Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka i Din. Lisi za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo In uprava, Strossmajerjev trg 1 Tel. it. 73. Leto XXII. Št. 36. Kranj, 3. septembra 1938 Izhapi vstuto aoDoto. Naročnina: celolctS* •*}.- Din, polletno 20.- Din, 10 Din. Naš kralj v šestnajsto leto 6. september 1938 se bliža, Tega dne bodo po vsej državi proslavljali dan rojstva našega mladega, kralja. Vsi bo* do pifcali o dnevu* s katerim naš pri-1 juhi jeni /kralj stopa v šestnajsto leto svojega življenja. Kakšno veselje je biLo po ceii, naši širni domovini pred,petnajstimi leti, ko se je bliskovito raznesla vesela vest, da je našemu sedaj že blagopokojnemu kralju rojen sin ..prestolonaslednik, ki pa mu je kruta usoda tako /.godaj iztrgala ljubljenega očeta ter mu na mlada šibka ramena, naložila težko breme. Vsi Slovenci smo z veliko ljubeznijo in vdanostjo spremljali- življenje mladega kraljeviča, z velikim veseljem in ra- dostjo smo spremljali njegove prve korake v življenje. Saj je največji del svoje mladosti preživel ravno med nami. Slovenska zemlja ,je bila tista, na kateri je mladi prestolonaslednik pod skrbnim varstvom svoje kraljevske matere delal prve korake. Tudi sedaj kot naš kralj krepi svoje duševne iti telesne moči med nami. Naše planine in gore so bile že neštetokrat mesto njegovega izleta, na vrhovih naših gora je pod skromnim šotorom prebil že marsikatero noč. Pod skrbnim varstvom svoje vzvišene matere' kraljice Marije in modrim vodstvom kneza namestnika Pavla ter svojih vzgojiteljev se pripravlja na dan, ko bo prevzel v svoje roke kraljevsko žezlo ter prevzel težko breme vladarja. Jugoslavija že danes s ponosom gleda na svojega mladega kralja. Vse nas preveva zaupan je, ki jej. />d dneva do dneva močnejše, da nas bo vodil srečno in mirno v našem življenju. On bo naš voditelj, ki nas bo vodil v srečo in napredek naše lepe domovine. Hvaležni in globoko vdani Slovenci prosimo ob' kraljevem rojstnem dnevu Vsemogočnega, da nam ga ohrani še mnogo let v korist naše domovine in države. Rog živi našega mladega kralja Petra II.! . XX. jubilejni mednarodni katoliški esperantski kongres v Ljubljani Od .6. do 11. avgusta, se je vršil v Ljubljani XX. jubilejni mednarodni kongres katoliških ©sperantistot\ ki ga je priredila Jugoslovanska esperantska liga s pomočjo Slovenske esperantske zveze. Kongres je bil res mednaroden, saj se ga je udeležilo 10 narodov: Belgijci, Cehi, Francozi, Avstrijci, Madžari. Nizozemci, Nemci, Italijani, Poljaki in Jugoslovani. Med udeleženci sc bili tudi rtrnogi odliSniki &akor;' dr. f5rd%, uapeški komornik iz Madžarske, P. Deku-en, profesor filologije iz Belgije, esperan-tist že od 1. 1.900, P. Rotondo, kanonik iz Bari (Italija), dr. Julij Hewera. verouoitelj iz Cheba (ČSR), P. Verneu*, duhovnik iz Pariz«, P. Eras. župnik iz Hotamjslce, i,,dfc: V nedeljo 7. avgusta je blia slovesna služba božja v stolnici. Sv. mašo je daroval prevzvišeni gospod dr. Gregorij Rozman, pokrovitelj kongresa. V esperantu je pridigoval P. M. Carolfi profesor iz Corte-maggiore. Ob 10. uri pa je bila slovesna otvoritev kongresa v frančiškanski dvorani, ki ga je prenašala tudi ljubljanska a-dio postaja. Ker so bili mnogi odličniki ta dan na Brezjah na kmečkem taboru, se mnogo častnih odbornikov ni moglo osebno udeležiti slavnostne otvoritve, poslali pa so svoje zastopnike. Prevzvišenega g. škofa je zastopal g. Janko Sedej, g. bana je zastopal g. dr. Orel. g. dr. Adlešiča pa g. dr. Vladimir Ravnihar. Kongres je oboril g. Golobic Peter, preds. Jug. katol. esper. zveze. Nato je prof. Janko Sedej kot zastopnik škofa g. dr. Gregorlja Rozmana sporočil njegov pozdrav: „Zadržan sem zaradi tabora Kmečke zveze na Brezjah ter zato pozdravljam zborovalce in udeležence mednarodnega katoliškega esperantskega kongresa. Esperantski jezik je eno najboljših sredstev za mednarodno sporazumevanje ter za pospeševanje miru med narodi, zlasti pa med katoliškimi narodi. Katoliški esperantisti imajo velik delež pri pospeševanju in utrjevanju miru med narodi. Z željo, da bi kongres čim lepše uspel, lepo pozdravljam to zborovanje." Načelnik dr. Filip Orel je kot zastopnik bana lepo pozdravil vse zborovalce. Med drugim je dejal, da je nekdanjemu Babelu, kjer je Bog zmedel jezike^ podoben tudi današnji svet/ Ne more pa biti trajne sreče brez božjega blagoslova. Razrvanost človeštva in nesloga med narodi je vedno ■Sr$iti; ketčldvlk: 'hdfce razumett ivojŠgl bližnjega; temveč ima v'vidu le lastne interese. Naj bi gojitev enotnega^ jezika eppe* 'rrtnta bilo eno izmed duhovnih sredstev za zbližauje tri pomiritev človeštva. Slovenski narod z veseljem pozdravlja, da se vrši XX. jubilejni mednarodni katoliški #- ■-sperantski kongres v njegovi sredini, in kot zastopnik predstavnika slovenskega naroda g. dr. Marka Natlačena ta kongres najtopluje pozdravlja in miu želi uspehov in obilo božjega blagoslova. Zastopnik mestne občine in mestnega župana, g. podžupan dr. Vladimir Rtivni-har, je nato pozdravil v imenu mesta Ljubljane v prisrčnih besedah vse udeležence ter jim želel prijetno bivanje v Ljubljani. Izrekel je upanje, da bodo odnesli iz našega mesta kar najboljše vtise. Kongres so nato še pozdravili: g. Heil-ker, predsednik mednarodne katoliške e-sperantske zveze, v imenu Belgije je govoril prof, Beckers, za Češko g. Buhr, iz Prage, za Francijo duhovnik Vernoux iz Pariza, dr. Erdey je govoril v imenu madžarskih katoliških esperantistov, za Italijane je govoril g. p. Carolfi, za Poljake ga. Cense, za Nizozemce g. Damen, za slovenske esperantiste g. Damjan Vahen, tajnik kongresa. Ves teden so se vršile seje mednarodne katoliške esperantske zveze. Najvažnejši referat je bil o katoliški družini. Na občnem zboru je bil izvoljen nov član mednarodnega odbora g. Jong iz Holand-ske, ki je dobil 15 glasov, g. Golobic Peter pa je dobil 12 glasov (glasovali so namreč samo delegati deželnih lig in ima Holand-ska kot najmočnejša liga največ glasov). Kongresni odbor je tudi