GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURSKE OKRAJE Štev. 19 — Leto III. Murska Sobota, 17. maja 1951 Cena 6 din Pred dnevom jugoslovanskega letalstva: Nekaj o soboških letalcih, ljubiteljih svobodnega neba V prvomajski povorki leta 1947 smo prvič zagledali ljubitelje letalstva, ki so se že nekaj tednov pripravljali, da ustanovijo svoj klub. Bilo jih je precej, največ pa malih pionirčkov in mladincev. Oblečeni v bele srajce z značko na prsih so korakali v mimohodu. Malo je bilo takih, ki so od blizu poznali letalstvo, družila jih je samo ljubezen do letenja, do spoznavanja prostornih podnebnih sinjin. Le dva skromna modela so imeli pred seboj, toda to je pomenilo mnogo: začetek soborke letalske organizacije. V jeseni so v delavnici soboškega Avtomoto društva prvič zapele modelarske žagice. Dan za dnem so se zbirali mladi modelarji, ki so začeli brez sredstev. Toda sami so se znašli. Društvo jim je odstopilo del prostorne delavnice, orodje in inventar pa so prinesli iz svojih domov. Led je bil prebit... Za mlade soboške modelarje so izvedeti v Ljubljani, spremljali so njihovo zdravo prizadevanje in gospodarjenje v klubu. In glej! V oktobru 1948. leta jih je republiški odbor Letalske zveze tudi pismeno pohvalil. Najboljša grupa v Sloveniji! Želja po letenju se jim je v jeseni izpolnila. Na Tratah so poskusili z za- četnimi drsi. T oda pod sinje nebo še niso mogli. V pozni jeseni se je zgodilo nekaj, za tisti čas nenavadnega. Radgončani so dobili visoko sposobno letalo, ki je tudi mladim Sobočancem dobro služilo. To so bili prvi nepozabni podvigi mladih letalcev. Kaj kmalu so nesrečno končali z razbitim letalom. V jeseni 1949. teta so popravili poškodovano letalo, ki so ga pripeljali iz Radgone. Nedaleč od mesta so pričeli z letenjem, ki ga je vodil mladi letalec. »Vitla« je zahtevala mnogo popravil, sposobna je bila le za začetne drse. Nastopili so časi mučnega premora. Naši letalci so težavam uporno klubovali, toda vse zaman. Stara »Vitla« je bila dodeljena drugi organizaciji. To je porazno vplivalo na soboške letalce. Posamezniki so odnesli iz delavnice težko priborjeni material, kakor tudi manometre jadrilic. Nedelavni odbor je pospešil razpad kluba. Ni vodil računa o materialu, ni vzpodbujal članstva k premagovanju težav. Še danes pogrešajo v klubu modelarski material, ki je ostal pri bivših »Mejaših «v Radgoni. V maju lanskega leta so se Sobočani spet postavili na noge. Nov odbor z izkušenim letalcem Lednikom na čelu, je zbral okoli sebe stare člane. Nove težave je bilo treba premagati. Višji sorumi niso spočetka poznali potrebe soboških letalcev, ni bilo sredstev in ne materiala. Nova delavnica v osnovni šali jih je vzpodbudila, v njej se je začelo gibati 80 članov. Pomoč od zgoraj ni zadostovala. Po zamisli klubskega sekretarja so se prvič znašli na aeromitingu. Prvi padobranski tečaj je izvršilo 15 članov. Skoki padalcev so razgibali mladino, ki je poprej vedrila izven kluba. Danes že imajo močno letalsko družino, v kateri domuje 173 članov in 64 pionirjev-mod el ar jev. Število letalcev neprestano raste, vsporedno z rastjo organizacije. Ko govorimo o zadnjih uspehih klubskega dela, se spomnimo prekmurskega festivala, prvega poleta Sobočancev z brezmotornim letalom »Jastreb«. Padalci to so možje, ki bodo znali braniti domovino, so začutili gledalci. Razmah letalstva v Prekmurju nam je postavil odgovorno nalogo: V letu 1951 bomo zgra- diti v bližini Murske Sobote novo letališče s hangarjem. Kdo bo pomagal? Vsi, ki ljubimo domovino in letalce. V ponedeljek je praznik jugoslovanskih letalcev, braniteljev svobodnega neba. K njim bodo pohitele naše misli, stisnili bomo roke našim domačim letalcem z željo, da v blagor ljudstva tudi v bodoče uspevajo, P. E. Pred zaključkom setvenih del v Prekmurju Zadnji teden so. se po vsem Prek-murju vršili zbori volivcev, obenem pa tudi množični pregledi dosedaj izvršene pomladanske setve. V murskosoboškem okraju so kljub neugodnemu vremenu, doslej zasejali, nad 94% planiranih površin. Sorazmerno najslabše so izvršni setvena delaj v ravninskih predelih okrog Martjanec, Moravec itd. Med zadrugami in ekonomijami prednjačijo piri setvenih delih v Kramarovcih, Puconcih ter na ekonomijah: Murski Črnci, Borejci in Domajinci. Struktura letošnje pomladanske setve se temeljijo razlikuje od prejšnjih let. Tako bodo n. pr. kmetje zasejali 59 % več krmnih, rastlin, 17% fižola, 31% sirka itd. Vsled slabe letine krompirja v lanski jeseni, je spočetka ponekod nastalo pomanjkanje semenskega krompirja, kar pa so pravočasno rešili. Deloma so si pomagali sami kmetje, pa tudi na okraju so ugodno rešili okrog 900 prošenj za semenski krompir. Letos so kmetje v Prekmurju zamenjali okrog 15 vagonov semenskega krompirja, kar bo ugodno vplivalo na pridelek. Od tega so državna posestva in zadruge zasadile tudi , večje površine uvoženega, holandskega krompirja, katerega pridelek jim bo služil za razmnoževanje. Tako je, če so na KLO malomarni uslužbenci Z množičnim pregledom setvenih del, pa so kljub navedenim uspehom ugotovili v številnih primerih nedelavnost in malomarnost setvenih komisij in evidentičarjev. Le-ti se navzlic vsem opominom še vedno zavzemajo za papirno poslovanje, ne da bi sodelovali s kmetovalci. Tako so n. pr. v Strukovcih člani setvene komisije zamolčali, da imajo kmetje ugodnost pri zamenjavi semenskega krompirja Tipičen primer slabega poslovanja pa daje KLO in njegova evidentičarka v Hodošu. Prejeto okrožnico od OLO-ja, ki se je nanašala na množični pregled setve, je evidentičarka zaklenila v predal, ne da bi obvestila za to odgovorne funkcionarje. Vsled njene malomarnosti je izostal pregled. Uslužbenci OLO-ja so našli v času pregleda pisarno KLO zaprto, kmetje pa sploh niso vedeli o akciji. In vendar imajo v Hodošu največ ogroženih površin. Tudi setvena komisija v Sebeborcih je, spregledala večjo parcelo ogrožene površine. V Domajnševcih je bilo drugače Primere dobrega poslovanja setvenih komisij in širokega sodelovanja množičnih organizacij pri pregledu setve najdemo v vaseh: Domanjševci, Prosenjakovci, Predanovci, Kuzma, Čepinci itd., kjer so večinoma že vse posejali. V Domanjševcih je pri nedeljskem pregledu sodelovalo 50 kmetovalcev. V tej vasi so zgledno rešili pomanjkanje semenskega krompirja ter zasadili vse razpoložljive površine zemlje. —k. Grčija šteje po zadnjem popisu prebivalstva 7 milijonov 600 tisoč ljudi. Leta 1940 je imela Grčija 7,334.000 prebivalcev. Med drugo svetovno vojno je število prebivalstva tudi v Grčiji precej padlo. Ljudstvo se pripravlja, da izbije sovražniku zobe Na severni, meji se vneto pripravljajo, da bodo na klic domovine branili s krvjo priborjene pravice. V prijaznem, radgonskem trgu so organizirali številne tečaje protiletalske zaščite, Rdečega križa in varnostne službe. Tečajniki se usposabljajo za najsvetejše dejanje: obrambo domovine. Pred dnevi so zapustili tečaj bolničarji, ki bodo znali dajati prvo pomoč. Nad polovico tečajnikov je odlično odgovarjalo pri spraševanju. Proti koncu maja bodo Radgončani pregledali svoje vrste in sposobnosti. Pripravljajo se na večji manever. Središče »markiranih« letalskih in pehotnih napadov bo trg z železniško postajo in bližnjimi industrijskimi objekti. Delovanje pešadijskih enot predvidevajo v pasu ob Muri. Obrambne edinice bodo sestavljene iz obveznikov predvojaške vzgoje. Odredu »mladincev« so obljubile pomoč vojaške edinice KNOJ, ki jim bodo posredovale bogate izkušnje iz narodnoosvobodilnega boja. Možje iz »manevrskega« štaba so pohvalili množične organizacije, zlasti Ljudsko tehniko in člane Rdečega križa, ki sta obljubila neposredno pomoč pri akciji. Nastopilo bo 13 gasilskih enot. Kje? Na »markiranih« požariščih. Bolničarji in enote PLZ se bodo spustil e med ruševine, protikemijska sku- pina bo imela opravka s strupenimi plini, ki jih bo v bombah odvrgel sovražnik. Organizatorji računajo na udeležbo 1200 ljudi, ki so jih povabili k sodelovanju. Manevrski načrti so precej obširni zato bodo zahtevali izdatne sposobnosti nastopajočih. Za redno obveščanje prebivalstva bo poskrbela kurirska služba in varnostni organi preko zvočnikov pa bodo obveščali državljane o poteku manevra. -ko. V nedeljo bomo spet iskali krompirjevega škodljivca Koloradski hrošč! Zares, skoraj smo pozabili na njega, ker nam lani ni povzročil večje škode v krompirjevih nasadih. Morda bo letos bolj aktiven? Smo v času, ko krompirjevi gomolji poganjajo stebelca iz zemlje. Hkrati z njihovo rastjo, se nam vsiljuje bojazen: ali se je hrošček k nam preselil iz okuženih krajev, morda se bodo ličinke pokazale iz zemlje? Vse je mogoče! Naš sovražnik je dober letalec, delivec. Kaj bi govorili škodljivosti našega poznanca, ko pa smo o njem že mnogo slišali ali pa čitali v dnevnem časopisju. Ne preostaja nam drugo, kakor skrb, da ga ob morebitnem srečanju do kraja zatremo. Našli ga ne bomo brez temeljitih pregledov vsakega krompirjevega nasada posebej. Zato opustimo stare navade iz prejšnjih let, ko smo šli na polje ter tam iskali škodljivca zaradi pregleda. Mar ne gre za naš zaklad, ki ga v jeseni radi izkopljemo? V nedeljo in vse dneve potlej poskrbimo, da za škodljivca ne bo mesta v naših krajih. A kako? Množične organizacije naj se odločno zavzamejo, da bo zadnja parcela krompirjevega nasada pravočasno pregledana. V ljutomerskem okraju so v teh dneh pričeli s pripravami. Vsaka vas ima svoj aktiv za zatiranje škodljivca. V njem so zastopniki KLO in množičnih organizacij, ki so moralno odgovorni za uspešno izvedbo akcije. Okrajni štab, jim bo zagotovo pomagal s strokovnimi nasveti. Tomaževčani se letos ne mislijo šaliti. Na zadnjem sektorskem: sestanku jim je okrajni aktivist komaj odgovarjal na raznotera vprašanja. Škoda, da ni bilo blizu Ključarevčanov, ki jim pravtako preti hroščeva golazen. Pogovora Križevcih so se izognili zastopniki petih vasi. Ali ni to slab začetek? Videli bomo v nedeljo, ko bo šlo za krompirjeve nasade. Letos je leto majskega hrošča, katerega ogrci izpodjedajo koreninice gomoljnih rastlin, trte in žitaric. V mnogih okrajih, mu nastavljajo past. Tudi nas lahko v večjem številu preseneti. Vsi ga poznamo, ko nam v večernem mraku butne v obraz. Noč ga prisili, da se vsede na krošnje sadnih drevesc, kjer ga jutranja rosa omami. Potresi drevo! Našel boš tečno hrano za kokoške in ostalo perutnino. Z enim mahom ubiješ dve muhi. Kaj, ko bi poučili pionirje in mladince, nemara bi se ogreli za lov na škodljivce? Vse pravi Od naših rok torej zavisi, kako bomo letos očuvali rastlinske sadeže. -ko. Kar z volilci se pogovorite, potem Vam bo delo lažje teklo Kaj sem v naslovu hotel povedati? Nič novega nisem razodel. Predočeni izrek je povsod priljubljen, marsikje ga imajo na jeziku. Docela