tako odločno protivi tej novosti. — V Saarbruekenu traja že nad teden dnij štrajk ondotnih delavcev v premogovih jamah. Ker se štrajk še vedno siri, dela vladi veliko preglavico, kako bi red vzdržala.
Francija. — Panamska afera še vedno vznemirja duhove. Zadnje dni zaprli so nekega Blondina in bivšega ministra Baihaut-a. — Ministerstvo Loubet je dalo ostavko. Predsednik Carnot naročil je Eibotu, da sestavi novo ministerstvo. — Žida Rothschild in Hirseh sta v namen, da se osnuje nova panamska družba, obljubila dati vsak po 25 milijonov frankov. Ker je ta svota premajhna in bi se vlada težko pregovorila, da bi podjetje podpirala, ni misliti na zopetno osnovo družbe. Sicer se pa splošno govori, da panamske ožine ni lahko prekopati tudi že zaradi tega ner ker se podjetju upirajo lastniki amerikanskih železnic, ki bi vsled prekopa panamske ožine zgubile na veljavi.
Rusija. — Car je z ozirom na lakoto, ki zopet razsaja v nekaterih pokrajinah, zapovedal, da je pričeti takoj z zgradbo
raznih cest in železnic, da se da tako stradajočim ljudem zaslužka.
Rumunija. — Eumunski prestolonaslednik obhaja te dni v Sigmaringen-u svojo poroko s princezinjo Marijo Edin-burško.
Anglija. — O irski hompruli posvetuje se zdaj ministerski svet. Gladstone je vse potrebno ukrenil, da posvetovanja ostanejo, kolikor mogoče tajna — Zadnji čas jeli so nekateri zahtevati posebno homerulo za London. Pričel bode izhajati tednik, ki bo to zahtevo zagovarjal. — Irska homerula predloži se zbornici dne 6. februvarija.    Pri   tej   priliki   se   bode
v
pokazalo, če ima Gladstone zar:s kaj vpliva. Če dobi za homerulo potrebno večino,   potem   mu   je   ministerski stol žago-
v
tovljen še nadalje. Če pade pa homerula, palo bode najbrže tudi ministerstvo.