srečno izbral pridigarje, ki so pokazali neesperatskemu svetu, da je esperanto lep in blagoglasen jezik, ki se lahko meri z vsakim drugim živim jezikom. Kongresni odbor je imel silno veliko težav pri kongresnih pripravah, posebno pa ufo^ano 0D*SaiWatf,-'1^ časopisje tako malo poročalo o kongresu, medtem ko druge manjjfva^je novice objavlja z velikimi črkami. Upali in pričakovali -smo, da bo vsaj katoliško časopisje imelo več razumevanja za ta kongres. Vsem pa, ki so sodelovati pri kongresu in količkaj pripomogli k tako lepem uspehu, izrekamo najlepšo zahvalo. Vsem pa, ki se zanimajo za esperantski pokret, priporočamo učenje esperftrta. \S4f informacije daje: Golobic Peter, učitelj, Jesenice na Gorenjskem. Za mir pri Kraljici miru ..Morda niso imele vse letošnje prireditve na Brezjah pri Kraljici Slovencev takega značaja, kot ga bo imela letošnja bojevniška prireditev." Tako smo pisali v predzadnji številki nnšega lista, • la nism© »e miitili! Morda prireditev ni :dose£ala pVejštfjfti po številu udeležencev,, morda ni dosegala prejšnjih taborov, po zunanjem sijaju! Prekašala pa je prav gotovo vse letošnje prireditve pa načinu, kako je zajela duše in srca vseh udeležencev Prav gotovo ni tako idealne zamisli kot je ravno ideja bojevniških taborov na Brezjah. Tu se zbirajo iz, leta v leto slovenski možje in fantje, ki so videli vse grozote zadnje bojne vihre. Shajajo se tukaj, da se zahvalijo Kraljici miru za pomoč v časih stiske ui za srečno vrnitev v domače kraje. Poleg tega pa se snidejo stari tovariši .iz strelskih jarkov, tovariši iz časov, ko ni bilo nobenih. razlik med njirnj( ko je smrt vsem enako streha po življenju. Tu obujajo spomine na grozote vojne, tu se staro tovarištvo obnavlja in v sreč legajo prizori, ko se snideta tovariša, ki jih sedaj mo*da. stan rako loči, prej pa Jta si bila najboljša tovariša, ki sta delila vsako zlo in dobro. .i Ravno letos pa se j« še veliko bolj kdt prejšnja let& pokazalo, kako pravilna in kako idealna je bita zamisel bojevniških tahorov. Zavedajmo se v kakšnih časih živimo! Danes vse tovarne delajo z mrzlično naglostjo, stroji rohnijo. Toda ne v prid človeštva.' Ali ni torej-prav, da v teh časih, ko na vseh krajih sveta diši že po smodniku, ko se narodi vojskujejo med seboj, čeprav niso napovedali vojne, jasno o-jevnikov dosledno ves čas svojega obstoja. „Pax Romana" na Brezjah Pretekle dni se je na Bledu vršil kongres „Pax Romane", katerega se je udeležila katoliška dijaška mladina 17 narodnosti, 330 po številu. V ponedeljek popoldne so se udeleženci v dveh skupinah z avtobusi pripeljali na Brezje, da počaste Kraljico Slovencev. Že oddaleč jih je pozdravljalo slovesno pritrkavanje brezjanskih zvonov. Trg pred cerkvijo je bil zavit v slavnostno obleko: ves je bil v zastavah, mlajih in napisih. Ko so udeleženci vstopili v cerkev, so mogočno zadonele orgle, cerkev pa je bila slovesno razsvetljena. V kapelici so se vršile slovesne litanije z blagoslovom. Po končanem cerkvenem opravilu, so se vsi udeleženci še slikali pred glavnimi vrati Marijinega svetišča. Kmalu zatem so se po kratkem bivanju na Brezjah odpeljali nazaj na Bled. Vsem udeležencem želimo, da bi iz naših prelepih krajev odnesli najlepše spomine in pa da bi kongres „Pax Romane" rodil bogate uspehe! Kraljica miru na Brezjah je'bila deležna že t*^81!*8 I*0«?^ f»#i1>v€'0 tet"za današnji sveti teko kritičnih ča^jh,,, Letošnja p£ired4tey M je pričela že na predvečer z uprizojjijji^o bojevniške igre iz življenja v svetovni vojni ,.Xjega ni'.. Več tisočgla-v^) množica je pozorno sledila izvrstnemu podajanju igre članov bojevniške skupine iz, Trbovelj. Prireditev se je vršila na prostem pred cerkvico. Drugi dan je nebo rosil0' skoraj ves dan, vendar to ni,moglo odvrniti velikega števila ljudi, ki so vseeno prihiteli na Brezje. Radi dežja je bila sv. maša "v cerkvi. Točno o]> 10. je stopil na prižnico bivši vojni kurat in sedanji trnovski župnik čg. Cegnar Janko, ki je imel prav v srce segajoč cerkveni govor. Marsikatero oko, vajeno na še tako velike grozote vojne, se je orosijo. Živo smo videli pred seboj vse nesreče zadnje vojne vihre, enako pa tudi veliko milost Kraljice miru, ki nam jo je vedno izkazovala. Sv. mašo je daroval predsednik Zveze bojevnikov Čg. Ratcj. Med cerkvenim opravilom je vsa cerkev odmevala od lepega ljudskega petja, ki ga je spremljala pod vodstvom kapelnika g. Franceta Dolinarja godba .Sora" iz Svetij pri Medvodah. Po sv. maši so bile molitve za padle in umrle tovariše. Pri tem je bojevniški moški zbor dovršeno zapel pod vodstvom g. Juvana »Usliši nas. Gospod", „Glejte. kako umira pravični" in pretresljivo žalostinko .,Oj Doberdob". Po cerkvenem opravilu se je vsa množica zbrala na prostem pred cerkvijo. Tukaj je V nedeljo, dne 4. sep£. 1938 vsi v Naklo na VELIKO GASILSKO TOMBOLO Pričeiek ob 3. uri pop. na gasilskem vrtu. Dobiikii Pitan prašič, 8 koles, moka, ovce, sir, milo itd. Pridite, sreča Vas čaka! STRAN A, ma kjuasrétíibjo sfa) spomenik wjmenskun vitev spominske plofče apostolu bojevniške ideje pok, voj. kuratu Francu Bonaču. Žalna koračnica j*» bu* a^od v to žalno »lpT^inost« nato pa je îmel g. Rudolf Wagner, Ï. podpredsednik zveze, gDosjinski govor o pokojnemu. Odkrita pipila" ima slefcečj napi»: Jft^ik kiicarju, ¡4ejnee.fi vodji blv. voy. kuratv venec sta J*Hl fTSfr ft«^* JflMt «. Rudolf meznih krajev so se spomnile svojega idejnega vodje ter mu poklonile cvetja Videli smo vence iz Trbovelj, Kranja, št. Petra v Ljubljani, Nakla, Tržiča, Škofje Loko in Dobre-polja. Radi dežja se je bojevniško zborovanje vršilo v samostanski dvorani, bilo pa je pripravljeno tudi vse za ojačevanje, tako da so mogli prisostvovati tudi izven dvorane. Zborovanje je otvoril s pozdravom na vse navzoče predsednik g. Ratej. Pozdravil je zastopnika ljubljanskega župana in Legije koroških borcev g. polkovnika v pokoju Andrejko, kranjskega župana g. češnja, zastopnika Županske zveze radovljiška« župana g- Resmana, zastopnika invalidski- organizacije in druge. Po