verjamem, da so mu navidezni prijatelji tudi v KLO pri Miklavžu, kjer si pa z njim ne belijo las. Toda, povejmo najprej o dobrih lastnostih, ki sem jih ob obisku pri njih imel priliko spoznati. Kje drugod se lahko pohvalijo, da imajo na svojem območju štiri delovne zadruge? Miklavžani ti radi pokažejo številne gričke, na katerih so posajene raztresene vasice: Kajžar, Vinski vrhovi, Lača ves, Ilovci. .. sami poznani kraji, v katerih dobro uspeva vinska trta. Nemara bi se dolgo zamudil, če bi obiskal vse kajžice in pri- tlikave hišice, ki so kakor gobe raztresene po tem prleškem svetu. V njih prebivajo zadružniki, tista večina državljanov miklavževskega KLO. Vesela novica, kaj? Tej pridajmo še druge. Evidentičar je pohvalil svoje volivce, meni pa postregel s trdoglavimi podatki. Miklavc žani so plačali ves letošnji davčni predujem, odrinili vso mast, poravnali blizu 90 odst. vsote lanskega davka. Če vprašamo volivce, bomo spoznali, da razumejo potrebe delavca po tovarnah. Mnogi so si za »luknjo« pritegnili pas, pregledali kašče in pridno oddajali pridelke. Gospodarski listi na KLO nam to potrdijo. Nič več? Tudi 26 prošenj za znižanje ugotovljenih dohodkov ni mnogo, če prištejemo vse v. KLO živeče volivce. Kaj potem ni v redu? Delo raznih svetov premalo vpoštevajo, kot so: kmetijski, socialni, komunalni, trgovsko-preskrbovalni in šolski svet. Kdaj pa so bili ti ustanovljeni? Nekam nerodno zveni beseda: 9. fe- bruar, ko so se pri Miklavžu zadnjikrat zbrali volivci. Da imajo svete, to nam je torej razumljivo, toda kakšne? Nobeden izmed njih se doslej ni sestal. Umiku s pozicij »ljudske volje« je sledilo pozabljenje na 13. člen. zakona o zborih volivcev, ki jim pri Miklavžu leži v omarah. Če so dobri računarji, bi pač lahko ugotovili, da je od zadnjega zbora volivcev poteklo polne tri mesece. In zakon. Mar naj ostane le košček papirja, popisan zaradi lepšega? S pisarniškim odločanjem naj prekinejo, ker pač več ali manj duši ljudsko pobudo. Mnogo boljše, je stopiti na prag volivcev, ki se pomoči svoji oblasti prav gotovo ne bodo odrekli. Seveda je takšen način sodelovanja težavnejši od dosedanjega, pisarniškega. Z njegovim uresničenjem bo povečan interes volivcev, da soodločajo in pomagajo pri poslovanju svojega KLO, kar praktično pomeni: uspeh je zagotovljen. Potem pri Miklavžu ne bo več zagonetke, kako bi dogradili zadružni dom, ki je že pod streho. Zdaj čakajo na kredit. Kje so pridne roke frontovcev? Razgibati jih bo treba, saj se niso za večno umirile. Bi ne pomagal krajevni samoprispevek, prostovoljno delo? Sedem krajevnih podjetij se uveljavlja v vaški zgodovini. Rentabilna, donosna so! Brskaš dalje po številkah, ki naj bi to dokazale. S praznimi rokami , ti sporočijo. »Pojdite na ljutomerski knjigovodski center, tam vodijo račun o naših podjetjih.« Ali je potemtakem KLO upravno-operativni voditelj? Proti sredini leta že lezemo, a še ni lanske bilance, ni čistega računa, o katerem bi morali vedeti miklavški volivci kot ustvarjalci lokalnega gospodarstva. Dolga je pot,, ki jih loči od prave ljudske« oblasti. Vse zavisi od volivcev, da jo skrajšajo. Naši zakoni jim dajejo pravico, da se v samoupravljanju uspešno uveljavijo. Ta smer je edino pravilna, ker jim daje številne možnosti za razmah ljudskega ustvarjanja, je bistveni pogoj, da se miklavški KLO uveljavi med najboljšimi v ljutomerskem okraju. —ko;. MARŠALU TITU bomo poslali pozdrave Neizmerna je ljubezen, ki jo gojijo naši ljudje, mladina, pionirji... do svojega voditelja tov. Tita. Smelo jih je popeljal na barki po razburkanem morja na varno. Titovi borci so z njegovim imenom umirali, danes ga kličejo po gradbiščih, kjer se gibljejo rake pridnih graditeljev... Za nas utripa srce dragega Maršala. Tito nam kaže pot preko vseh mogočih zaprek, odpira nam vrata, skozi katera se sigurno pomikamo lepšemu življenju naproti. V srcih nosimo, vedno je z nami, tudi takrat, ko se zbero nad nami oblaki.. 25. maja bodo romale proti Beogradu misli milijonov svobodnih ustvarjalcev. Mladinci, pionirji, športniki, najboljši graditelji — mu bodo ponesli pozdrave, čestitke k rojstnemu dnevu. Spet bomo dokazali klevetnikom, da nas nihče ne more ločiti od njega, od naše herojske Partije... Zares! 21. maja se jim bodo pridružili Ljudje Iz prleških goric, Murskega polja, iz naših zadrug... Pionirji zadružništva. Železnodverčani —- bodo prvi krenili. Med njihovimi vinogradi se začenja dolga pot republiške štafete tja do Beograda. V njo se bodo združile stranske štafete. Veržejčani bodo tekli skozi Cven, kjer jih bodo pozdravili pionirji in vaščani. Druga štafeta bo krenila iz Vučje vasi, skozi Križevce in Noršinec, od hrvatske meje bodo prihiteli Gibinčani, Tomaževčani pa bodo obiskali Malonedeljčane, vaščane Branoslavec in Cezanjevec. Vse štiri štafete še bodo srečale v Ljutomeru, kjer jih čaka topel sprejem. Odtod bodo pohiteli športniki s palico proti Ormožu... Kogovčani bodo ubrali pot naravnost proti Ormožu, skozi vasice: Miklavž, Povlovski vrh, v sosednje Palovce. Tu izročijo pozdrave tekačem ptujskega okraja. Pionirji po šolah že zdaj govorijo o velikem dnevu, komaj že čakajo, da sprejmejo, palico s pozdravi svojemu učitelju. Nosilo jo bo blizu tisoč mladih ljudi, Titovih ljubljencev. -ko. Novi traktor, stabilni motor, o mladih ivanjkovskih tehnikih ... Zaorati je bilo treba v obetajočo zemljo, ki jih je v ivanjkovski okolici čakala. Traktor bi nam odrinil mnogo truda in prihranil že tako pičle delovne moči. Ivanjkovski pionirji v tehniki so dolgo premišljevali, kako se izogniti kasni spomladanski setvi. »Počaka mo, da ga nam ga fabrike pošljejo!« so nekateri modrovali. Spočetka je izgledalo, da niso nič pametnejšega pogruntali. Toda kaj? Praprotnikov Ludvik, skromen in nepoznan delavec iz Pavlovskega vrha, se ni pustil premotiti ob govorici malodušnežev. Poskusil bom! Prehodil je vse hribovske poti, staknil vsak kot, kjer je ležalo od vojne zapuščeno železje. Našel je deiej motorja, kabine, zavore... Skrbno jih je očistil in shranil. Dolgo je zbiral staro železje in naposled... pod njegovimi rokami je rastlo ogrodje novega traktorja. Ves zatopljen je bil v svoje delo, ki mu je prineslo uspeh: traktor je bil gotov. Zdaj pa že ropoče po zadružnih poljanah -in obrača zemljo. Pintaričev Jože iz Lahonec je našel nekje med ropotijo star, že obrabljen motor. Tekmoval je s Praprotnikom. Ni ga posekal, pač pa dohitel. Sestavil je stabilni motor, ki poganja mlatilnice, žage in kmetijske stroje. Nove pobude za napredek naših vasi! Elektrostrojni klub ima obetajoče, zamisli. Na Pavlovski vrh, v Libanjo in bližnje vasi bodo potegnili električne žice. Ali so daleč od cilja? Pripravljeni so daljnovodni drogovi, nekaj žice, material, gotovo bodo kmalu začeli. Zares! Ivanjkovčani so razumeli potrebe okoliških vaščanov, kmetov in zadružnikov. Pri neizkušenih samoukih — članih Ljudske tehnike —je dozorela misel, iz nje pa dejanje: po svojih močeh pomagajo kmetijstvu. Kje drugje bi se jim odprlo širše področje dela? Nikjer! Kot kmečki fantje in možje dobro vedo, da jim je zemlja bogata zakladnica, neusahljivi življenjski vir. Njej so se docela posvetili. Znajo tudi samostojno gospodariti. Pobratenje s prosvetarji m bilo brezuspešno. Odrski nastopi v okolici so dali čisti dobiček, za katerega so kupili kamion in motocikel. Na teh vozilih pa sedaj vzgajajo mladi kader vozačev. Kje bi lahko Ivanjkovčane posnemali? Odgovor ni težak: povsod, v vseh večjih krajih bi z dobro voljo prodrli do uspehov, odkrili bi nove talente med preprostimi ljudmi, voljne pomagati pri delu Ljudske tehnike. -ko Beltinsko Pletilsko podjetje v borbi za kakovostne izdelke Menda ni bilo obiskovalca, ki si je ogledal zadnjo razstavo v Murski Soboti, da ga ne bi presenetili razstavljeni predmeti pletilstva v Beltincih. Podjetje pletilstva v Beltincih je majhno ih skromno na prvi pogled. Če pa stopiš med mlade pletilje za brnečimi strojil, občutiš, da se tudi v tem skromnem obratu bije borba za načrt. In še kako! Preddelavka Balažičeva, ki že dolgo let dela za stroji, rada pripoveduje o delu in uspehu podjetja. Pletejo pulovre, šale, ženske in otroške jopice, skratka vse, kar zahtevajo potrošniki. Letos ima podjetje sklenjeno pogodbo z grosističnim podjetjem »Obutev« v Beogradu. Letni načrt jim dolbe 300 kg volnenih in nad 600 kg bombažnih izdelkov. Torej kar precej z sedem delavk, ki so trenutno zaposlene pri strojih. Podjetje bije borbo tudi za kakovost izdelkov, pri čemer dosega pomembne uspehe. Velike, težave pa imajo pletilje s pomanjkanjem strojnih igel. Tako trenutno delujejo le trije stroji, dočim šest strojev stoji. Nekaj je zakrivil prejšnji upravnik, ki se je malo zanimal za nabavo manjkajočih delov, za slovo pa je pustil podjetju nad 50.000 dinarjev zgube. Njegov naslednik je pripomogel, da bo podjetje v kratkem začelo obratovati tudi z ostalimi stroji. Stran 2 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 17. maja 1951 Kakšen je gospodarski razvoj mestnih podjetij v M. Soboti Takoj po osvoboditvi leta 1945 so frontovci na enem izmed prvih plenumov Osvobodilne fronte v Murski Soboti sprejeli sklep, da bo Fronta skupno z Mestnim Ljudskim odborom skrbela za razvoj lokalnega gospodarstva v M. Soboti. V petih letih se Je lokalno gospodarstvo v Murski Soboti prav ob pomoči Fronte tako razvilo, da prekaša Murska Sobota mnoga ostala mesta v Sloveniji. S pravilnim delom preko sindikalnih podružnic, ki so skrbele za vzgojo svojega članstva, je Fronta v Murski Soboti dosegla, da so številna lokalna podjetja, kot so mestno kleparstvo, metlarna, vrvarna, pletarstvo in druga, postala po svojih kvalitetnih izdelkih znana po vsej državi. Prav na pobudo Fronte so tudi mnoga podjetja v Murski Soboti začela izkoriščati bogate lokalne vire surovin in izdelovati iz njih predmete, po katerih potrošniki močno povprašujejo. Ob deseti obletnici OF, ko so pripravili frontovci v Murski Soboti veliko razstavo, ki prikazuje vse delo Fronte v letih po osvoboditvi, pa smatrajo soboški frontovci za enega svojih največjih uspehov, prav tesno sodelovanje, ki so ga ustvarili med Fronto in ljudsko oblastjo in vsled česar se je lahko tudi lokalno gospodarstvo v Murski Soboti povzpelo do današnje višine. V prejšnji Jugoslaviji je imela občina samo pet podjetij V predaprilski Jugoslaviji je imela velika občina Murska Sobota v svoji upravi samo pet komunalnih podjetij: kino, tehtnico, vrtnarijo, električno podjetje in kopališče. Da se v tej dobi ni polagalo razvoju lokalnega gospodarstva v državnem sektorju večje pažnje, je vzrok v tem. da so bili takratni člani odbora samo industrijalci, boljše situirani obrtniki, večji trgovci in večji kmetje, katerim razvoj državnega lokalnega gospodarstva ne bi nudil nikakih koristi. Tudi podjetja, ki so bila last Velike občine, niso bila ustanovljena z namenom, da bi služila ljudstvu, ampak zato, ker so njihove ustanovitve imeli posamezni člani odbora osebne koristi. Tako se je kopališče v Murski Soboti zidalo na željo bogataša Hartnerja zato, da je mestna občina nabavljala ves gradbeni material v njegovih podjetjih. ... sedaj se je pa nanizalo kar 42 podjetij Takoj po osvoboditvi je Mestni ljudski odbor v Murski Soboti začel ustanavljati svoja podjetja. Najprej je prevzel v svojo upravo vso trgovsko mrežo. K rednemu poslovanju trgovske mreže, posebno v začetku, so mnogo pripomogli rajonski odbori OF, ki so prevzeli skrb za delo trgovskih poslovalnic. Frontovci so uvedli kontrolo nad cenami. Leta 1946 je Mestni ljudski odbor začel ustanavljati prva obrtna podjetja. Leto kasneje pa je Fronta v Murski Soboti, dala pobudo, da je mestni odbor začel ustanavljati podjetja, ki izkoriščajo lokalne vire surovin. Tako je nastala Mestna metlama, ki izdeluje metle in ribarice iz doma pridelanega sirka, mestno podjetje »Pionir«, ki izdeluje deščice za ščetke, držaje za metle in razne lesene igrače ter mestno pletarstvo, ki izdeluje predmete iz vrbovih šib. Tako je Mestni ljudski odbor ob sodelovanju Fronte ustanovil v teh letih 42 lokalnih podjetij. Izdelki male tovarne — kleparstva — so znani po vsej Jugoslaviji Med najvidnejšimi podjetji, ki so si s svojimi izdelki pridobila ugled po vsej državi, je Mestno kleparstvo. To podjetje je Mestni ljudski odbor prevzel leta 1945 kot obrtniško delavnico, ki je zaposlovala v temni, nehigienični delavnici 12 ljudi. Da bi se delovni pogoji teh delavcev izboljšali, je mestni ljudski odbor zopet na predlog sindikalne podružnice, začel leta 1948 graditi veliko moderno delavnico, ki ustreza vsem delovnim in zdravstvenim pogojem. Delavnica, ki je vsa v steklu, je dolga 30 m in široka 16 m ter je ena najmodernejših delavnic v Prekmurju. Delavnica ima potrebne kopalnice in prhe ter garderobo, kamor spravljajo delavci svojo obleko. Z novo delavnico se je zmogljivost podjetja dvignila na 40 delavcev. Od 1948. leta je podjetje zadolženo s planom in svoje naloge v redu izvršuje. Podjetje izdeluje vse vrste posode kot so vedra za vodo, umivalniki, otroške kadi za kopanje, krožniki in jedilni pribor. Podjetje tudi edino v državi izdeluje železničarske svetilke, potem otroške vozičke, škropilnice in razne razpršilnike. Iz odpadkov pa izdelujejo delavci tečaje pohištvo in druge manjše predmete. Delovni kolektiv Mestne kleparske delavnice je sodeloval na vseh republiških in oblastnih razstavah lokalne obrti in industrije, lansko leto pa tudi na Zagrebškem velesejmu. Na republiški razstavi leta 1949 v Ljubljani so delavci dobili za kvalitetne izdelke, ki so jih razstavljali, 60.000 dinarjev nagrade, naslednje leto pa srebrno medaljo z diplomo. Letna produktivnost metlarne je nad 100.000 kom. metel Mestna metlarna Je bila ustanovljena 1947. leta in je zaposljevala v začetku le 10 ljudi, ki so opravljali vse delo še brez strojev. Že naslednje leto pa je sindikalna podružnica v podjetju sklenila, da bodo delavci sami izdelali stroje in razširili obrat. Danes zaposluje Mestna metlarna 32 ljudi, ki letno izdelajo preko sto tisoč komadov metel in večje število ribaric, ščetk za obleke itd. Mestno podjetje »Pionir« izdeluje najrazličnejše izdelke iz lesa: gugalnice za otroke, Ščipalke za perilo, valjare za testo in drugo. Mestno pletarstvo pa izdeluje koše in košare iz vrbovih šib, pletene vrtne garniture in druge predmete. Mestni ljudski odbor je dal zasaditi 2 ha sicer neplodne zemlje z vrbo, ki dobro uspeva in daje dovolj surovin za izdelovanje, vseh teh predmetov, Tudi pečarji ne zaostajajo... Lokalno podjetje, ki tudi izkorišča domače vire surovin, je še Mestno pečarstvo, ki izdeluje iz prekmurske gline plošče za sobne in kmečke peči. Za izdelke soboškega pečarstva se zanimajo trgovska podjetja iz vse države. Mestna ekonomija ne prideluje samo povrtnino, ampak tudi sirk Svojo ekonomijo je ustanovil Mestni ljudski odbor pred dvema letoma in je imela takrat 40 ha zemlje. Prav Mestni ekonomiji je Fronta v Murski Soboti nudila v teh nekaj letih neprecenljivo pomoč. V času, ko Mestna ekonomija ni imela dovolj delovne sile, so frontovci, posebno pa žene, pomagali pri najnujnejših delih. V času košnje in žetve je pomagalo dnevno tudi do 50 frontovcev. V zadnjem letu se je Mestna ekonomija povečala na 125 ha. Na ekonomiji pridelujejo predvsem povrtnino in pa krmske rastline. S povrtnino oskrbuje ekonomija trg in gostinska podjetje v Murski Soboti, višek pa pošiljajo industrijskim središčem v Sloveniji. V dveh letih je ekonomija pridelala že 4 vagone semenskega krompirja in prav toliko priznanega semena žitaric, kar je odstopila državni semenarni za semensko službo. V tem času je imela Mestna ekonomija tudi najvišje hektarske pridelke v Murski poboti. Lani so začeli na ekonomiji gojiti tudi sirk, ki je ob dobri negi dal lep pridelek. Pridelovanje sirka bodo na ekonomiji še povečali tako, da bo ekonomija lahko krila tudi velik del potreb Mestne metlarne. V pičlih 5 letih pa toliko! Saj ni mogoče! Pri ustanavljanju občnih delavnic je ljudski odbor upošteval, predvsem potrebe prebivalstva. Danes ima Mestni odbor že sledeče obrtne delavnice: krojaštvo, šiviljstvo, mizarsko delavnico, kotlarstvo, čevljarstvo, pleskarstvo, sedlarsko in radio delavnico, vrvarno, brivnico, pekarno, električno podjetje in splošno mehanično delavnico. Vsa obrtna podjetja zaposlujejo nad 130 kvalificiranih moči. Med mestnimi komunalnimi podjetji pa so kino, cvetličarna, pogrebni zavod, kopališče, tehtnica in remontna delavnica. Mestni ljudski odbor še vodi 7 gostinskih podjetij in pa delavsko-uslužbensko restavracijo, kjer se dnevno hrani preko 300 ljudi. Sindikalne podružnice so v letih po osvoboditvi skrbele za strokovno- vzgojo svojih delavcev in nameščencev. V treh letih se je v mestnih podjetjih izučilo 26 vajencev. V podjetja so pritegnili večje število nekvalificiranih moči, od katerih je že 60 naredilo izpite za kvalificirane, polkvalificirane ali priučene delavce. Lanski dobiček je bil težak šest in pol milijonov dinarjev Bivša Velika občina v Murski Soboti se je vzdrževala z denarjem od pobranih taks in trošarin ter iz najemnine za zemljo, ki jo je dala v zakup. Ti dohodki pa so komaj zadoščali za vzdrževanje administrativnega aparata, tako da je v času stare Jugoslavije M. Sobota zaostala daleč za razvojem drugih mest in za potrebami prebivalstva. Danes predstavljajo dohodki mestnih podjetij v v Murski Soboti glavni vir proračuna Mestnega ljudskega odbora. V letu 1947 so mestna podjetja dosegla preko dva milijona dinarjev dobička, od česar je bila ena četrtina uporabljena za investicije in za proračun MLO, ostalo pa so si razdelila podjetja v razne sklade. Dobiček v letu 1948 se je dvignil na tri milijone 800.000 dinarjev, od česar je prišlo v proračun MLO blizu en milijon, prav toliko pa je bilo uporabljeno za investicije. Lansko leto se je dobiček dvignil že na šest in pol milijona dinarjev. V proračun MLO je prišlo od tega blizu dva milijona, za investicije pa je bilo 'določeno še nekaj več. V letih 1949 in 1950 pa so tri mestna podjetja v Murski Soboti prispevala tudi v zvezni proračun 37 milijonov dinarjev tržnega dobička. Pomladanskega dneva med prešibkimi zadružniki »Zavihali smo rokave, pljunili v roke, ker si želimo več dragocene vinske kapljice«. Tretja presička zadružna brigada se trenutno najbolj trudi, da bi skupna volja bila uresničena. Kje jo najdemo? Na pobočju hribčka v Nunski grabi, med obetajočimi vinskimi trtami. Pravkar sadijo mlado trsje v zrigolano zemljo. Kdo bi izmeril njihov trud, zdravo prizadevanje pri obnovi goric? Kdo bolje, kot Lesjakov Jaka, Tušekov Andrej in njegovi vrstniki. To so delavni ljudje, ki od zarana do poznega večera poznajo le gorice, krepke zamahe motik in krampov, s katerimi spreminjajo obličje zadružne zemlje. Prekositi se zlahka ne pustijo. Nihče izmed njih se ne spozabi, da bi ostal doma pri ognjišču. Vsi pridejo na delo v gorice, kjer rušijo norme: za 20, 30... 45%! Ne mislim, da je po bližnjih bregovih drugače. Tudi v ostalih štirih zadružnih brigadah najdemo skromne brigadirje, prekipavajoče življenje, polno pobud in novih uspehov v skupnem gospodarjenju. Kaj jih giblje naprej? Prvo: lov za večjim hektarskim donosom. Za to plemenito borbo imajo več vzrokov. Kaj so kot zadružniki dobili v roke? Stare, izmozgane gorice! Bivši gospodarji se niso brigali za pomlajenje trsnih nasadov; Nasprotno! Zapostavljeni viničar in vinska trta sta jim bila samo objekt za bogatenje. Odtod skromen začetek gospodarjenja presičkih zadružnikov. ki jim je preteklost zapustila nad polovico shiranih goric. Začeti skoraj znova! Drugo jim ni preostojalo. Po petih letih zadružnega gospodarjenja jim je laže: obnovili so že 20 ha vinogradov. Samo letos so zasadili 30 tisoč mladih trsov, ki so jih vzgojili večinoma lastnem matičnjaku in trsnici. Mislite, da se bodo oddahnili. Niti za trenutek ne, ker jih še čaka 10 dolgih let obnavljanja goric, preko 50 ha peščene zemlje za »rigolo«. Več šipona, laškega rizlinga, zelenega silvanca in muškata hočejo privabiti v prostorno klet, lahko rečemo: v »inozemsko« skladišče. Njihova vina romajo v Nemčijo, Ameriko, Anglijo v sosednje dežele, kjer jih zelo čislajo. Koko dvigniti pridelek? Z novimi nasadi žične napeljave vinske trte, ki jih že zdaj povsod uveljavljajo. Ob obisku so mi postregli s temi podatki: »Prednost — ja boljše je po novem. Kar poglejte! Lani smo v globoških goricah z novimi nasadi pridelali 31 hl, v starih goricah pa le 11 hl kapljice.