udanostni brzojavki jjlli Veličanstvu kralju Petru je zaigrala podba državno himno, ki so je vsi uav-zoči poslušali z ciojffjijp ^oštovafl^gjj^ £osla-ne so bile brzojavke ruff-Nj. ItopJ^t^PP111 Visoč instvu knezu namestniku Pav»f», ^ledafcd-niku vlade df- Stojadinovj^n, potranje^ 0-nistru d'- Anton« #oiošc*, jnOj^emu mij^iins generalu MiJutinu Nediču, ministru dr. Kreku, banu dr. Natlačenu in slovenskima vladi-koroa dr. Rozmanu in dr. Tomažiču. jjkOt prvj ;e pozdravil zborovalce zastopnik 'jubljanskeja župana g. Andrejka, ki je govo-rjj tudi v imenu Legije koroških borcev. Sledili sp pozdravi zastopnikov invalidske organizacije, zastopnika Županske zveze g. Resmana in bojevniške skupine iz Kranja. Višek pa je dosegel g svojim govorom ravnatelj meščanske šole v Črnomlju g. štrbenk, ki je v svojem govoru krasno obdelal temo: »Bo-jevniška misel druži vse sloje naroda". Vsi navzoči so govornika nagradili z viharnim a-plavzom. Za njim je govoril še g. Zupane iz Trbovelj o temi »Vojni spomeniki utrjujejo medsebojno tovarištvo." Zelo lepo je govoril o bojevniškem spomeniku na Brezjah. Ob zaključku zborovanja so zborovalci še počastili spomin umrlega voj. kurata g. Kogeja. > GORENJEC« Gprçnjçi, Vçlesovo Vps vabil Brez dvoma smo Slovenci eden najbolj vernih in Mariji vdanih narodov. To se spozna že iz tega, ker imamo v svoji domovini toliko cerkva, kot zlepa ne v kaki pokrajini, med katerimi pa zavzemajo prvo mesto posvečene Materi božji. Sicer se pojavljajo tudi pri nas že razne stroje in razni pokreti, ki hočejo naš narod docela prekvasiti s svojimi »osrečujo-čimi" nauki ter lepimi krilaticami in priznati jim moramo, da imajo tu pa tam uspeh, ali večina naroda je pa ostala še vedno zvesta svojim tradicijam in svoji veri. O tem nam jasno pričajo vse številne proslave, cerkveni shodi in razne obletnice naših župnij in samostanov. Zlasti ljubimo Slovenci Marijina božja pota, katerih imamo prav lepo število, bolj ali manj znanih. Med najstarejše in včasih najbolj sloveče božje poti smemo prištevati naše Velesovo, saj praznuje letos 700-letnico svojega postanka. Velesovska fara se je za to priliko tudi dobro pripravila, da čim dostojnejše proslavi ta redki jubilej. V znamenju "700-letnice se vršijo proslave ves čas, med tako zvanimi »šmarnič-nimi mašami". Najlepšo manifestacijo naše verske zavednosti smo doživeli na Veliki Šmaren, pa tudi v delavnikih prihajajo romarji v naše Velesovo priporočat se svoji zavetni- ci in občudovat lepoto cerkve, njeno monu-mentalno zgradbo v bujnem baročnem slogu, kjer vse valovi, živi in tako poživlja vernike k molitvi; mnoge občudovalcev so imele lepe slike znamenitega mojstra Janeza Krem-ser-Schmidta. Zlasti živahno pa je v nedeljah. Dne 21. avgusta so nas obiskali Mengščani, teden dni pozneje pa se je vršil dekanijski shod za žene, katerih se je kljub slabemu vremenu zbralo precejšnje število, najbolje sta bila zastopana Kranj in Tržič. Vsa slovesnost se je vršila popoldne, čg. Alojzij Peček je v lepem izklesanem govoru orisal Marijo, kot vzor vseh mater, prikazal njene žrtve in trpljenje za Sina, ki naj bo vsem našim materam Tolažnica v njihovih bridkostih in 'težavah. Senzacija za tukajšnjo okolico pa se pripravlja za nedeljo, dne 4. septembra. Takrat nastopi popoldne ob 3. uri v velesovski cerkvi 8 cerkvenih pevskih zborov, najprej posamič potem pa skupno, vsega nad 200 pevcev. Ker so cerkveni koncerti pri nas redkost, zato Vas vse vabimo, da ne zamudite te lepe prilike. Zaključna slovestnost pa bo dne 8. septembra. Ta dan pride tudi naš vladika prevzviše-ni gospod dr. Gregorij Rozman, katerega sprejem bo v sredo popoldne. Drugi dan ob 10. uri Jj(0 govor škofa, nakar daruje sv. mašo, poleg te so sv. maše še ob 6. pri kateri je tudi govor, ob 7. in 8. uri. Popoldne ob 3. uri pa govor, nato procesija, po procesiji slovesne lita-,MJfc !\-GC«S& se t^nti* v «*• »ujem redu: I.) fiarno baudLero, ž* nJim frf »noski, 2.) šl|r skf »ladina % #4*"% fanteraki fidceki. 4f-. D^ji&.i krožki, 5.) narodne noše, t.) Dekliški. M*ri|fee združb* z *aH»W*T-i (po doba in greh bi bilo, omadeževati jo. Pojdem odtod, čim prej grem, bolje bo zate. Morda jo je hipno obšla taka misel in bo pozabila, ko me ne bo več imela pred očmi." »Motiš se, če misliš du te pozabi! Hotela ie bo pridobiti za vgako ceno." »Kako? Jaz nočem in glavna ovira si ti. Ona je tvoji žena, njen zakon ruzvcže samo smrt." Friderik je hitro prijel za besedo. »Vidiš, bsš tega se bojim." „Da bi te usmrtila? " je osupnil Arnulf. »Vsega je zmožna. Vražja kri je v njej." Arnulf je pomislil, potem se Je pn zasmejal. »Zjutraj si vstal z levo nogo. Slabe volje si, pa to te bo že brž minulo. Če ne prej, pa zvečer na gostiji." »Morda. Ti me le tolažiš, misliš pa drugače." »Ne — A glej! Tam teče lep jelen dvanajstnik, ta mora biti moj!" Z vajeno roko je naslonil lok na prsi in napel tetivo Friderik ni mogel slediti bliskovitim gibom strastnega lovca. Tetiva je zabrnela, pšica je švignila in zadela jelena v prsa, zadrla se mu globoko v meso. A jelen je plašno vikinil in se pognal v še hujši dir. Arnulfova roka je neznansko hitro jemala pšice iz tula napenjal tetivo in prožila. Druga pšica se je zadrla jelenu v trebuh, tretja mu je prebila nogo nad kolenom, da je začel klecati, četrta mu je obvisela v vratu. Tedaj je od nekod pridrvel lovski pes, pene je tiščal iz gobca in besno se jc zagnal jelenu v grlo. Arnulf je pomeril, pšica je ranila jelena baš nad ošesom in se mu zarila v možgane. Za hip je žival obstala, potem pa je težko truplo padlo po tleh in obležalo ne. gibno. Arnulf je veselo zavpil in stekel čez jaso k jelenu. Izza pasa je potegnil ostri lovski nož, prerezal jelenu grlo, da je vroča kri lila na zemljo. Žival je še enkrat, dvakrat krčevito zahroplu, prevrgla glavo, potem pa je pogled ponosnih ofi obfcteklel, Arnulf je sam potegnil orjaka iz mlakuže krvi in mu potegnil pšice iz telesa. Friderik je prišel bliže in mu pomagal pri nerodnem opravilu. »Glej, kako lep jelen. Dvanajstnik!" se