« Pametna sodba presičkih zadružnikov, ki mislijo na poznejšo strojno obdelavo goric. Ne upajo zastonj, nastajoča industrija jim bo izpolnila želje. Zdaj pa še eno: mar ne bi kazalo, da se vsi vinogradniki oprimejo presičkih zgledov z novimi nasadi? Težave? »Dragi prijatelj, brez težav pa res ne živimo,« so mi kot dopisniku potožili. Za gnoj in živinsko krmo sc pošteno trgajo! Da imam prav, evo nekaj podatkov: lani so s težavo spravili 500 kubičnih metrov gnoja v gorice. Povsod so ga pobrali, iz zadružnih gnojišč, iz ohišnic in še nekaj dokupili, Kaj pomeni ta malenkost gnoja na 93 hektarov goric? Zelo malo, saj z njim pošteno pognojijo le 15 ha vinogradov. To praktično pomeni, da lahko vsakih šest let pognojijo vse svoje gorice. Seveda si pomagajo z umetnimi gnojili, ki pa niso enakovredna hlevskemu gnoju. Za gnojni prah in živinsko krmo so letos porabili 160 tisočakov, ki jih bodo pri vrednosti opravljenega trudodneva občutno pogrešali. Izhod kaj izhod? Trkali smo že na vrata ministrstev, gozdne uprave, sosednjih zadrug ... vse zastonj! Ni dolgo od tega, ko so zaprosili ministrstvo za kmetijstvo, da jim dodeli v najem bližnji gozd, takoimenovan »Babji ložič«. V njem bi si nagrabljali listje za steljo. Odgovor? Najem jim je bil odgoden. Gozd uporablja kmetijska delovna zadruga v Ljutomeru, ki ni toliko v stiski za steljo, kakor pa so Presičani. Na čigavi strani je potem pravica? Postopoma si Presički ljudje iz »goric« ustvarjajo skupno premoženje, čedalje bolj spoznavajo, da delajo za sebe, za blagor svojih otrok. S čim so se dokopali do poldrugega milijona, ki jim v banki na »varnem« leži? Varčljivi so, gledajo na vsak dinar, kam ga vtaknejo. V zadružnih kleteh še vedno diši po žlahtni kapljici. Za zlato rezervo gre, ki jim bo v bližnjih mesecih prinesla težke tisočake, potrebne za pravočasno nagrajevanje zadružnikov. V Presički zadrugi vodijo račun o življenju vsakega zadružnika, kar je predpogoj za uspevanje skupnega gospodarstva, s katerim si smelo utirajo pot v prihodnja leta. Res! Izboljšanje življenja zadružnikov je temeljni kamen, na katerem stoji vsa zadružna zgradba. Mar ne bi kazalo, da Presičane posnemajo tudi ostale zadruge? ko. Kaj so Ljutomerčani v Mariboru pokazali? Minula leta so naša podeželska izobraževalna prosvetna društva mnogo prirejala. Toda, kako? Lahko bi rekli, da so gledala preveč na število nastopov, premalo pa na njihovo kakovost. In sedaj? Vsakdo, ki je obiskal naša društva, zasledoval njihove nastope in splošno dejavnost, je lahko s prepričanjem pripoznal: »Stvar gre na boljše!« Na republiškem tekmovanju pevskih in glasbenih skupin v Mariboru so prišle težnje po kakovostnem delu do polnega izraza. Ljutomerski, po izobraževalnem poslanstvu dokaj poznani okraj — so zastopali; orkester, godba in pionirski pevski zbor SKUD-a »Janeza Kavčiča« iz Ljutomera, ter mešani pevski zbor, trenutno najboljšega društva v Sloveniji, »Franceta Prešerna« iz Stare ceste. Ljubitelji glasbe se pač niso zmotili. Glejte: Ljutomerska glasbena ansambla sta pridobila na tekmovalnih točkah, priborila sta si prvo mesto med nastopajočimi skupinami. Gotovo bi delali krivico, če bi pozabili na ostali skupini, ki ste se v polno zasedeni postavi razveseljivo pokazali in ju lahko števečere temeljitega študija, skladb in Potemtakem ni šlo v izgubo petdeset, po vsakem članu tekmovalnih skupin prispevanih prostovoljnih ur! Ob notah in glasbilih so tri mesece preživljali večere temeljitega študija skladb in sistematičnih vaj, ob katerih so si širili glasbeno obzorje. Le redkokdaj se je posameznik izognil kolektivnim vajam. Morda so tudi skupinske vaje mnogo pripomogle? Vse se je izkazalo kot koristno, kot nekaj, kar bo treba v bodoči praksi obnavljati. Sproščenost! Kje jo glasbenik in pevec najlažje doživita? Brezdvomno na odru, pred publiko hvaležnih poslušal- cev. Ljutomerski godbeniki so na poti do tega zbližanja. Večkrat so prisluhnili željam poslušalcev. Koncert po želji! Gotovo bo približal glasbo preprostim ljudem, katerim je pravzaprav namenjena. Glasbeniki si samo želijo več želja od publike, pa čeprav gre za preproste skladbe, ali za glasbene komade, katerih avtorji poslušalcem niso znani. V naslednjih tednih jih bomo lahko pozdravili pri Miklavžu pri odkritju spomenika pedagogu Šrajnerju in na domu prleškega pisatelja Vraza. Iz nedavnega gostovanja v Beltincih je orkester odnesel dober vtis. Kako lahko pomagamo našim kakovostnim tekmovalcem? Podjetja in ustanove imajo svojo dolžnost do lastnega društva... V Ljutomeru jo marsikje zanemarjajo. Sindikalne podružnice naj hi poskrbele za omnožičenje društva, za potrebna denarna sredstva iz fondov za kulturo in prosveto pri podjetjih. O tem smo že večkrat pisali, priporočali, a vse zaman. Mar niso potrebne delovne društvene sekcije mladih moči, materialne in moralne podpore? Na robu članka še o mariborskih prirediteljih. Priprave za nastop tekmovalnih skupin niso bile dovolj primerne. Kazinska dvorana je bila slabo razsvetljena, brez zanesljivega harmonija Glasbeniki so pred nastopi pričakovali večjega sodelovanja s tekmovalno komisijo in publiko poslušalcev, kar naj bi prinesla javna diskusija. Tudi to pot so se razočarali, ker je bil celoten program zelo dolg. Navzlic tem slabostim je tekmovanje dokaj dobro uspelo V markiševskem KLO poznajo svoje naloge Pol ure oddaljena vas Markiševci se je v zadnjem času precej uveljavila. Njeni prebivalci redno izpolnjujejo obveznosti do skupnosti. Lanske načrte oddaj so pri posameznih pridelkih presegli. Zdaj se kmetje pogovarjajo o sprostitvi obveznih oddaj. Vendar pa še bodo vedno oddajali žito in maščobe. Ne bo jim težko, ker so odrinili nad 60 odstotkov maščob v letošnjem letu. Tako bo zagotovo tudi pri žitu, ki bo v jeseni prišlo na vrsto. No, z davkom so skoraj na čistem, le par posameznikov jim ne dela časti. Bolj počasni so... Že gre če jim kažejo pot odborniki KLO. Samo preglejmo račune Flisar Stefana, kmetovalca pete skupine. Prvi podpisnik ljudskega posojila, hkrati kmet, ki se trudi za večjo kmetijsko proizvodnjo. Letos je oddal državi štiri mesnate prašiče, 100 kg maščob. Zoltan in mnogi vaščani ga posnemajo. Pri vseh pa ni tako. Posamezniki radi pozabljajo na svoje obveznosti. Nepotreben dolg do delavcev v tovarnah, pa tudi KLO povzročajo preglavice. Vaščani upajo, da bodo neredneži poravnali svoje dolgove, se poboljšali. V Nemčavcih imajo na KLO obilo posla. Precej so se popravili, odkar domujejo pod skupno oblastjo z vaščani sosednje vasi. Novoizvoljeni odbor je takoj po združitvi krepko zagrabil za delo. Na prvi seji se je znašel v prazni pisarni brez inventarja in sredstev. Ni obupal, ker se je zavedal ljudske volje. Stopi danes v lepo urejeno pisarno, pobrskaj za podatki, pogovori se volivci, rekel boš: najboljši so v okraju. Kmalu se bodo telefonsko povezali z okrajem, prvega maja pa so imeli otvoritev krajevne gostilne ki jim bo prinašala dohodke, vaščanom pa potrebna okrepčila. Volivci prostovoljno pomagajo pri polaganju vodovodnih cevi, vozijo kamenje in popravljajo ceste. Ne Čakajo pomoči od okraja, ker dobro vedo, da so sami gospodarji v svoji prijazni vasici. H. J. Ali je to prav? Od Novega leta do današnjega dne smo imeli v okraju nad 150 kulturnih prireditev, kar pomeni, da se je zahteva po lepem in kulturnem izživljanju našega ljudstva močno dvignila. Igrajo in nastopajo društva, delajo gasilci, prireditve organizirajo mladinci v okviru svoje organizacije in vaški odbori OF. Ta pojav je za pozdraviti. Naše ljudstvo ogromno prispeva h kulturnemu dvigu okraja s svojim delom in s finančnimi sredstvi. Čestitamo vsem društvom, prosvetnim aktivom mladincev in gasilcev, ki vlagajo veliko truda in prostovoljnega dela v priprave za odrske in druge nastope. Prav tako čestitamo ljudstvu, ki pomaga s svojo udeležbo. Folklorna skupina iz Beltinec je dobila priznanje in pohvalo Vidne uspehe je pokazala folklorna skupina društva »Ivan Cankar« iz Beltinec. 1. maja je skupina nastopila v Ljubljani in v kratkem bo še nastopila na glasbenem festivalu v Zagrebu. Za svoje uspehe je prejela visoko priznanje od Republiškega odbora Ljudske prosvete Slovenije. To priznanje naj bo vzpodbuda skupini in vsemu društvu za njegovo nadaljnje delo. Čestitamo! Kar štiri diplome je prejel SKUD „Štefan Kovač” Republiški izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije je predal SKUD »Štefan Kovač« iz M. Sobote na osnovi doseženih uspehov tekmovanja v Mariboru štiri diplome. Najboljši uspeh je dosegel mešani pevski zbor, in sicer 90% od določenega števila točk. To pomeni, da si je zbor priboril republiško mesto ter bo lahko nastopal kjerkoli po državi. Orkester društva je na tem tekmovanju dosegel 87% točk. Ta uspeh mu odpira pot za gostovanja po Sloveniji. Ženski pevski zbor pa je dosegel 81% točk in ima isto kvalifikacijo kot orkester, t. j. da lahko gostuje po Sloveniji kot zastopnik Prekmurja. Razen teh akcij je še tekmovala lutkovna sekcija in dramatska skupina. Za vse to uspešno delo na čast desete obletnice OF je društvo prejelo od Republiškega odbora LPS diplomo. Lep primer kulturne zavesti mladega kulturnoumetniškega društva SKUD »Kajuh« na državnem posestvu v Rakičanu obstoja le nekaj mesecev. Ustanovili so ga v jeseni 1950 delavci in nameščenci državnega posestva. Zanimivo, da so v društvo pritegnili tudi vaščane. Izredno delavna je njihova dramatska sekcija, ki je imela dosedaj 19 nastopov. Društvo je nastopalo doma, nastopalo v zadrugah, in dvakrat že v Soboti ter v nekaterih vaseh okraja. Njihovi nastopi so vedno bolj kvalitetni. Res izreden in lep zgled so dali člani društva, ko so po svojem nastopu v M. Soboti podarili 8500 dinarjev za zgraditev kulturnega doma v Trstu. Pozdravljamo visoko zavest SKUD »Kajuh «iz Rakičana, čestitamo mu na dosedanjem delu in mu obenem želimo obilo uspeha v njegovem nadaljnjem delu. Ne bi bilo odveč, če se bi temu zgledu SKUD »Kajuh« odzvala še ostala kulturnoumetniška društva. Ljutomerska mladinska brigada bo v juliju odšla na progo V kmečkih mladinskih aktivih ljutomerskega okraja mnogo govorijo o progi Doboj—Banjaluka. Preko 60 mladincev se je odločilo, da pojdejo na gradbišče v lastni brigadi, ki bo štela preko sto mladih ljudi. Štab brigade ima nemalo posla. Po oddaljenih vaseh se je mladina odzvala; težave so le pri starših, ki branijo svojim otrokom, da bi postali graditelji proge. Vendar ne gre za pogoste pojave, ker večina staršev razume potrebe naše graditve. Kje se je mladina množično prijavila za odhod? Naštejmo: 7 Globočanarjev, 10 mladincev iz Jeruzalema in Pavlovskega vrha bo jurišalo na kubike gramoza. Potočnikov Franček iz Podgradja se je kot mladinski sekretar prvi odločil za pot. Imel bo družbico mladih, saj je pridobil Kovačičevega Frančeka, Špurovega fanta in še 18 sotovarišev. Pravi mladinski aktivist, kaj? Horvatov Mirko iz Lukavec pa se je »skujal«. Kaj mu je kot članu okrajnega mladinskega biroja padlo na misel? Morda ga je slaba družba odvrnila od prvotnega namena? Sprva se je sicer izgovarjal na direktorja ljutomerskih opekarn, ki mu je baje kot delavcu zabranil odhod na progo. Kako hitro se je zlomila vejica, katere se je Mirkec oprijemal! No, njegovi tovariši v biroju so se pozanimali o stvari pri direktorju. Njegov odgovor je odprl resnici vrata. Našemu Mirkecu so celo priporočali mladinsko akcijo. Ni čuda, če so mu zamerili! Njegovo potezo pač ne mora odobravati Zemljičev Franček iz Gomile, Fejuš iz Ljutomera. Težakova Lizika iz Jeruzalema, Rubinova Trezika iz Cerovca, Ozmec iz Desnjaka, Belci Stanko iz Koga in še mnogi drugi, ki jim je Mirkec obljubil, da jih bo vodil na progi. Ne Mirkeca, kdo bo posnemal ostale mladince? Mladinec in mladinka, prija vita se še vidva, pojdita v družbo dih graditeljev! Murska Sobota, 17. maja 1951 »LJUDSKI GLAS« Stran 3 Vesela vest o ljutomerskih obrtnikih Med obrtniki ljutomerskega okraja se je porajala misel za vzgojno delo. K temu jih je prisilila potreba po strokovnjakih in dobro razgledanih ljudeh. V marsikateri delavnici imajo mojstra, ki je drugače strokovnjak, le da o računskih poslih ni poučen. Kaj sedaj? Štuclnovemu Frančeku, znanemu čevljarju iz Veličan, bo lažje, če bo obiskal splošni tečaj, ki ga organizira Okrajna obrtna zbornica. S predavanji bodo začeli proti koncu maja, obsegala pa bodo praktične nasvete za vodstvo obrtniških obratov. Organizatorji so s premišljenim korakom pospešili težnje svojih obrtnikov, ki želijo več znanja in sposobnosti za operativno vodstvo delavnic. Sodelovanje med Zbornico in Poverjeništvom za lokalno gospodarstvo je rodilo pričakovane uspehe: v okraju nimajo obrtnika, ki bi vasoval izven stanovske organizacije. Ne gre zgolj za 258 papirnati članov; kajti vsi redno plačujejo članarino, manjši obrati po 300 dinarjev, večji pa po tisočak na leto. S kakšnimi ljudmi imajo opraviti? Pretežno s polobrtniki, ki domujejo po bregovih in pomagajo v vinogradni, zadrugah in pri poljedelstvu. Potemtakem so z dobro voljo le nekaj, storili. V bodočih mesecih mislijo na pomoč •delavskim svetom in upravnim odborom, ki še niso razgibani. Letošnje bil v krajevnih obrtnih delavnicah so jim prepričljivo povedale: v skupnem gospodarjenju je moč. Kolektiv ljutomerskih čevljarjev je kot varčen gospodar prispeval v skupno blagajno 136.000 dinarjev. V Veržeju je nekoliko drugače, delali so z izgubo. Nemara bodo poiskali vzroke, kakor jih bodo morali pri Miklavžu, kjer štirinajst delavcev nima svojega upravnega odbora. Brezdvomno bodo pospešili korak in dali mesto obrtnikom, da se v socialističnem sektorju sami upravljajo. —ko Odprli smo pošto naših bralcev VPRAŠANJE »Desa«, zadružnica iz Stročje vasi nam piše: Stopili smo že v četrti mesec letošnjega leta, pa še vedno nismo ničesar prejeli od zadnjega izplačila za lansko leto. Kako zdaj? Mnogi zadružniki niso zadovoljni s počasnim izplačilom vloženih trudodnevov in neradi hodijo za zadružna polja. Ali je potemtakem čudno, če zadružniki nimajo de-denarja; s katerim bi si kupili tekstilne izdelke in obutev? Zadnji predujem nam je zadruga izplačala 1. novembra lanskega leta. ODGOVOR Poizkusili smo z obiskom na Vašem domu, toda ga nismo našli. Škode je le, da se niste pod dopisom podpisali s pravim in polnim imenom. Uprabljanje tujih naslovov nam ni dobrodošlo in otežkoča naše delo pri iskanju resnice. Naposled: odprta kritika je vedno zdrava, ne pa besedičenje za hrbtom in Vaše domovanje v Rinčetovi grabi, kjer človeka s podpisanim imenom ne poznajo. Potrudili smo se med stročjevaške zadružnike in k njihovemu upravnemu odboru. Vaše navedbe v pismu so delno resnične, vendar pa ste zadevo le enostransko opisali. Tako ne držijo navedbe o zadnjem novembrskem izplačilu predujma. Upravni odbor Vaše zadruge ima v rokah podatke, da je letos februarja izplačal zadružnikom 445 tisočakov predujma. Vsak zadružnik ga je dobil po številu vloženih delovnih ljudi. Torej le ni bila zadnja akontacija V novembru, kakor Vi trdite. Dokončno izplačilo izvršenih trudodni se je vršilo od 22. marca do 26 aprila t. 1. Najprej so plačali zadružnike iz hribovitih krajev: Globoke, Gomile, Presike, kateri nimajo ohišnice. Popolnoma prav! Pozneje pa so dobili plačilo zadružniki iz nižinskih krajev, med katerimi je dozdevno tudi dopisnik. Prvi zadružniki iz Stročje vasi so dobili denar 4. aprila. Kje je vzrok za zakasnelo izplačilo? Zadruga je vnesla v bilanco (potrjeno proti koncu marca) zalogo prehrambenih predmetov in pijač, katerih vrednost je bila všteta v denarno vsoto namesto za izplačilo trudodnevov Po februarskem občnem zboru je začela te proizvode oproda j ati, kar pa ni mogla opraviti v enem tednu Zato niso dobili vsi zadružniki naenkrat plačila! Od dobljenega kredita 645 tisočakov je plačala zadružnikom za trudodneve preko 200 tisoč din, dočim je ostalo uporabila za investicijska dela. Dokočno izplačilo zadružnikov je torej slonelo na prodaji odvišnlh pridelkov, katere je zadruga postopoma vnovčila. Od tod tudi postopno izplačilo in izčrpni ogovor na Vaše pismo. Po svetu Vojna v Koreji. Ameriške in druge enote pod poveljstvom generala Ridgewaya še vedno potiskajo Severnokorejce in Kitajce nazaj proti severu. Zavzele so že tri četrtine ozemlja, ki so ga med kitajsko ofenzivo izgubile. Iz bojišč poročajo, da postaja odpor Severnokorejcev in Kitajcev z dneva v dan močnejši. Ameriško letalstvo še v naprej bombardira z vso silovitostjo zbirališča kitajskih čet ter prometne žile, po katerih še pomikajo edinice proti fronti. Tudi izvidniška letala so stalno na poslu. Močno pa se je medtem začelo uveljavljati kitajsko in severnokorejsko protiletalsko topništvo. Po raznih znakih sodeč se pričakuje nadaljevanje pomladanske kitajske ofenzive v najkrajšem času. Konferenca zastopnikov štirih zunanjih ministrov v Parizu je še vedno na mrtvi točki. Imeli so že nad petdeset sej, a se še vedno niso mogli zediniti, kakšen bi naj bil dnevni red zunanjih ministrov. Nekateri poročevalci trdijo, da je šla konferenca celo nekaj korakov nazaj. Sovjetski zastopnik Gromiko sedaj predloge odklanja, tudi tiste, ki jih je poprej že sprejel. Zastopniki zapadni sil pravijo, da so šli do skrajnosti in da ne morejo nikakor več popuščati. Deset divizij bo dala Francija za organizacijo atlantskega pakta, je izjavil francoski minister za narodno obrambo Jules Moch. Divizije bodo pripravljene do konca leta 1951. Češkoslovaški veleposlanik v Parizu Adolf Hofmeister je bil pred kratkim poklican v Prago na posvetovanje. Ob tej priliki je bil razrešen svojih poslov in se ne bo več vrnil v Pariz, Poročila pravijo, da je imenovan za učitelja risanja v Pragi. Nad en milijon državnih uslužbencev stavka v Italiji. Zahtevajo višje plače, ker so se življenjske potrebščine močno dvignile. To je v Italiji doslej največja stavka državnih uslužbencev v zadnjih 80 letih. Stavkajo pripadniki vseh sindikatov in tudi višji državni uradniki. V Parizu so imeli pretekli teden konferenco komunisti, kateri se ne strinjajo z vodstvom, francoske komunistične partije, ki slepo sledi navodilom iz Moskve. Sklenili so, da bodo pri prihodnjih volitvah v 30 departmanih postavili samostojne kandidature. Ameriška vlada želi, da bi čimprej sklenili mirovno pogodbo z Japonsko. Pripravila je že tudi nekak načrt. Sovjetska vlada zahteva, da na mirovnih pogajanjih sodeluje tudi Kitajska, kar Amerika odklanja. Anglija in Avstraliji pa sta zaskrbljeni, ker se bojita, da jih bo v tem predelu sveta na gospodarskem polju izrinila Amerika v korist Japonski, ki jo hoče pridobiti na svojo stran. Močan potres je prejšnjo nedeljo povzročil veliko škode v srednjeameriški drži San Salvador. Posebno velika je škoda v mestu Jucupa. Cenijo, da je življenje izgubilo nad tisoč ljudi. Ogromno število hiš je porušenih in na tisoče ljudi je brez strehe. Potres je nastal vsled ponovnega izbruha vulkana San Miguel. Na Filipinih, otočju v Tihem oceanu, je divjal strahovit tajfun, ki je povzročil velikansko škodo. Nad deset tisoč ljudi je brez strehe, mrtvih pa so do sedaj našteli že 177. Petdeset let kletarjenja ima za seboj Kolarič Franc zadružnik vinogradniške obdelovalne zadruge »Kerenčič-Kog« je pred dnevi praznoval sedemdesetletnico rojstva in petdesetletnico kletarske službe. Njegova pot se pričenja v dvajsetem letu starosti, ko je kot izšolan kletarski mojster nastopil službo pri Križniškem redu. Vse svoje življenje je posvetil poklicnemu poslu, pri katerem je vedno uspeval, Z njegovimi rokami in razumom negovana vina so romala širom po svetu. Naš »očka« je še vedno bister in mladeniško svež. Vsi zadružniki ga spoštujejo in radi poslušajo, Z nasveti jih vzgaja, v vsaki njegovi besedi so skrite večletne izkušnje, tahko bi se postavil v vrsto šolanih strokovnjakov, saj pozna vse lastnosti vinske kapljice, S solznimi očmi je Kolarič sprejel diplomo, ki so mu jo dali zadružniki kat častno priznanje. Na vprašanje če hoče v pokoj, je odločno odgovoril: Dokler bom migal, je klet moja in tu bom končal. H. Š. Pohlep po zemlji ga je privedel do zločina Kmečki ljudje radgonskega okraja so s ogorčenjem sprejeli vest o zločinskem dejanju Senčar Antona, vaščana Hrastja-Mote. Senčar je že pred leti koval načrte, kako bi se znebil svoje žene Jožefe, s katero se je poročil zaradi pohlepa po zemlji. Pred tremi leti jo je hinavsko nagovoril, da je na sedežu radgonskega sodišča podpisala testament, po katerem naj bi pripadlo njeno posestvo tistemu, ki bo dalje časa ostal pri življenju. Pred dobrim mesecem je pri Senčarju dozorel sklep, da umori svojo ženo. Na dan naklepne usmrtitve je prinesel od nekod steklenico, napolnjeno z izredno močnim, trikrat prekuhanim žganjem. Skrival jo je v hlačnem žepu. Vstopil je v kuhinjo, kjer je žrtev opravljala gospodinjska dela, Se ji približal in se vedel, kot bi jo hotel objeti. Prijel jo je čez hrbet in jo sunkoma podrl na kuhinjska tla. Ker ni mogel steklenice odmašiti, je udaril z njo po štedilniku, tako da je odletel njen tulec. Z močnim pritiskom je vtaknil nakrhano steklenično odprtino v njena usta in počakal, da je vse žganje izteklo iz steklenice. Po storjenem dejanju je mirno gledal žrtev, katere telo se je krčevito zvijalo od bolečin in pomanjkanja zraka. Po nekaj minutah je Jožefa izdihnila. Njeno telo je zločinec odnesel na dvorišče. Položil ga je v bližino zida gospodarskega poslopja, ob katerem je bila pristavljena lestva. Iz kašče je prinesel na pol razbito steklenico in košaro, napolnjeno s prosom. Na ta način je hotel zabrisati sled za seboj. Preiskovalne organe je poskušal prepričati, da je žrtev v pijanem stanja padla z lestve in se ubila. Njegovo natolcevanje mu ni pomagalo, ker so mu ljudski organi dokazali, da je zlo-. Pri preiskavi stanovanja so namreč naš predmete, s katerimi je izvršil podlo dejanje. Ka. je prišel s pohlepom po zemlji? V Mariboru za rešetkami čaka, da mu bo ljudstvo prisodilo zasluženo plačilo. ko Dve ženi je hotel imeti Franc Kastelic ir Hrastnika se je pred kratkim že tretjič oženil, čeravno ni bil pravnoveljavno ločen od prejšnje žene. Zakonsko zvezo je sklenil pred matičnim uradom v Hrastniku in pri tem zatajil svojo drugo ženo Justino, s katero se je poročil pred tremi leti Matičnemu uradu je predložil razsodbo okrajnega sodišča v Ljubljani, ki ga razvezuje zakona s prvo ženo Štefanijo. Ker matičnemu uradu ni bilo znano, da se je med tem že drugič poročil, je predloženo razsodbo ljubljanskega sodišča upošteval kot dokument, ki dokazuje, da ni ovire za sklenitev druge zakonske zveze. Ker je Kastelic mislil s tem goljufati oblast, se bo moral za svoje dejanje zagovarjati pred Sodiščem. Najbrž bo končno le prišel do spoznanja, da nismo nekje v Turčiji