mu je divil Arnulf, ko mu je ležal mrtev ob nogah. „Ni prvi. Dosti sem že takih. Gori v mojih gozdovih zverjadi kar mrgoli, ker ne prirejam lovov, na katerih brezčutni lovci pobijajo brez usmiljenja. Navadno lovim le sam. Res, takih sem že dosti." „In jih boš še," mu je pritrdil Friderik. »Tudi jaz upam. Še je močna ta roka in urno zna prožiti pšice. Pa tudi oko imam bistro, ne vara me." Potem se je spet sklonil nad žival. »Glej, trdovraten je bil. Štiri strelice, razen te v nogi vse smrtonosne, so tičale v njem, pa je še vedno bežaL Povej mi, zakaj se vsako bitje tako ■oklepa življenju?" »Bolečine so ga silile, dnje. še bolj bežal." »Čudno. Navadno si vsakdo zaželi smrti, ko prestane dovolj veliko mero bolečin, dušnih ali telesnih." ,.Mi smo ljudje in imamo dušo," jo razlagal Friderik. „Zival pa imu v sebi le nagon samoobrambe, zato beži pred smrtjo. Navsezadnje je pa zakon narave, ki ga je Bog pisal neizbrisno isti pri človeku in živali. Če bi ti kdo povedal, da boš še danes umrl, kaj bi storil in rekel ti? Ali ne bi poskusil bežati iz objema smrti?" »Ne," je odločno rekel Arnulf. »Sam ne bi silil v pogubo, a če bi videl, da se smrti ne izognem, bi tudi ne trepetal pred njo. Enkrat moram Bogu plačati ta dolg. Iz prahu v prah te vede pot, tudi to je nespremenljiva postava življenja, dana po Večnem." »Seveda. Tebi trpljenje narekuje take besede. A kaj bi rekel človek, živeč v sreči, ki ni nikoli poznal boli, ki tebi grize srce in ti zastruplja mlado dušo?" »Vsi ljudje pač nismo enaki," je kratko rekel Arnulf. Potem sta se obrnila nazaj v hosto. Molče sta stala pod* košatim hrastom in poslušala divjo gonjo. Gonjači so od časa do časa prinesli plen in ga pustili sredi jase. Štirje tlačanski mladeniči so delali nosilnice za pobito zverjad in jih prepletali z vejami. Lovci čuvaji so od časa do časa trobili v rog in opozarjali na nevarnost, ker bi se lahko zgodilo, da bi kdo ustrelil po nesreči katerega izmed gonjače v, ki so tekali za psi. Arnulf in Friderik sta gledala lepo in divjo sliko. Sonce-je prepotovalo pol neba in še del druge polovice, onadvu pa sta ves čas molčala, misli so jima bile daleč od lova. Arnulfova desnica je mirno počivala na tulu s puščicami, a ni več segel po njih, čeprav je bežala žival skoro tik mimo njega. Tudi Friderik ni streljal. — Kup pobitih živali sredi jase se je večal, nihče ni pričakoval tolikeg.i plena. »Zadosti je morije," je rekel nazadnje Arnulf. Friderik je molče vstal in pozval lovca z največjim rogom, naj skliče ljudi. Lovec je zatrobil v rog, po gozdu je odmevalo. »Trara! Trarara!" Trikrat je zatrobil in vpitje gonjačev je ponehalo. Slišalo se je le še lajanje psov. (XI vseh strani so prihujnli lovci, skoro nejevoljni da jih je rog že klical na zbirališče. Zadnji je prišel Hartman Kraig, jezno je izstrelil pšico v zrak, »Naj gre pod nebo, ker ni mogla zadeti jelena. Šest-nnjstnika sem zasledoval in naj nisem Hartman Kraig, če bi ne bil moj. Pa ste me obrnili sredi poti, da bi vas strela; z jusnegu!" »GORENJEC« t. rti J l • STRAN 3 vic, ali pa -tuji čebelar, ki ie nasilno pripeljal čebele?! Ce bi ne bilo tujih 8fe»el, M jih ne bilo treba odstranjevati in bi tuko do udar-ca in posledic ne priilo. 5e pojasnilo, zakaj se domači čebelarji branijo tujih čebel. V Voklem je sedem čebelarjev, ki ithajo skupno čebel za 50 panjev velike mere. Nekdaj je bilo mnogo več čebelarjev in čebel. Toda ravno radi tujih čebel, ki so jih privažali v ajdovo pašo, so domačini opustili čebele, ker so jim trud vsega leta jeseni uničile dovožene čebele. Tako se vsak starejši Voklan spominja, da so imeli čebele prijavami, Vehovcu, Ahčinu, Zmrzlikarju itd. Pri Ahčinu so tuje čebele nekega leta popolnoma uničile 50 kranjičev. Tuje čebele so s tako silo nava-valile na Ahčinove, da so se domače umaknile v drevje, tuje pa pobrale med do zadnje kaplje in celo satje razgrizle. Še ob Ave Mariji je bila od Zormana do Ahcina cela procesija, ki jo je opazovala skoraj vsa vas. To je dejstvo, ki ga tudi g. Sodja Jože ne more zanikati. Na drugi strani je dejstvo, da si v novejšem času domačini samo iz strahu pred ropanjem niso upali povečati števila paniev. Saj so jih morali pred tujimi čebelami umikati in skrivati celo po kleteh. Nekateri pa so morali iskati gostoljubnosti po tujih vaseh. V njihovi vasi pa so se pasle tuje čebele. Ali ni paro-be svet?! Kakor hitro ne bo več tujih čebel v ajdovo pašo, ki je pri nas glavna čebelna paša, bomo domačini svoje čebelarstvo povečali. Ni socialno in ne pravično, da bi tuji čebelarji imeli dve glavni paši (doma cvetlično, pri nas ajdovo), domači pa nobene! In še eno dejstvo je, da danes v Voklem ni več toliko ajdove posetve kakor pred več leti. Več gospodarjev je izrazilo, da sejejo sedaj komaj polovico toliko ajde kakor poprej. Sedaj sejejo več repe, pese itd., ker rede več prašičev. To so stvarni razlogi iz katerih se domačini branijo tujih čebel. Ker je tudi občina uvidela stvarnost, je zaščitila svoje občane in postopala po uredbi v prevažanju čebel v ajdovo pašo. Naj bo na tem mestu občini in gospodu županu izrečena najlepša zahvala vseh domačih čebelarjev. Čebelarji v Voklem. Pravno vprašanje Kot naročnik bivšega tednika »Triglav" sem naročnino plačal vnaprej. Navzlic temu je list ne da bi se to predhodno naročnikom objavilo, prenehal izhajati iz neznanega razloga. Gotovo je le to, da ga ministrstvo notranjih zadev ni prepovedalo in da predplačana naročnina meni ni bila vrnjena. Neodvisnega tednika »Sobote" pa nisem naročil, navzlic temu so mi ga pošiljali. Dne 26. 8. 1938 pa sem prejel obvestilo, da . je vsled odloka notranjega inmistrstvu po čl. 14 zakona o tisku prepovedano vsako nadaljnje* izhajanje tednika »Sobota". Hhrati se me obvešča, da sem s 15. avgustom dolžan do 10. septembra plačati 45.— din. Take pozive so prejeli mnogoteri po deželi, četudi tega prepovedanega tednika nikdar niso naročili. Vprašanje se glasi: Ali mi je mogoče zahtevati za »Triglav" predplačano naročnino nazaj? Ali sem dolžan plačati naročnino za list »Sobota", ki ga niti naročil nisem? Kako naj se v bodoče zadržim, da se obvarujem take samovolje — to je, kakor sem jo doživel z bivšim Triglavom in bivšo Soboto? V dneh od 1. do 3. septembra 1938. se vrši vpisovanje v prvi razred meščanske šole v stari ljudski šoli v Kranju. Ker še ni imenovano učno osobje in bo mogoče dobiti dovoljenje za II. razred šele na podlagi zadostnega števila vpisanih učencev tnajmunj 30), sc bo mogel pouk začeti šele s 1. oktobrom. Svetujemo, da učence, ki so obiskovali I. razred meščanske šole kje drugje, vpišejo tudi tam, v Kranju pa se samo prijavijo. Ko se bo pričel pouk v Kranju se bodo tukse za vpis lahko prenesle na kranjsko meščansko šolo. Vsa ostala pojasnila se lahko dobe pri ravnateljstvu meščanske šole v dneh vpisovanja. Taboru uprizorili igro »Slehernik". Ta čudovito lepi misterij, ki naj nauči ljudi misliti na resen konec sredi vsakdanje lahkomiselnosti, bo gotovo privabil na Tabor vse domačine in tudi okoličane, ki so od znanih iger na taboru še vedno imeli smiselne koristi. Pred igro bodo člani FO in DK pokazali ne- kaj simboličnih vaj kaj. PrlsrCnO vabljeni! Tako bo za vsakega ne- vSPEOMUU T1WOWHA BARV MI0BB3F Rezervno avtomobilsko kolo s pnevmatiko Dunlopp je izgubljeno na cesti Kranj - fco-krlca — Jezersko. Najditelj naj ga proti na-gradi izroči najbližji orožniški postaji Ob priliki 10-letnice obstoja moje trgovine v Kranju, si štejem v prijetno dolžnost, da se Vam zahvalim za izkazano zaupanje in naklonjenost. Prav vljd«-Ko Vas prosim, da mi ostanete tudi v bodoče naklonjeni in pridete v mojo tr- Sovino z zavestjo, da boste prav gotovo obili polno v red most za svoj težko pri-sln/eni denar. Zagotavljam Vas, da Vam bom Vaše zaupanje do mojega posiova-vanja še bolj podkrepil. Za to sem tudi svojo zalogo izpopolnil, kar je biro najbolj mogoče. Na izbiro suknje, pjar šče za dame, zajamčeno nepremočljive jopiče in dežne plašče, vsakovrstne klobuke in obleke, kakor tudi vsakovrstno blago za obleke. Velika zalogu Kubertus plašev za dame, deco in gospode. Prav vljudno se Vam priporoča -JAZBEC ALBIN, KRANJ. Tedenske novice OPOZARJAMO na cerkve«, pevski koncert, ki se vrši dne 4. septembra 1938 ob 19. uri v hoijepotni cerkvi v Velaaovem. Pri koncertu nastopijo okoliški cerkveni pevski zbori, sam koncert pa se bo vršil v okvirja proslave ?t0 letnice velesovske božje poti. Brivci! Pred in po britju uporabljajte vedno Solea kremo. - Vsakomur to prija, a Vaš uspeh bo večji 1 Turnir v ping-pongu za prvenstvo ZFO. na Gorenjskem bo 4. septembra ob 9. uri dopoldne v Ljudskem domu. Vsak odsek lahko postavi poljubno število tekmovalcev. Prijavnina znaša za posameznika 2 din, dottble 5 din. Prijave sprejema Ramovž Marjftr, Kranj, Strossmaverjev trg 1. Vsak, kdor igro v kolih izgubi, nima pravice do nadalnjega tekmovanja. Igra pa lahko še v doublu. dokler ne izpade. Prvo plasirani v singlu in double prej-me lično plaketo, drugi in tretji v singlu pa častno diplomo. Ker se obetajo ogorčene borbe, ste vsi vljudno vabljeni. F. O. Kranj, Ping-pong sekcija. Solea krema 3.-, 10.-, milo 7.30. Za trgovce po orig. tovarniških cenah. Glavno zastopatvo za Gorenjsko: H IN KO PODJAVOR9EK - KRANJ. MfARTIN PRI KRANJU Kino Šmartinski dom predvaja, največji film, kar jih je bilo dosedaj filmanih: »Vest človeštva." 2ivljenje Emila Zola. S tem delom filmska umetnost izkazuje čast velikemu borcu, verno predstavljeno po zgodovinskih dogodkih, pretresljivo dramo o borbi in končno triumfu človeka peresa in duha za katerega je dejal drug velik Francoz Anatol France še predno je bilo Zolaino telo pokopano. »Ne žaldjmo. Slavimo njegov genij,' kateri" Ik> živel vse čase in dajal luč in inspiracije eni in drugi generacija. Vi, kateri danes uživate svobodo ne pozabite Zolajeve besede! Ne-pozabite tiste, ki so se za nas borile. Njihov genij je prinesel vam svobodo. Spomnite se jih. Ne bodite fenatiki. Zola! Njegov glas je prebudil Francosko. Lep duh je našega naroda in naše zemlje. Lep duh je (a, ki je pokazal svetu, kaj je pravica. Eden velikih sinov Fran" coske je pokazal z enim samim velikim delom, da vse leži na pravici. Ni treba, da ga objokujemo, ker je trpel. Mi mu moramo zavidati! S svojim srcem je premagal usodo! On je bil vest človeštva.'* PODBREZJE Naši igralci, ki so nam že dvakrat pripravili v počitnicah izreden užitek prave ljudske igre na prostem, se spet pridno pripravljajo. V nedeljo zvečer ob 8. uri bodo pred cerkvijo na PRIMSKOVO Da se poznamo. Pri nas se marsikaj pripeti in to kar se pripeti, je večkrat take narave, da spada pod paragraf. Nič se pa ne zgodi brez povzročitelja. Ker pa so dejanja pogosto prav nečedna, je seveda treba najti nekega, ki naj bo kriv, kajti tisti, ki je kriv, nikakor noče biti kriv, zato mora biti nekdo drugi kriv. Kaj bi preveč ugibali in si ubijali glavo, ko pa , imamo tu prosvetarje. Treba je opozoriti vas, kakšne zverine so prosvetarji. Oni vpijejo in razgrajajo cele noči po Primskovein, oni napadajo mirne ljudi, oni so strah in trepet poštenih ljudi, skratka oni naj bodo voda, v kateri naj se opere unis/anija tujih pregreh. Klobuk na oči. Nekaj jih je, ki jim je krajec pri vsakem klobuku premajhen, da jim zakrije oči. Čemu si zakrivati oči, ko je pa ta božji svet tako lep? Nehote nam pri tem prihaja v spomin zgodba o človeku, ki je padel v gnojnico, pa je moral skozi vas domov. Premišljuje ta človek, kaj naj stori, da bi se mu ljudje ne smejali. Končno se domisli. Glavo zavije v robec ter reče: »V lice me nihče ne vidi. zadaj me pa nihče ne pozna"! Mogoče smo uganili, kaj? »Heilige Nacht". Prosimo, gospod urednik, da poveste Vašim cenjenim čitateljem da mi na Primskovem nismo kar takole navadni neved-neži in zarobljenci. Le pridite enkrat ponoči k nam. Tedaj namreč ..austikajo" člani mednarodnega »cigu-migu orkestra". V nedeljo ponoči smo imeli to-le prireditev: Člani »glasbene akademije" obojega spola so se postavili nekje na cesti, da prično s programom Pa je nekdo predlagal, češ: »Stopimo čisto k hiši, da bodo bolje slišali"! Milo jezadonel polomljenih gosli glas in jokajoče se se pridružila še kitara« vmes pa je začel pobožni pevec: ..Heilige Nacht..." (če je tO blasfemija, boste Vi, g. urednik bolje vedeli kot mi). Nato je občutje sodelujočih prešlo v čisto nacionalno razpoloženje in v mogočnem zboru se je oglasila so-kolska koračnica. Če bi g. urednik kdo v Kranju rad slišal ta zbor, Vam povemn, da poznamo sicer samo dva izmed sodelujočih, kar bo pa mogoče vseeno zadostovalo, da dobite cel »orkester". Eden izmed njih je svoječasno bil zelo' nesrečen, da se v potne liste dostavlja klavzula: »Ne velja za Španijo". Drugi je pa vse časti vreden odstranjevalec poraslih brad in predolgih las, doma pa je tam, kjer se ne reče več Jugoslavija. Pri naših sosedih preko Karavank -t trm ""tudi domovinsko "pravico. K«7 če bi oblast dala slednjemu priložnost, da v najkrajšem času zapoje in zacitra v svoji domovini tisto znano: .In der Heimat, in der Heimat..."» Zdravo! Kamenje. Da ne bi popolnoma pozabili,- da so tu, so v soboto zopet počakali člani napadalnega oddelka naše fante, ter,za enim lučali kamenje. Sploh zelo skrbno vsak večer čakajo, da se jim ponudi .prilika za »vežbanje". Baje nekateri reflektirajo na boljše službe v Ljubljani. Bomo vsekakor priporočali! Pravijo: ... da so nekateri radi člankov v Gorenjcu zelo, zelo hudi. Če psu stopiš na rep! ... da vsi, ki ljubijo red in mir ponoči, kakor tudi podnevi zelo težko čakajo, da oblast naredi pri nas red. ... da so nekateri mnenja, da bi se dalo napraviti red na ta način, da bi se tistih par razgrajačev spravilo tja, kamor spadajo. ... da bodo člani napadalnih oddelkov protestirali, da bi se na cesto dovažal pesek, ker pride za njih v poštev sama kamenje. ... da se bo točno ugotovilo, kdo so člani teh oddelkov, da se bodo njih imena debelo natisnila v »Gorenjcu" in še kje drugi«. . ... da ni namen Gorenjčevih člankov iz Primskovega jemati prebivalcem čast in ugled, ampak le očistiti vas nepridipravov, ki so se tja priklatili. ... da sledi še veliko prav zanimivih dopisov in novic. j , „, Opozorilo. Več ljudi več ve! Kdor želi, d« sc v našem listu piše ie o tem in onem važnem vprašanju Primskovega, naj dostavi dopise uredništvu lista, ki bo priobčilo vsak resen in dobroaoteč članek. VODICE Skoraj smo se že predrenjali skozi poletje in nas hladna jutra opominjajo na še hladnejšo jesen. Avgustovo vreme nas je skušalo tudi že vpeljali v jesenske navade, dasi smo se še krepko upirali. Pravijo, da bo jesen lepša, Bog jo daj. Vse delo bo kmalu dišalo prav po jesensko in nekateri že gledajo in računajo ter primerjajo bogastvo, ki ga nam je to leto prineslo s prejšnjimi leti. Pa še Bog ne more vsem ustreči. Zrna je bita letošnja letina bogata. Zato so pa potožili gobarji, da povsod ne more biti dobro. Če je polje bogato, pa gmajna deli malo manj razkošno svoja bogastva. Toda ljudje, ki živijo v gmajni tudi ob takih letinah ne obupajo. Če ne blizu, gredo pa daleč, »na gornjem" pravijo se vedno kaj dobi za vešče "ko in za dobre poznavalce torišč. Mbrdaj bo september malo boljši tudi za naše gobarje, tudi njim daj Bog boljšo biro. — Naši fantje-tekovadci so se častno odzvali v nedeljo 21. avgusta v Mekinjah. Precej, deia so imeli to leto. Težko že čakajo, da bodo v jeseni zopet malo doma in se v dvorani zopet zbirali ne samo k telovadbi, ampak iudi na poučne in vesele večere. Ce rabiš denar — tombola ga prinese (enim pa odnese). Gasilci v Polju pri Vodicah so v nedeljo 28. t. m imeli tombolo. Troje koles je bilo. Negotova sreča je čudno zasukala svojo kolo in vsa tri kolesa razdelila med samo žlahto. Na vsak način potrebni so jih bili. V nedeljo 4. septembra pa v Vodice ne hodite kaj prida, ker bo šlo menda vse v Kamnik, da tam zaključimo naše rajžanje od tabora do tabora z veličastno narodno manifestcijo kot se obeta. NAKLO Naši gasilci zadnji čas zelo marljivo gradijo svoj dom. Prav je, da se je že več let na stebrih stoječe ostrešje dvignilo in zamenjalo staro Tišlarjevo hišo z novo enonadstropno stavbo. V gasilskem domu bodo dobili tudi kmetijski stroji nujno potrebno streho, kajti do , pet"kali po Miznih ittpan< tn; bili s tem zelo izpostavljeni poškodbam Kakor je povsod — kjer se gradi s prostovoljnimi prispevki in dohodki od prireditev — najtežje finančno vprašanje, tako je tudi za naše agilne gasilce prav to vprašanje tudi najtežje. Da se nekoliko opomorejo priredijo to nedeljo veliko tombolo z. bogatimi dobitki, kot pitan prašič, 8 koles, boljše vrste moka. ovce, sir, milo itd. itd. Zato je prav, da se tombole udeležimo vsi, ker s tem podpremo dobro stvar, obenem pa moremo zadeti tudi lepe dobitke. Cesta skozi Naklo. Kakor so časopisi že poročali pretekli teden, se bo Se ta mesec vršila licitacija za preložitev drž. ceste skozi Naklo. Vse zgrajene, zbetonirane in z železniškim nadvozom pri vasi Naklo — bo namreč nove ceste — od Kranja do odcepitve ceste na Tržič v dolžini 8.5 km in proračun za to je din 10300.000.—. Od različnih možnosti, ki so bile v načrtu za tozadevno preložitev in po številnih komisijah, so se končno vendarle nekoliko ozirali tudi na ljudsko volja Nova cesta bo potekala za vasema Pivka in Naklo nekaj časa vzporedno z železnico. S to graditvijo bodo dobili številni delavci za precej časa dela, pa tudi kmetje bodo nekaj zaslužili z vožnjo materiala za nasipe. Nesreče. Niso bile sicer nesreče težkega značaja pa vendar so bile zadnji teden kar tri in sicer na preozki cesti skozi Naklo. Visok težko naložen tovorni avto je zadel v Primo-/ovčevo hišo in odnesel kar cel vogal: drug avto se je pa v nedeljo popoldne zaril v španovo hišo. samo to pot je bila kriva žena, ki je sedela za volanom, razume se brez Šoferskega izpita. Res skrajni čas je že, da se bodo s sedanjo preložitvijo ceste mogli avtomobili izogniti Ste-, l In i in in nevarnim ovinkom. Le koliko avtomobilov1« se Je že prekucnilo v jarek na ovinku pred Marinškom, morejo povedati samo Dvakov oča in tisti, ki so