in da je pri nas dvoženstvo prepovedano. CENJENIM NAROČNIKOM! Zaradi povečanja tržnih cen papirju na svetovnem trgu, smo primorani, da dvignemo naročnino našemu tedniku. Upamo, da nas bodo bralci razumeli in tudi v bodoče ostali naši naročniki. Z naše strani se bomo potrudili, da bo naš tednik vsebinsko še bolj dostopen krogu svojih bralcev. Naročnike vljudno naprošamo, da nam po priloženih položnicah poravnajo naročnino, ki znaša 260 dinarjev letno. Iz tehničnih razlogov nismo mogli prej poslati naročnikom položnic, zato naprošamo zaostankov je, da nam zaostalo naročnino s predplačilom v zgornjem znesku čimprej nakažejo, ostali pa da plačajo nastalo razliko. Uprava. Beltinčani so dostojno proslavili prvi maj KLO v Beltincih je dal pobudo, da so v domačem kraju organizirali prvomajsko proslavo, katere se je udeležilo 1800 kmečkih ljudi. Po govoru sekretarja partijske organizacije tov. Balažič Štefana so sledile fizkulturne točke. V teku na različne dolžine so se pomerili mladinci, pionirji in celo cicibančki. Plezanje na 13 m visoki mlaj je privabil številne domačine, da so poskusili z srečo. V nogometni tekmi med Suhimi in Debelimi Beltinčani so zmagali Suhi z rezultatom 2:0. Beltinčani so v odbojkarski igri premagali domačo postavo Ljudske milice z rezultatom 16:8 in 16:4. V nogometni tekmi med mladinci Beltinec in Kroga, so domačini zasluženo zmagali (5:0). Prvoplasiranim tekmovalcem so podelili praktične nagrade sindikalne podružnice državnega posestva in vaških množičnih organizacij. —Vač Kdo jih bo posnemal? Po prekmurskih vaseh že zbirajo prispevke za gradnjo spomenika žrtvam NOB, ki ga nameravajo zgraditi v Soboti. v Prekmursko ljudstvo je pravilno razumelo pomen akcije, s katero se bo oddolžilo spominu Stefana Kovača in ostalih borcev za svobodo Tokrat o najboljših zbiralcih. Rogan Emilija iz Sodišinec, tov. Kološa iz Prosenjakovec, Gomboc Anica, tov. Švarc, Brumen in Grah iz Sobote, njim se lahko zahvalimo, da smo zbrali že lepe zneske. Gasilci iz Krajne bodo zbrali pet tisoč dinarjev, člani Zveze borcev iz Lendave pa 60 tisočakov. Gostilničarka iz Gornjih Petrovcev Je prva položila pet tisoč dinarjev. Naj nam služi za zgled, ob katerem bomo s skupnimi močmi lahko zbrali milijon dinarjev, ki nam je potreben za gradnjo. M. R. Ali je v Ljutomeru mogoče urediti muzej? večkrat so kulturni delavci ljutomerskega okraja sprožili misel, da bi v Ljutomeru ustanovili okrajni muzej V njem bi našli mesto zgodovinski predmeti in dokumenti, ki sedaj plesnijo po podstrešjih in starih škrinjah. Mnogo dragocenih stvari so našli v ljutomerskem okraju pred vojno in po osvoboditvi. Videl sem predmete, ki bi spadali v domačo muzejsko zbirko. Marsikdo ne zna oceniti vrednosti zgodovinskih dokumentov. Zato je skrajni. čas, da jih obvarujemo pred uničenjem. Zdaj stojimo pred uganko, kje bi našli primeren prostor Prav gotovo bi se je znebili s posredovanjem okrajnih oblasti in odobritvijo potrebnega kredita za ureditev prostora Gradiva je dovolj kar poglejmo v veržejski vaški arhiv, gotovo ga bomo našli Seveda je nekaj gradiva| že, romalo v mariborski muzej. Nič za to! Našli bomo zemljiško odvezo iz leta 1848, drugo gradivo: obleko, orodje in orožje. Mogoče najdemo še kakšne prazgodovinske stvari, kot so Žare, najdene v Veržeju in drugod. Te so pred vojno odnesli v mariborski muzej. Torej imamo pogoje za ustanovitev domačega muzeja, ki bi seznanjal delovnega človeka z našo preteklostjo. J. M. V nedeljo, dne 20. maja 1951, ob 16. uri se vrši v M. Soboti prvenstvena nogometna tekma KLADIVAR (Celje) : MURA Iz kronike šolnika Miroslava 8 ( Iz dni okupiranega Prekmurja) Obdobje po oktobru 1941 do oktobra 1942 je bilo nekoliko mirnejše,*) vendar je bil to le »mir pred vinarjem«: udarno jedro komaj ustanovljene OF, je bilo z aretacijami zajeto; napredni študentje, ki v oktobrskih sovražnih akcijah 1941 niso bili zajeti, so šli in se vpisali na univerzo v Budimpešti, nekateri so si celo poiskali fizične zaposlitve na Madžarskem, kjer je bilo varnejše, kot doma med številnimi izdajalci; odločne akcije prve Kovačeve skupine, nagla rast gibanja OF od ustanovitve sem — vse to je tudi pospešilo temeljito likvidacijo te skupine; pretehtati je bilo treba položaj, zboljšati organizacijske oblike, nova situacija na fronti, ki je kazala, da ne bo tako hitro konca vojne, pa je. nujno narekovala, tudi spremembo taktike. Madžari so izpopolnili svojo organizacijo v vseh panogah javne službe ter so posvetili posebno pozornost politični »preobrazbi« prebivalstva Potrebna je bila še večja povezava s političnim življenjem kraljevine, zato so potrebovali politično zanesljivih delavcev. Že vojaška uprava je takoj sprejela v službo vso starejšo uradniško generacijo ter je mnoge rehabilitirala, kar je razumljivo, saj je ta generacija odlično obvladala madžarski sistem in uradni jezik. Mlajša generacija je bila sprejeta z nekaj izjemami vsa. in to na priporočilo že omenjene komisije pri VMKE in s soglasnostjo Hartner FerdaLavala. Tu so bili širokogrudni, četudi so nekaterim očitali »zakaj so se poročili s ¸Slavkinjami’«, ali sokolom »izdajstvo nad Madžarsko«, najbolj pa so zamerili tistim Prekmurcem, ki so se tesno povezali s progresivnim gibanjem ostale Slovenije. Za- Pozványe. 1919. januára 3.ega szo szobocski domὰcsi ljüdjé zgrabili orozsje, da zsnyimi i sz pomocsjov prijátlelov szoszedni vesznic nasega varmegyöva, vözbijejo szrbzke trupe, ki szo zasèdle naso Szoboto. Szobocska kurájzna mladina je vözgnála szrbe, ki szo o bili v velkoj premocsi. Ta odlocsnoszt i kurajzsa naznὰnya i navöke bo naznὰnyala naso vörnoszt i zvesztobo do korone i drzsáve Szvétoga Stevana krὰla. Ta bitka pa je terjala od nasi domacsi lüdi velki áldov. Pét ji je vitézstvo plácsalo szvojim zsivlenyom. Stirje szpijo szvoj vecsni szen na szobocskom cintori. Na nyuve grobe szo prijáteli 22 lejt szamo szkrivoma noszili korine. V veszélji, da szmo sze resili goszpodüvanya. aldüjmo á nyuvomi szpomini. Záto bo v certrtek ob 11. vöri predpoudnévom szoldacska paráda z zsalnim poczvesuvanyom na szobocskom cintori, stero nyim priprávlajo nyuvi pajdáske. Té szvetek naj bo poszvecsen nasoj jezerolejtnoj bratszkoj szküp- nosti z Vogri, kakti tüdi to, da pokazsemo tüdi nazvünaj naso lü- bezen i hválo do nasi pokojni bratov — junákov Pricsaküjemo, da bodo na to poszvecsüvanye prisli vszi sobocsanci i vszi stári i mládi z nasi vesznic. Vsze Vász z odprejtim szrdcom pricsaküjemo, na te dén, na prági nase lepse i bogse bodocsnoszti! LEPSO BODOCSNOSZT! Pajdὰske, ki szo v szobocskoj bojni tao meli. Letak, s katerim so madžarske oblasti vabile Prekmurce na parado nimivo je da so na ovadbo učiteljev-madžaronov ventilirali znano protirevizionistično zborovanje J.U.U **) v Ormožu iz leta 1934, ki ga je za okraje Prekmurja in Medmurja organiziralo okrajno J.U.U v Murski Soboti pod predsedstvom Štubel Miroslava. Posledica te ventilacije je bila, da so odpustili iz službe Belo Horvata, šol. upravitelja v Krogu skupno z ženo. Mnogo ponižanj pa so morale prestati tudi tiste Prekmurke, ki so se poročile s »Slavi« Nekaterim so svetovali, naj se ločijo, dočim so drugim grozili, da jih poženejo preko Mure, češ: žena ima pravico tam odkoder je mož! Pri sprejemanju v službo niso postopali načelno: važno je bilo socialno poreklo prosilca, predvsem pa — zveze, posebno kadar je šlo za »prišleke« Ti so bili sprejeti zaradi pomanjkanja kadra, predvsem učiteljskega v Medmurju, ker je tamkajšnje učiteljstvo skoraj korporativno odšlo v N D. Hrvatsko. »Slavi« so bili torej kot učitelji dobri v hrvatskem Medmurju. Nameščali so jih v glavnem na priporočila Antauer Evgena in Titan Jožefa , V splošnem je bil sprejem v službo začasa civilne uprave otežkočen. Le v izjemnih primerih je lahko »prišlek« dobil nameščen je, to pa takrat, če je imel kake zveze z domačimi magnati, ali pa če je imel slučajno za ženo — Madžarko Protežirali so tiste ljudi, ki so v predaprilski Jugoslaviji podpirali Hartnerja ali z njim na ta ali oni način sodelovali, ali če so bili vneti pristaši S. K Mure, ki so ga vodili madžaroni. Odbira za službo pa je bila tudi slučajna ali pa se je — češče — ravnala »po potrebi«. Tako so n. pr. izgnali dr Houško Miroslava, dr. Albina Gregorca pa, čeprav je imel v Murski Soboti svojo hišo, pognali v konfinacijo. Domačina dr. Aleksandra Kuharja iz Puconcev, odličnega kirurga, so denarno kaznovali, ker je odklonil opcijo za Madžarsko in ga nazadnje izrinili iz Murske Sobote na Cankovo, čeprav bi kirurga potrebovali. Obdržali pa so dr Franca Piskernika, ker ga je pač dr. Tárczy, madžarski ravnatelj bolnišnice, nujno potreboval, da je delal namesto njega, da se je sam laže posvetil svoji preštevilni zunanji klienteli. (Nadaljevanje sledi.) **) J.U.U. = Jugoslovansko učiteljsko udruženje. *) Nadaljevanje »Kronike« bo zavrglo netočno ali tendenciozno trditev, da je po teh dogodkih (31. okt. 1941! Op. ured.) delo Fronte prenehalo, lahko bi se reklo zamrlo, dokler niso pričeli prihajati na prekmursko ozemlje partizani-terenci itd. (Zgodovinski razvoj soboške Fronte — Lj. glas št. 16-1951). Stran 4 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 17. maja 1951 Prvega maja na podgradskem posestvu Pogovarjal sem se s Sršovim Frančekom, predsednikom delavskega sveta okrajnega posestva v Podgradju. Kaj bi nam povedal udarnik, če bi govoril o svoji preteklosti. Začel bi tam pri letu 1935, ko je prvič stopil v vinograde na posestvu. Zaupal bi nam, da je »preklemansko« trpel. Proslula lastnica posestva Vardovica se ni zmenila za njega, za svoje viničarje. V eni srajci so garali od jutra do večera. Prejemali pa so borih 48 din na teden. To je bilo premalo, da bi preskrbeli svoje družine. Košček za koščkom svojega viničarskega življenja mi je odkril. Sami boleči podatki, ki kažejo na nepoštenost bivših gospodarjev do malih ljudi. Polovico kopi imajo opravljene. Ne mislimo, da so v zimskih mesecih spali. Srša nam pripoveduje: »Bili smo na nogah. Oglejte si naš matičnjak v Radomerju. Zalagal nas bo z mladimi trtami. Po zimi smo se tukaj zbirali, cepili in cepiče vlagali zopet v zemljo. Blizu 97 tisoč mladih trsov bomo lahko drugo leto presadili v gorice.« Pripravljali so zemljo za nove nasade, jo rigolali, ko je bila zimska bur-ja. Mar ni to naj lepše darilo ljudstvu, najboljša pot do večjih pridelkov? Čez leta bodo. polnili več sodov z rizlingom, šiponom in silvancem. Njihova vina povsod cenijo, celo preko meje so ponesla sloves. Tudi v živinoreji so se izkazali! Stopimo malo v goveji hlev. Takoj ob vhodu stoji debeli »Lord« plemenjak simendolske pasme. To ime si je docela zaslužil, saj tehta kar 810 kg. Je pravi oče številnih krav, ki dajejo obilo mleka. Hlevi so vzorno čisti, živina pa zelo dobro rejena. Kaj ni bilo lani suše? Prav tako, kot je bila drugod, samo s to razliko, da so jo na pose- stvu znali ukrotiti. Kako? V jeseni so napolnili silose in pridelali obilo krmne repe. Živini pač ni treba stradati. Dve veliki oslici sena jo še čakata na dvorišču. Kamor koli pogledaš, povsod se odraža življenje. V čistih svinjakih krulijo rejene svinje, v pitališčiu polegajo odrasli prašički, ki jih pripravljajo za nož.. Več plemenskih svinj je skotilo. Za mali naraščaj vzorno skrbijo. Zaenkrat še orjejo s konji. Več parcel z oziminami, jim je po zimi zalila voda. Preorali jih bodo in zasadili s koruzo. Brazde padajo, kmalu bo vse posejano. Zadnje dni se mudijo pri sajenju krompirja in koruze, ker so jima dali prednost pred ostalimi kulturami. Obljubljen jim je traktor, iz inozemstva. Zanj so poslali bukov in hrastov les, ki so ga po zimi sami nasekali in spravili na železniško postajo. V večji drevesnici vzgajajo mlada drevesa in jih presajajo v uničene sadovnjake. Letos so prodali zadrugam in privatnikom blizu 2. tisoč sadnih dreves. Potemtakem ne sprašujmo, zakaj so dobili prehodno diplomo republiškega sindikata kmetijcev. Njihova polja, vinogradi in polni hlevi jih hvalijo. Ali gre samo za proizvodnjo? Brez vzgoje novih pobud in zavesti delavcev ne bi bilo priznanja. Znali so izkoristiti zimske dneve za lastno prevzgojo. Obiskovali so splošno izobraževalni, bolničarski in cepljarski tečaj. S por močjo domačih strokovnjakov se je mladina učila v kmetijsko-nadaljevalni šoli. Blizu 50 delavcev se je torej vzgajalo. Na posestvu imajo močan klub Ljudske tehnike, ki je že pričel z delom. Kam z odpadki, ki so nam v napoto ? Gospodarski račun? Nekam čudno vprašanje, ki ga je razvozljal Peterčičev Miha, moj dober poznanec. Kratka zgodbica v njegovih »štorijah« se takole začenja: Preklemansko sem se včasih razjezil, ko sem moral po opravkih v shrambe, v klet, na podstrešje v skrb nje po žito. Kolikokrat sem se spotaknil ob kos starega železa, star lonec in kupe druge ropotije. Sinček Ivek se je nekega dne igral doma na dvorišču. Nerodnež! Stopil, je na razbite črepinje steklenic in se pošteno urezal v podplat desne noge. Moral sem z njim k zdravniku. Dosti je tega! Pred veliko nočjo se začenja pomlad. Kot po navadi smo tudi takrat očistili našo domačijo, pobelili zidove, olepšali naš prijazen domek. No zdaj je bila lepa prilika, da se iznebimo vseh nepotrebnih stvari, ki so nam bile v napotje. Pravcato starinarnico smo odprli na dvorišču. Lep kup nanošenega starega železa, čunje, razbitih kotlov, črepinje .. Tudi stari lemež, ki je služil prednikom, je delal družbo tej ropotiji«. Hotel sem zapreči konje in postaviti kup v oddaljen, samoten kraj, kjer smo navadno odlagali smeti. Pri nalaganju pa mi je padlo na misel: K »Odpadu« peljem te odpadke, tam mi bodo vrgli dinarje In tako sem storil. V skladišču »Odpada« smo natehtali 850 kg železa, 150 kg starih cunj, 51 kg črepinj. Preluknjana svinjska kotla pa sta tehtala kar 120 kg. KOLIKO PA STE DOBILI ZA TO DENARJA? »Ne ravno mnogo...,« 1812 dinarjev! Vendar se mi je vožnja izplačala. Bolj sem bil vesel odkupovalčevega sporoči- la, da bom sedaj laže kupil pljug, ki ga zelo potrebujem. Povedal mi je tudi to, da bodo v »fabriki« iz pripeljanih cunj napravili novo blago za nas kmečke ljudi. Vesel sem se vrnil domov, prepričan, da sem s pametno odločitvijo doprinesel le nekaj koristi...« Ali ne bi bilo dobro tega Peterčiča posnemati? Ne mine teden, da se naš kmet ne bi peljal v M. Soboto, Ljutomer, Radgono in Dolnjo Lendavo po opravkih. Kako lepo bi bilo, če bi se spomnil na odpadke, ki mu v napotju poležavajo po domačiji. Kar k »Odpadu« z njimi! Od tam je njihova pot v industrijo, kjer postanejo novi izdelki. Poiščimo odpadke povsod, oddajmo jih, prihranili bomo težke devizne milijone, ki jih sedaj plačujejo za uvožene surovine. Načrt za zbiranje odpadkov je velik, preko 36 ton ropotije bomo naložili na železniške vagone. Ali smo lahko zadovoljni s skromnimi uspehi dosedanjega zbiranja? NEKAJ O ZBIRALCIH, KI SO NAM LAHKO ZA ZGLED! Mladinski dom v Veržeju, vsakih 14 dni pripelje k »Odpadu« kosti, kjer jih vnovči. Veržejski metalni, obrtniki zbirajo odpadke železnih in pisanih kovin. Le ni tako, kot pravijo nekateri kovači in ljudje sorodnih poklicev. Kaj bomo dajali železne odpadke po 1,20 din za kilogram, ko pa plačujemo novo železje po 100 din Morda so pozabili na star pregovor: »Več blaga, manjše cene«. Z zbiranjem odpadkov bomo pomnožili vrsto železnih polizdelkov in izdelkov. Kolektiv Avtoprometa se večkrat pokaže z odpadki gume. Ljutomerske ustanove: OLO, sodišče, banka in druge — pa s papirjem. Poslovalnica okrajnega magazina v Vuzmetincih je edina letos dobavila »Odpadu« 616 kg železa. Kje so ostale? Morda jim ležijo odpadki v skladiščih? V Veržeju čaka usmiljenja blizu 2 toni kosti. Ljutomersko skladišče ie tudi napolnjeno. Ni dispozicij za odpremo, ki jih izdaja direkcija »Odpada« v Ljubljani. To je edini izgovor, v katerem se iščejo opravičila za stare zaloge: 3100 kilogramov železa. 149 kg stekla, 1089 kilogramov kosti, in druge vrste odpadkov, ki jim že od novembra ležijo v skladiščih. Ali ne gre za mrtvi zaklad. ki ga tvornice nujno potrebujejo? V MAJU BO »TEDEN ZBIRANJA ODPADKOV« Ta Teden je zato, da si osvežimo misli in potrebo po stalnem odkrivanju neizkoriščenih virov, potrebnih za proizvodni razmah nastajajoče industrije. Da! Stalno moramo za to skrbeti, kot znajo pionirji v Svetinjah, na Kogu, zlasti na Runču! Zadnji že lep čas prosijo za kamion, s katerim bi zapeljali zbrane odpadke na zbiralnico. Ne splača se nalašč ponje! Takle izgovor nas pripelje do koristne misli. Mar se ne bi izplačalo, če bi ob priložnostnih vožnjah do poslovalnic na terenu naložili odpadke in jih odpravili na svoje mesto. Malo več odgovornosti in lastnih pobud bo. treba, potem zagotovo ne bo neupravičljivih izgovorov! Nekateri odgovorni tovariši v Ljutomeru menijo, da je zbiranje odpadkov poslednja stvar. Ko je šlo za primemo skladišče, so takole govorili: Odpadki so lahko na vedrini. Zato torej ima »Odpad« dvoje skromnih skladišč, ki lahko sprejmeta dvajset ton železa in kosti. Človek, ki je na upravi Okrajnega magazina določen za zbiranje odpadkov, je preobremenjen z drugimi posli in se zaradi tega ne zanima za zbiranje. Posledica je ta: magazin je s kostmni napolnjen, gostinska podjetja čakajo z zaboji, da bi se jih nekdo usmilil Skladišče kosti je na Vregovem dvorišču - nezavarovano in povzroča občuten smrad blizu stanovanj, v katerih prebivajo ljudje. Zgodilo se je tudi mnogo slabšega. Stranke so pripeljale kosti pred skladišč, odkoder so jih potem raznašali psi po okolici. Ali to odgovarja higienskim predpisom? Povedali smo o nekaterih dobrih in slabih pojavih v dosedanjem zbiranju skritih surovin. Naš Miha je pred mesecem dobil za odpadke 1812 dinarjev, njegovi posnemalci pa sedaj prejmejo več: 2719 dih. Cene odpadkom so za polovico poskočile. Lepe prilike za naše pionirske odrede — za dosedanje zbiralce — mladinske in frontne aktive po vaseh, saj si s tem pridobijo toliko iskane dohodke. Ne samo Miha, vsi potrebujemo novih izdelkov naše industrije, zato stopimo po njegovih stopinjah in izpraznimo domače skladišče nepotrebnih, a vendar zelo koristnih odpadkov. PO DOMOVINI Na mladinsko progo Doboj-Banja Luka s prvim majem prispelo 61 novih mladinskih brigad, ki štejejo okrog 7900 mladincev. Na gradbišču mladinske proge je sedaj zbranih skoraj 16.000 mladincev. Večja skupina angleških novinarjev je z letalom pred 1. majem prispela v Beograd. Kot gostje jugoslovanske Zveze novinarjev so se udeležili proslav 1. maja v Beogradu. Proslavam je v Beogradu prisostvovalo nad pol milijona ljudi. Na povabilo jugoslovanske Zveze rudarjev je prišla tudi delegacija angleških rudarjev. Drugo serijo 50 traktorjev so dovršili delavci tovarne motorjev v Rakovici. Traktorji so popolnoma domače konstrukcije in so se izkazali za naše terenske razmere kot najboljši. Traktor lahko vleče štiri pluge, po cestah pa lahko prevaža priklopnik s tovorom 3 in pol tone. Dve novi oceanski motorni ladji je 1. maja prejela naša trgovska mornarica. Reška ladjedelnica r» Tret ji maj« je do 1. maja dovršila 4200-tonsko motorno ladjo »Učko«. V istem času je izplula iz amsterdamskega pristanišča za našo trgovsko mornarico prekooceanska motoma ladja »Črna gora« z nosilnostjo 9240 ton. Reško pristanišče je doseglo v aprilu naj večji promet, kar ga je sploh kdaj imelo. Polovico celotnega prometa odpade na izredni uvoz živil iz Amerike. Več sto posebnih vlakov je v aprilu odpeljalo hrano iz reškega pristanišča. Športni dogodek iz Ljutomera: Pest! To je novo športno obnašanje Prvomajskega dopoldneva je 500 ljubiteljev nogometa odšlo v »Sršenov log.., v pričakovanju, da vidijo zanimivo igro na zelenem polju. V prijateljski nogometni tekmi sta se srečali moštvi TD Rakičan in SNK Ljutomer. Prijateljska tekma ! Kako daleč od tega, da bi jo lahko tako imenovali. Gostje so bili zares zelo »vročekrvni« na igrišču. — Pokazali so se v boksanju. Rekli boste, da smo imeli priliko videti športnika na kvadrat, dvakratne junake! Toda ni bilo tako! Domači so jim »grehe« sproti odpuščali, seveda z nizko igralsko moralo. Rakičanci so z »ognjevito« borbo zmagali. Rezultat 3:2. (1:2 za Ljutomer) ne odgovarja igri in požrtvovalnosti igralcev. Domačini so imeli boljše urejene vrste, lepšo igro. in kombinacijo. Manjkala jim je rutina v boksanju, vsaj takšna, kot so jo imeli gostje. Gledalci so zares doživljali čudne prizore nešportnega obnašanja na igrišču, ki ni dostojno ljudskega športnika in nogometaša. Ali je bila prikazana igra vzgojna, in ali je v skladu s športnim tovariš tvornem sodelovanjem? Sodnik Pevec Sandi je imel zelo težko nalogo. Spričo nediscipline gostov na igrišču je bij popustljiv in se ni znašel v dani situaciji. Sodil je z napakami, ki jih večinoma ni sam zakrivil. MESTNI KINO V MURSKI SOBOTI predvaja od 18. do 20. maja 1951 ameriški film: »Humoreska«, od 22. do 24. maja 1951 pa avstrijski film »Kvartet Schrammel«. Preložitev tombole odn. izleta v Maribor Ker je bil v nedeljo 6. maja delovni dan, to nedeljo pa letalski miting, ki seveda izključuje prireditev tombole, smo žal primorani preložiti tombolo od 6. maja na nedeljo dne 20. maja 1951. Event. že nabavljene tombolske odn. vozne karte za Vi Vožnjo veljajo tedaj za 20. maj. Ljudska tehnika, avto-moto društvo MTT Maribor. OBJAVA Obveščamo članstvo ZSJ društva upokojencev LRS, podružnice v Murski Soboti, da se vrši dne 27. maja 1951 ob 3, uri pop. v prostorih bivše osnovne šole v Murski Soboti redni občni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo Upravnega odbora, 2. poročilo finančnega nadzorstva, 3. predlogi upravnega odbora in članov, 4. diskusija v. poročilih in predlogih, 5. slučajnosti, 6. volitve: a) upravnega odbora, 7 članov, po potrebi namestnika, b) finančno nadzorstvo 3 člani, c) delegat za občni zbor društva ter namestnik, e) razsodnik (predsednik in dva člana za razsodišče podružnice) ter član predsedstva republiškega odbora. Občni zbor se vrši ob napovedani uri, če je udeležba nad polovico članov; če manj, se občni zbor odloži samo za pol ure. Upravni odbor. NOGOMETNI KLUB »MURA« MURSKA SOBOTA obvešča, da se vrši preložena »Velika tombola« nedeljo, dne 27. maja 1951, ob 13. uri na prostoru poleg nove gimnazije. Glavni dobitki: 1. Motorno kolo 350 ccm 2. Spalnica 3. Radio aparat 4. Moško kolo 5. Kuhinjsko pohištvo 6.100 kg bele moke 7. Moška obleka (kamgarn) 8. Kuhinjski štedilnik 9.100 kg težka svinja 10. Švicarska ura 11. Otroški voziček 12. švicarska ura 13. Moška obleka 14. Sejalnik za koruzo 15. Gojzerice 16. Plug za oranje 17. Moški visoki čevlji 18.4 m3 drv 19. Moški nizki čevlji 20. 