jih s konji iz grabna vlekli. KRIŽE V nedeljo 28. avgusta se je vršil v dvorani novega doma lepo uspeli sestanek z narodno obrambnim govorom. Udeležba je bila kljub slabemu vremenu zelo številna. Govornik iz Ljubljane je v klenih stavkih orisal pomen STRAN « ►GORENJEC« narodne obrane in h koncu tudi podal naš zunanji in notranji politični položaj. Občinstvo je govornika ob koncu nagradilo z mogočnim aplavsem, pevci Prosvetnega društva pa so zapeli »Hej 9tovenci* in »Slovenec sem". Ker jč v Krizuh precej oseb, ki se razumejo na politiko bolj kot sami ministri, se je tak politik javil' tudi na tem shodu hoteč kritizirati delo dr. Stojadinovičeve vlade. Pa je menda tiskovni škrat hotel, da je prišel v tak zagovor, da je nazadnje odobraval delovanje dr. Korošca. Deževje zadnje čase precej nagaja kmetom, da. ne morejo spraviti otavc. Našim občinskim skim m*«6em pa daje razna težka razmišljanja »kaj bo"? Poročila ba.iske uprave o poteku revizije še ni pričakovati, ker prihajajo na dan vedno novi kosmati grehi in vsak tak greh je vreden več kot »jurja". Zaditjo nedeljo je bilo pri nas žegnanje in je poteklo v dežju in brez posebnih novic. Le v Pristavi ie padlo par klofut na račun pu-stežev i j v Krizah je bil birman slavni gostilniški govornik in pridigar. Trgovka Košir Marija iz Retenj je pričela graditi v Krizah lepo enonadstropno hišo nasproti župftiščj. Sedanja vlada ima še dva meseca, potem bo pa'šla po gobe. Tako so sklenili naši čvekači v zvezj z rekonstrukcijo vlade. ŠKOFJA LOKA Avtomobihsti, motociklisti in kolesarji pozor! 2e dvakrat je bila v »Gorenjcu" izražena želja, naj vsi zgoraj prizadeti vendar upoštevajo dejstvo, da so v našem mestu ozke ulice, velika preozke, da bi se Brnelo pa njih tako dirkati, kakor se dirka dapes. Dnevno lahko opažamo vozače, ki vozijo po ozkrh ulicah našega mesta tudi do 70 km brzine. Le za katerega naj veljajo tame na v»cu lih V mesto z označko 15 km, kakor za vozače motornih vozil. Ti gospodje gotovo mislijo, da je oblast postavila te označke le za šalo ali radi lepšega, ker so res lepo pisane. Ti gospodje vozijo mimo' njih, ne da bi zmanjšali brzino tudi za las, nasprotno še poveča jo jo mnogokrat. Sedaj ko se bo zopet začela šola in bodo naše ceste oh gotovih urah polne otrok, se bo gotovo zgodila kaka nesreča, če oblastva še do Časa ne prisilijo vozačev, da bodo spoštovali prometne predpise ter da bo s tem upoštevanoi da naše ozke ulice nikakor niso dirkališče, temveč cesta v mestu, kjer je treba voziti s temu primerno brzino. Naše varnostne organe pa prosimo, naj vsakemu kršilcu cestnih predpisov preskrbe pošteno poboljševalno lekcijo. Cene kruha. 2e pred kratkim smo zapisali, da so pri nas cene kruhu ob priliki povišanja cen pšenici, kar čez noč poskočile za cel dinar pri kg, čeprav so imeli peki še dovolj cenene moke na razpolago. Takrat je neki loški pek ves v skrbeh za svoj ..kšeft" spraševal, le kako bodo ljudje kupovali in jedli kruh če bo mora! v sled visoke cene žita, stati 1 kg kur 5 din. Pa danes poglejmo, ko, se je cena žita znižala za več kot 1 dinar pri kg. Na našo notico v ..Gorenjcu" so se peki vendar domislili, da bo treba ceno kruhu vendar znižati. Znižali so jo. pa ne za j din, kot je padla cena pšenice ampak samo za 0.50 din. Sedaj pa čakajo ponovnega drezanja, v žep pa spravljajo lep dobitek. Skrajni čas je, du oblast regulira cene kruhu po cenah žita. Pa tudi cenik drugih živil bi bilo prav, da bi se nekoliko porešetal. Razglas Knjige, mape, bloke, albume, odjemalue knjižice, ka si rastje »lik in zemljevidov, itd, izvršuje po izredno ugodnih cenah p Knjigoveznica V proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. se vrši na.predvečer dne'5. t. m. ba-kljada po mestu. V ta namen vabim vse meščane, da razobesijo,, pred mrakom zastave in zvečer ob sprevodu razsvetle okna. Vabim vsa uniformirana kot ostala narodna in kulturna društva, da se sprevoda v .čim večjem številu udeleže. Sprevod se pomika z godl>o na čelu izpred Narodnega doma. kjer je zbirališče ob 20. uri, ter se pomika po Tvrševi, Jezerski, Vi-dovdanski iu Ljubljanski cesti, po Savskem bregu, Tavčarjevi ulici na Mestni trg, kjer bo pozdrav pred mestno hišo. Po pozdravu gre sprevod dalje po Prešernovi ulici, Mencingerjevem trgu pred Narodni dom, kjer je razhod. Predsednik: Češenj, 1. r. Šenčurski zadružniki pri Sv. Hetni in v Celovcu (Nadaljevanje.) Vedrejše nebo in bližina našiti gora, katere ozremo v veliki dalji, stopnujejo našo razigranost. Za trenutek so je treba vendar še enkrat prav resno postaviti, kajti čaka nas roškimi zadrugarji z Železni Kaplji se šele napotimo čez Jezerski vrh. In že skoraj doma na Jezerskem, zaključimo, slovesno ob mogočni gorenjski pesmi doživljajev in vtisov polno, vsestransko zanimivo, poučno in koristno potovanje na Koroško. TISKOVNEGA DRUŠTVA K HI C t j j S t V O V KRANJU (za farno cerkvijo) *§ i'sa dela se izdelujejo elegantno, trpežno in ceneno. Javne knjižnice imajo popust! še velik del gospodarskega programa potova-vaaja. ......>..■ »<' ■ ■ •• '<•■<■■' G. VVernig je s posebno vlogo pri centralni Kmečki zvezi v Berlinu ih z osebnim posredovanjem v Celovcu dosegel, da nam j« Kmečka zveza za Koroško in Štajersko v nedeljo popoldne stavila na razpolago radi ogledov in proučevanja vse koroške vzorne kmetijske obrate in ustanove ter uslužbene strokovnjake. V veliki mlekarni ob kolodvoru nas prisrčno pozdravita zastopnika Kmečke zveze in mlekarne, ing. Knapsch in novo nastavljeni mladi vodja mlekarne. Ves celovški mlekarski obrat se nahaja: sedaj v temeljiti preosnovi. Dočim dobiva sedaj mlekarna 15.000 lit mleka dnevno,, bo pre^ osnovana mlekarna čez 2 leti zajela vsak dan 40.000 lit mleka iz Sp.. Koroške. In vrstijo se potem v mlekarni zanimive razprave in pomenki, katerim siedi obilna mlekarska »gostija" — »In kdo Vam vse te mlekarne gradi in urejuje?" vpraša ravnatelj Lesjak. »Staro mlekarno je zgradilo Društvo narodov, novo pa bo Kmečke zveza", je nagel, skorajda naučen odgovor. »In kdo bo dal Kmečki zvezi denar*" vprašamo dalje. »Država;" .