600 kom. zidne opeke Poleg glavnih dobitkov bo razdeljenih še nad 2.000 ostalih dobitkov. Skupna vrednost dobitkov znaša nad 1 milijon dinarjev. Cena tablici je din 30.— Na dan tombole vozijo posebni avtobusi na vseh progah. Po končani tomboli bo odpeljal vlak iz Murske Sobote proti Ho- došu ob 19.10 uri. Tombola bo ob vsakem vremenu! Pohitite z nakupom tablic! Za jedačo in pijačo je preskrbljeno. Odbor. SLOVENSKA LIGA --- NAFTA—TRIGLAV (Ljubljana) 7:1 (2:1) V nedeljo dne 13. maja ]e bila na igrišča Mure v Murski Soboti odigrana prvenstvena nogometna tekma slovenske lige med Nafto iz Dol. Lendave in Triglavom iz Ljubljane. Tekma bi morala biti odigrana v Dol. Lendavi. Ker pa je bilo tamkajšnje igrišče poplavljeno, so se sporazumeli za soboško igrišče. Že v začetku je Nafta z vso silovitostjo pritisnila na vrata Triglava, vendar so napadalci Nafte zapravili ravno v tem času nekaj zrelih priložnosti za dosego gola. Kljub očitni premoči na igrišču je uspelo Nafti, da je le dvakrat potresla mrežo nasprotnika. Gostje so v tem delu igre dosegli časten gol. V začetku dragega polčasa je uspelo enajstorici Triglava, da je nekoliko povezala svoje vrste, se uspešno branila in tudi nekajkrat ogrožala vrata Nafte. V tem času so zastreljali enajstmetrovko. Ko pa so iz kazenskega strela dosegli tretji gol, so vidno popustili. Nafta je bila v veliki terenski premoči in je s hitrimi prodori, zlasti po desnem krilu — neprestano oblegala nasprotnikova vrata. Zaradi slabe igre ožje obrambe Triglava, jim je uspelo, da so petkrat potresli njegovo mrežo. Kakor smo omenili, je bila obramba Triglava nezanesljiva posebno branilca. Za tekmo je vladalo v Soboti precejšnje zanimanje, saj jo ie gledalo nad 1.000 gledalcev. Mura II. Rakičan 1:1 V predtekmi je tila odigrana prvenstvena nogometna tekma med moštvom Mure II. in Rakičanci. Kljub očitni in stalni terenski premoči moštvi Mure, se je tekma končala neodločeno. Med napadalnimi igralci Mure ni bilo nobenega, ki bi znal izkoristiti ugodne prilike za dosego gola. Enajstorica Rakičana, bi kot celota ni pokazala lepe igre (predvsem zaradi slabe povezave), se je pokazala kot nevaren nasprotnik in bo brez dvoma dosegla v tekmovanju pomembne uspehe. Prvi gol je že v prvih minutah igre dosegel Rakičan. Izenačil je iz enajstmetrovke Kološa. Sodil je Vezjak. Visoka zmaga radgonskih nogometašev V nedeljo 6. t. m. je tila v Radgoni odigrana prvenstvena nogometna tekma med domačim: „Elanom" in enajsterico „Mladosti" iz Čentibe. Zmagali so domačini z rezultatom 5:0 (2:0). 'Na obeh straneh so gledalci opazili pripravljenost in voljo za zabijanje golov. Domačini so bili ves čas igre v tehnični premoči, boljši pa so bili tudi po kondiciji. Prikazali so dokaj povezano igro in zasluženo zmagali. Pri domačem moštvu sta se obnesli krilski vrsti in vratar. Mrežo gostov so potresli: v 22 minuti Grivec, 32 minuti Mesanovič. 10 minuti II. polčasa Debeljak, v 21 in 39 minuti pa Čamer Mirko. Sodnik Flisar iz Murske Sobote je objektivno sodil. Tesna zmaga boljšega nasprotnika Predzadnjo nedeljo sta se srečali v Ljutomeru enajstorici „Mure“ iz Sobote in domačega kluba. V prvenstveni tekmi so zmagali Sobočani z Rezultatom 2:1 (2:0). Gostje posebno krilske vrste so pokazali povezano igro, s premišljenim in točnim podajanjem žoge. Njihov napad je imel „smolo", ker ni izkoristil priložnosti pred vrati nasprotnika. V 23 in 27 minuti so potresli nasprotnikovo mrežo, ter obtičali pri rezultatu do konca tekme. Domačini so zaigrali mnogo boljše, kot ponavadi. Podajanje žoge je še vedno Ahilova peta v njihovi igri. Tudi napad ie večkrat odpovedal, čeprav le imel prilike, da bi potresel nasprotnikovo mrežo. Gledalci (300) so proti koncu igre menili, da bodo tudi tokrat Ljutomerčani zapustili igrišče brez gola. Njihove dvome le preprečil Perica, ki te proti konca drugega polčasa pognal žogo mimo vratarja v mrežo. Hitrejša igra obeh taborov v zadnjih minutah tekme je bila brezuspešna. Zmaga Sobočanov je torej zaslužena. Sodnik iz Ptuja je sodil igro brez napak in nepristransko. Prvi šahovski klub v radgonskem okraju Kdo bi preštel vse ljubitelje šahovske igre, ki so v Radgoni neorganizirano domovali? Najboljši, talentiran: šahisti so dali pobudo: „Združimo se, ustanovimo šahovski klub!" Njihova odločitev vpada v počastitev debete obletnice Fronte, ko so se prvič zbrali v družino. Klub šteje 41 članov, pričakujejo pa, da bo porastel za 50 mladih šahistov 27. aprila jih ie prvič obiskal znani šahist Mišura, član okrožnega šahovskega odbora iz Maribora. V odigrani simultanki je od 36 iger izgubil devet, dve pa končal z remijem. V nedeljo 29. aprila je na brzonoteznem turnirju nastopilo 24 domačinov, ki so prvič pokazali svojo sposobnost na šahovnicah. Izredno zanimiva je bila finalna tekma najboljših. Naslov okrajnega prvaka je osvojil Onič Alojz s 5 točkami, 2. in 3. mesto si delita tov. Borko in Bobošek s 4.5 točke, na četrtem mestu je tov Golar Manko, dočim so ostali finalisti pod tem rezultatom. S 15. majem pričnejo z rednimi turnirji in tekmovanjem. Življenje v klubu jih bo zagotovo dvignilo do potrebnega strokovnega znanja in igralske rutine. IZ SREČANJA SLOVENSKIH NAMIZNO-TENIŠKIH IGRALCEV V RADENCIH Preteklo soboto In nedeljo so se v Radencih srečali najboljši namizno-teniški igralci naše republike. Na III. republiškem tekmovanju je sodelovalo 10 ekip s 60 tekmovalci. Prinašamo imena najboljših tekmovalcev, ki so ob zaključku turnirja prejeli praktična darila in diplome. V skupnem plasmanu je zasedla prvo mesto ekipa „Železničarja" iz Kranja, ki si je priborila 144 tekmovalnih točk, sledita ji: ekipa „železničarja" iz Maribora s 57 točkami in „želez-ničarja" iz Ljubljane z 52 točkami. V ekipnem tekmovanju so zmagali: Moške ekipe: „železničar" Kranj in „železničar“ Maribor. Ženske ekipe: „Železničar“ Kranj in „Železničar“ Maribor. Mlad. ekipe: ,,železničar“ Kranj in ,,železničar“ Ljubljana. Navedli smo zmagovalce in drugo-plasirana moštva, dočim so ostale, ekipe dosegle nekoliko slabše rezultate. Tekmovanje parov: Moški: Zmagala je dvojica: Dr. Nemec in Medvešček, člana mariborskega „Poleta”, na drugem mestu sta Popadič in Kosmač, člana ljubljanskega „Železničarja”. Ženske: Bedenkova in Bogatajeva, „Železničar” Kranj, Lebnova in Kolmančičeva „Železničar” Maribor. Posamezniki: Moški: Ahačič Mile „Železničar” Kranj, Medvedjek Vili „Polet” Maribor. Ženske: Leban Majda „Železničar” Maribor, Bogataj Dita, „Železničar” Kranj. Mladinci: Hlebč Rudi in Kovačič Miloš, člana kranjskega „Železničarja”. Organizacija turnirja je bila brezhibna, kar je zasluga radenskega telovadnega društva, ki je poskrbelo za prostore, rekvizite in okrepčila. Tekmovalci so se ves čas tekmovanja dobro počutili. Pred odhodom so pohvalili gostoljubnega prireditelja. -ko- Razpored tekem v Obmurju za 27. maja 1951 Zvezda : Nafta II. v D. Lendavi ob 14. uri. Službujoči Gerenčar Kalman. Panonija. : Mladost v Lakošu ob 15. uri. Službujoči Ambroš Matija. Mura II. : Elan v M. Soboti ob 15. uri. Službujoči Hakl Henrik. Ormož : Ledava v Ormožu ob 12. uri. Službujoči Veselič Boris. Ljutomer : Rakičan v Ljutomeru ob 14. uri. Službujoči Šoštarič Jožef. Društva, katera nimajo verificirana igrišča, morajo igrati tam, kjer je isto verificirano od, NZS. Vsa društva naj zato pripravijo svoja igrišča, kot to zahteva pravilo, ker jih bo v prihodnjih dneh komisija pregledala. S tekmovanjem so kolesarji pačastili delavski praznik Na prvomajski proslavi v Beltincih so nastopili kolesarji domačega kluba ,,Prekmurje” in gostje kolesarskih klubov: „Mure“ iz Ljutomera in divarja iz Celja. Tekmam je prisostvovalo 1800 gledalcev, ki so bili posebno zadovoljni z ostro borbo med Celjani in domačimi turisti. V vožnji pionirjev (osem tekmovalcev) na 2 km je zmagal Mlinarič Andrej 12 Bratonec z rezultatom 3,15 minute, na drugem mesta je bil Tibaut Štefan iz srnja s časom 3,16 minut. Mladinci: (proga 5 km, 6 tekmovalcev) Virag Karel, Beltinci 6,30 minut, Menzinger Mirko. Mur Sobota 6,32 minut. Mladinke: (proga 3 km, 5 tekmovalcev) Virag Marija, Beltinci 3,25 minut. Zadravec Terezija. Odranci 3,30 minut. Mladinci-turisti: (proga 6 km, 5 tekmovalcev) Božnik Janko, Celje 6,45 minut, Zgoznik Slavko. Celje 6,45 minut. članice: (proga 3 km, 4 tekmovalci) Zorko Ana, Bratonci 4 minute. Golt Elizabeta. Beltinci 4,35 minut. Člani-turisti: (proga 6 km, 4 tekmovalci) Gruškovnjak Martin, Beltinci 6,45 minut, Petek Ladislav, Beltinci 6,52 mlatit. Od 32 tekmovalcev je pet kolesarjev odstopile od tekmovanja zaradi okvare na dirkalnih dvokolesih. Rezultati iz prejšnje tekme I. kola: Ormož : Zvezda 7:1 (6:1) Ljutomer : Mura II. 1:2 (0:2) Elan : Mladost 5:0 (2:0) Tekmi med Rakičan : Panonijo in Ledavo Nafta II. nista bili odigrani. Nogometna zveza Slovenile poverjeništvo M. Sobota RAZVELJAVLJAM izgubljeno sindikalno knjižico izdano od krajevne industrije na ime Podlesek Ema. M. Sobota. RAZVELJAVLJAM izgubljeno sindikalno knjižico štev. 1698022 izdano od podružnice Tovarne perila M. Sobota na ime Kovač Etelka, Veščica. PRODAM DIESEL MOTOR znamke „Daič" na dva cilindra, v uporabnem stanju. Cena motorju je 180‘ tisoč dinarjev. — Pozderc Iyan. Melinci 141. p. Beltinci. ŠIVALNI STR0J znamke „Singer” dobrem stanju prodam ali zamenjam za brejo kravo. Naslov Šiftar, Arpad. Krajna p. Rankovci. KUPIM PARNI STROJ (Dampfer), samovozač z zmogljivostjo do 4 konjske sile, prodam trier za čiščenje semen in brizgalnico za stroj. Naslov Kerčmar Pavel, Čikečka vas, p. Prosenjakovci. Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Kager Simon — Naslov uedništva in uprave »Ljudski glas« Murska Sobota, Trg Zmage — Ček. račun: Narodna banka M. Sobota 641-903-322 Naročnina: Celoletna 320 din, polletna 160 din, četrtletna 80 din — Tiska Mariborska tiskarna