„. • , .■;«•• Naravno, da sedanje nemške gospodarske razmere ne moremo v vsakem pogledu posnemati, kajti na čim popolnejšem razvoju mlekarstva je v Nemčiji zainteresiran ves nemški narod in vsi- sloji. (Nemčija namreč stremi za popolno osamosvojitvijo glede kmetij-kega pridelovanja in za. popolno preživljanje lastnega prebivalstva manjka Nemčiji danes še zelo mnogo hrane, čeprav so se Nemci močeno že osamosvojili), dočim mora in more 'liri nas in v svobodnih, demokratičnih dnžavah sploh skrbeti Vsak stan več ali manj sam za svoje zadeve. Sledi še ogled celovške kmetijske šole z vzornimi okroglimi kmečkimi silosi, iz katerih že zdaj. sredi leta krmijo 'z okisano travno -deteljno mešanico, ogled hlevov, govedi, svinj, posevkov itd. G. Umnik se končno v jedrnatem slovenskem nagovoru, ki vzbudi pri Ce-lovčanih vso pozornost, zahvali nemški Kmečki zvezi za gostoljuben sprejem, razkazovanje in pogostitev. Našim zadrugarjem se vendar še zelo mudi ogledati si raesto Celovec ter enemu ttli drugemu vzbuditi spomine na nekdanje vojaško službovanje na Koroškem. Goričanov avto na Novem trgu je predmet splošne pozornosti in zbralo se je na trgu ogromno ljudi. Naši vrli, pretežno kmefki izletniki, se pa v par minutah spoprijateljijo prav intimno z navzočimi celovškimi meščani in delavci. In ko vozač poziva že za odhod, ljudje še ne marajo narazen, naši ne od Korošcev in Korošci ne od naših. Ko vendar avtobus že glasno brni svojo odhodnico in ko naši zadr»gar ji na Novem trga z mogočnim Umnikovem basom uberejo čez cel trg doneče prelepo slovensko: ..Slovenec som . . jamejo zbrani Celovčani pozdruv-ljfeti in klicati, skraja še plašno, boječe, potem vendar naravnost nebrzdano, frenetično v sl^vo. In mogoče se je šele danes marsikateri stari Celovčan prav jasno zavedal, kaj smo oljojestransko izgubili, Kranjci in Korošci, ko nas je usoda in mogoče tudi ncsporazumlje-nje tako kruto razmejilo in ločilo. Tesno, tesno je marsikateremu staremu obubožanemu Celovčanu pri srcu, ko odhajamo v našem prelestnem .vozilu vsi vedri in veseli... Kakor vsako leto bo tudi letos oddajala kr. baltska uprava selekcionirane čistokrvne štajerske peteline po din 10.— in jarčice po din 20___Ker jarčic vsako leto primanjkuje, se bodo v glavnem oddajali le petelini, jarčice pa samo toiiko, kolikor jih bo na razpolago. En naročnik more dbbiti" največ , te. 2 . jarčici. Naročila za manj kakor za 5" živalj^ v enem ktiijii se ne. bodo upoltevala. Interesen.i. k« leflekttrajo na tfl peteline in^kokoši, naj se najpojAejc' do> 15. septembra 1$J8 " žgJasTjo v občt!iskr>.fljjfernL;,kjer booo podpiSali naročilno 'VT^iS^*?«*^^^!:0^1' PrisPevek za Pe" tetine po dih 10.—, *za jarčice pa po din 20.—. Zahvala vsebr, ki- sb' ob Hfjdki izgubi n^Še marrie 1 1 ;: '"' , z nami čustvovali in nam izra*. žili sožalje. T, ' Posebno se zahvaljujemo č. uuiiuv&i.-.iiji, g. ui. Px>/.ku la njegov trud in vsem-drugim za h> lažilne obiskbi • ' -° ' ' . • ■ Iskrena zahvala*' vsem''darovalcem cvetja ter vseth sorodnikom, prijateljem in. znanoem, Jkj bo jo spremi lina zadnji poti. Mala Rupa, 27^ VIII. 1938. Žalujoča družina Perčič. Vina Za težko delo je močno vino! Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani, Frankopanska ulica 11. dijaku Slike sa legitimacije najceneje pri jfoto jug, - kranj Mm L 1 HI 1 Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0 50 D. Najmanjši znesek je 6 Din Važno! Modrece, oiomane, spalne diva- ne L t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, iapetnik Na skali 5 (v hiši g. Šipica). 1 Šivilje za šivanje moškega perila sprejme in-.dustrija perila. Naslov v upravi. Proda se poceni nova reporeznica, Naslov v upravi. Dekle revnih staršev 15 do 18 let sprejmem za vsa gospodinjska dela. Ima priiiko naučiti se kuhanja. Naslov v upravi. Za 1. november se oddasta 2 prostorni sobi, pripravni predvsem, za pisarno, v pritličju sodnega poslopja v Kranju. Poizvc se isto-tam pri lastniku hiše v I. nadstropju. Modistovska vnjenka se takoj sprejme. Prednost' imajo železničarske hčerke. Sulou Mia, Kranj. Mestni trg 17. Prodam, hišo v Kranju v sredini mesta. Naslov v upravi. Izgubil se je ,,'Auspuf" od DKVV od Bekselna do tiskarne Save. Pošten najditelj naj ga vrne proti nagradi. Leben Rudolf, Prim-skovo 111. ,'. i Sprejme se hotelska perica: Ponudbe na upravo Izdelujem' umetni kamen, kakor stopnice, spomenike, nagrobne ograje in okvirje, okvirje za vrata, balustrade, kandelabre, vodomete; terazzo tlak, stensko oblogo, vaze, krogle, vrtne ograje i. t. d. Imam na zalogi večjo množino vsakih cementnih cevi. Zahtevajte ponudbe! ANTON MOHOR1Č * cementni, izdftki STARI DVOR lST P. ŠKOFJA LOKA. POZOR! POZOR! Ročno dolo! Pred nakupom jesenskih čevljev ne pozabite si ogledati mojo veliko zalogo novih vzorcev, dsmskih, moških \n otroških čevljev, katere Vam nudim po zelo ugodnih l, cenah. Za cenjeni obisk se priporoča Andrej Černilec trgovina s čevlji Kranj, Prešernova 8 Za ženine! Za neveste! i Ure, zlatnina, f in druga daril« prt Rangusuv Kranj u ■ se bodo dojbila! B. RANGU8 zlatar in sodrt! cenilec v Kranju 7l2af/\ in srebr« kupujem po *-'olU najvišji dnevni cenil HRANILNICA IN POSOJILNICA V KRANJU «• z. z .v. z, (ljudski dom) S p rej emu hranilne vloge in tudi vloge na te ko ii račun. — Hranilne vloge se lahko Zasnovanega ogleda Velikovca in velikovške kmetijske šole žal ni bilo mogoče več izvršiti, treba je kreniti mimo Sinčevasi, Dobrlevasi in Goselskega jezera naravnost v Železno Kapljo. Tu nas še v pozni noči čaka na trgu pred Pi-skernikovo gostilno vodstvo Kmetijske zadruge. Po daljšem prijateljskem pomenku s ko- vplatujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevnopološniee na raspolago Hranilne vloge se obrestujejo po 4°j0 in so vlagateljem vedno na razpolago. Vesane vloge s tri mesečno odpovedjo se obrestujejo po 5% Za urednika in izdajatelja odpovarja Vertovšek Milan v Kranju. Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranju.